34
Pomladno prebujanje s kačami
Besedilo in foto: Vesna Cafuta
Od sredine jeseni do zgodnje pomla-
di kač ni na spregled, saj so varno 
skrite pred za njih usodnim mrazom. 
Ko se zima poslavlja, postajajo sreča-
nja z njimi pogostejša. Takrat namreč 
veliko časa namenijo izpostavljanju 
sončnim žarkom, vzpostavljanju te-
ritorijev, iskanju spolnih partnerjev 
in parjenju. Opazovanje kač v tem 
času je precej lažje tudi zaradi red-
kejše vegetacije. Iz teh razlogov smo 
v Societas herpetologica slovenica 
– društvu za preučevanje dvoživk in 
plazilcev v letošnjem letu pričeli z 
izvajanjem nekajmesečnega projekta 
Pomladno prebujanje s kačami, in si-
cer ob finančni pomoči ŠOU v Ljublja-
ni in Društvenega stičišča – STIKS ter 
v sodelovanju z Društvom študentov 
biologije (DŠB).
Projekt je namenjen predvsem 
študentom Univerze v Ljubljani, 
ki se želijo izobraziti na področju 
poznavanja domorodnih vrst kač in 
spoznati metode raziskovanja teh živali 
v naravi. Predstavlja dopolnitev znanj, 
ki so bila pridobljena pri formalnem 
izobraževanju. V ta namen smo konec 
marca organizirali uvodno predavanje, 
na katerem smo predstavili projekt 
in domorodne vrste kač. Sodelovali 
smo na terenskem vikendu DŠB v 
Prekmurju (12.–14. 4. 2013), kjer je 
pod našim vodstvom delovala skupina 
za plazilce. Bili smo zelo uspešni, saj 
smo poleg beloušk (Natrix natrix) in 
martinčkov (Lacerta agilis) uspeli v 
Prekmurju prvič tudi uloviti navadnega 
gada (Vipera berus). Udeleženci so 
se seznanili z načinom iskanja in lova plazilcev, ravnanjem z njimi 
ter beleženjem najdb. Na terenskem 
vikendu smo zbranim predstavili 
še eno od aktivnosti, ki potekajo v 
okviru projekta, to je Kačofon. Gre 
za telefonsko linijo, na katero lahko 
pokliče vsakdo, ki ima vprašanja o 
kačah, morebitne probleme zaradi 
njih ali pa bi rad posredoval podatek o 
njihovi razširjenosti. V nujnih primerih 
izvajamo tudi intervencije na domovih. 
Ker prostovoljcev ni nikoli preveč, 
smo prisotne povabili k sodelovanju 
in bili veseli dobrega odziva. V aprilu 
smo bili tudi na enodnevni ekskurziji 
na Hrvaškem, kjer smo se srečali s 
hrvaškimi herpetologi, ki se ukvarjajo 
s proučevanjem nižinske populacije 
navadnega gada. Pridobljeno je bilo 
precej neprecenljivih izkušenj, ki nam 
bodo v pomoč pri nadaljnjih kačjih 
raziskovanjih na slovenskem ozemlju.
Študenti, vas zanima, kako lahko sode-
lujete? Lahko se udeležite raziskoval-
no-izobraževalnih terenskih delavnic 
po Sloveniji, lahko posredujete foto-
grafije kač z izletov in okolice domov 
ali postanete prostovoljec Kačofona. 
Raziskovanje in reševanje kač je nadvse 
vznemirljivo, zato se nam le pridružite 
na terenu! Informacije o terenskih dne-
vih bodo objavljene na spletnih straneh 
društva (http://www.herpetolosko-dru-
stvo.si) in na spletnem dnevniku Ka-
čofona (http://www.kacofon.blogspot.
com).
Udeleženec skupine za plazilce v Prekmurju s svojo prvo belouško.
Na izobraževalnih delavnicah si po ujetju kačo 
vedno dobro ogledamo in jo s pomočjo dihoto-
mnih ključev poskušamo določiti do vrste. Pri 
določanju igra pomembno vlogo oluskanost 
glave.