.p v«*k d*» r»W in praaniks*. U,urd šsilg eaeept Saturna, Sundajra and Holidaja. PROSVETA I 1 . i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl In uprarailkl pnmt.rl: U667 South UwndaU A ve. Office of Publicntiun: 266? South Uwndale Avt. Telepkone, Rockwel| 4U04 no— VEAB XXXII. Ceno lista Jo 96.00 ■ Jummmtj i«, ini, mx UM___ M Ckicaao. IUiMU. untei Um AM rf GMfTM «f Hrnk «, liti. CHICAGO. IL1... CETKTBK. 7. MARCA (MARCH 7). 1S40 Subseription $6.00 Yearly ftTEV.—NUMBER 4M Accfptanee for mallinf at »poeta! roto of poatage provtded for tn j*^^ Aet jpf OolJ^JOlT^ Inglija zasegla šest italijanskih parnikov Židovske demonstracije v Palestini Policija napadla demonstrante gi 80 bili odvedeni kontrolno postaj* -t«. ON DON IGNORIRAL PROTEST London, 6. marca.—Anglija je eraj zasegla šest italijanskih irnikov in jih odvedla v kon-olno postajo pri Dtealu. Dva urnika sta bila naložeha z nemim premogom, katerega je An-ija proglasila za kontrabant L srca, ko je naznanila poostri-iv pomorske blokade. Zasega parnikov je odločen od-rvor na oster protest, ki ga je lilja naslovila angleški vladi |dnjo nedeljo. Italija Je nagla-a v protestu, da bo poostritev okade in ustavitev dovoza mskega premoga rezultirala v »slabšanju ekonomskih in poli-čnfh odnošajev med državama. [Londonu pravijo, da bodo zadeni parniki vrnjeni Italiji po ključenju sedanje vojne. Angleški zunanji.urad je igno-ral" italijanski protest. Nazna-eno je bilo le, da vlada ne sma-zadeve za resno stvar. Par<: ki, ki so bili odvedeni v kon-•olno postajo, so Orata, Cateri-Absiertea, Felse, Numidia in Idssso. Zasego italijanskih parkov je naznanil v parlamentu pnald H. Cross minister vojne onomije, ki je naglasil, da bo nglijs odredila slično akcijo oti vsem parnikom, ki preva-jo koutrabantno blago. Vlada ■včeraj tudi naznanila kampa-jo. da poveča uvoz blaga iz tu-tzemstva, da utrdi svojo fi- ila Welles se odpočil v Švici Odhod v Pariz naznanjen Lausanne, Švica, 6. marca. — Summer Welles, ameriški državni pod tajnik in Rooseveltov odposlanec, ki je prišel v to mesto iz Berjina, se je odpočil in zdaj se pripravlja na odhod Pariz, kjer bo konferiral s francoskimi voditelji. Njegova misija je, da najde podlago, ki bo omogočila/ vzpostavitev trajne ga miru v Evropi. Welles se še ni iznebil prehlada, katerega ae je nalezel VVashingtonu pred odhodom Evropo in kateri je oviral njegove aktivnosti v Rimu in Ber-liun. Včeraj ni hotel sprejet nobenega obiskovalca v hotelu v katerem se je nastanil. - Nocoj ob polftoči bo zasedel vlak ki ga odpelje proti Parizu, kjer bo ostal tri dni. Iz Pariza bo odpotoval v London, kjer se bo mudil tudi tri dni. V Parizu bo Welles kon.ferira premierjem Daladierjem in drugimi francoskimi voditelji Pojasnjeno je bilo, da ne bo razkril informacij, katere je dobi na konferenci z Mussolinijem Rimu in s Hitlerjem v Berlinu. Te smatra za zaupno stvar. Isto pravilo bo držalo za informaci- m ,da j**atere bo dobil vParizu inčno in ekonomsko strukturo, jy>n(|onu »eno |Mt bo iskala nova tržišča svoje produkte. Kim, 6. marca. — Italijanski radni krogi so molče sprejeli oročilo o zasegi parnikov. Izja ili so le, da doslej še niso bili rad no informirani iz Londona zasegi. Povedali tudi niso, kak-korake namerava podvzeti talija. Uradna časopisna agentura tefani sploh ni objavila poro-o zasegi parnikov. Naznani |je bilo oddano le po ritmik adiopostaji brez komentarja, •černi listi ho potem objavili test, niso je pa komentirali, -jst La Stampa v Turinu je ob-Hvil poročilo svojega dopisnika k Parizu, da bo Francija morda »rodajalu premog Italiji. Berlin, 6, marca. — Nacijski roj?i pozorno sledijo razvoju lontroverze med Italijo in Ve-iko Britanijo. Izjavili so, da se strinjajo s stališčem tali je, ki ga je orisala v svojem »rotestu londonski vladi proti kostritvi blokade. Welles se je zanimal za podatke glede vpoklica švicarskih rezervistov v armado. Rezervisti so bili pozvani v armado zadnji pondeljek zaradi jntezivnih aktivnosti na meji med Švico in Nemčijo. Welles je opazova nemške delavce, ko so gradili u-trdbe v bližini švicarske meje, ko se je vozil na vlaku iz Berlina proti Švici. Koliko rezervistov je Švica mobilizirala, n znano. Vloga finskih zadrug v vojni Amerika ponuja orožje nevtralcem - To uključuje topove in puške Ws*hington, I). C, 6. marca. v«jni department je ponudil republikam latinske Amerike in drugim nevtralnim državam "•kup orožje po nizki ceni. te-Je atalo milijone dolarjev. ^Jrotje uključuje topove, puške ,n i bila objavljena v Javooati. » tedaednik Rooaevelt je že zadnji men« izjavi), da boaU voj-m 1,1 mornarfiW d«pertm«nt budila orožje v nakup nevtral-n,f" 'iriavam. Seznam orožja In «'jn«ga maUriela j« bil mkUv-po njegovih navodilih. Fin-"" ni dobila ponudbe glade na-*uPa »rožja. ker Je v vojni z Prodaja orožja Brazili- 1 * P^a od h vetov ne vojne tuji v Udi. "j Jeruzalem, 6. marca. — Kamenje je včeraj frčalo v tem mestu, ko so židje obnovili demonstracije proti novemu britskemu zakonu, ki omejuje prodajanje arabske zemlje v Palestini Židom. Policija je napadla demonstrante In več oseb je bilo ranjenih. Demonstracije so se vršile tudi v drugih mestih. Policija je odredila delno izjemno atanje v židovskem dis-triktu Jeruzalema in v Tel Avi-vu. Nobena oseba se ne sme prikazati po peti uri popoldne na cestah. Demonstracije so se pričete zadnjo soboto v Tel Avi-vu, v katerih je bilo štirinajst briUkih policajev in veliko število Židov ranjenih, nakar so se razširili na Jeruzalem in druga mesta. Neki židovski dijak, ki je bil ranjen v bitki s policijo, je podlegel poškodbam, v London, 6. marca. — Restrik-cije, katere je uveljavila angleška vlada glede prodajanja a-rabske zemlje v Paleatini Židom, so izzvale včeraj ostro debato v parlamentu. Laboritska opozicija je predlagala, naj parlament izreče nezaupnico vladi. Predlog je prvi te vrste, odkar se je Anglija zapletla v vojno z Nemčijo. Rim, 6. marca. — Sem dospelo poročilo iz Jeruzalema pravi, da se je na tisoče Židov udeležilo demonstracij proti angleški vla di. V Tel Avivu so se demon stracije spremenile v izgrede, ko je policija napadla Žide sabljami. Okrog 140 Židov je Vnjbilo renjenih v bitki s policijo. Okrog 45 Židov in 16 policajev je bilo ranjenih v izgredih v Jeruzalemu In okrog 1K) oseb v Hajfi. Skoro polovica trgovine v njih rokah New Vork. - (W) — "Finske zadruge igrajo važno vlogo v obrambnih akcijah proti sovjetski agresiji, ker predstavljajo najbolj učinkovit sistem distribucije živil," je dejal An-ders Hedberg, Ujnik Švedske zadružne f v e z e (Kooperativa Forbundet), kl je pravkar do-spel v Ameriko. "Skoro polovica finske trgovine na drobno je v rokah zadrug, zato lahko služijo ljudstvu, kjerkoli se nahaja." Hedberg je napovedal, da bo zadružno gibanje na Švedskem napredovalo, čeprav bi se dežela zapletla v vojno. Zdaj še ni nevarnosti, da bi se to zgodilo, čeprav so simpatije ljudstva na strani finake republike. Vlada narodne koalicije se trudi, da Švedska ostane nevtralna. Ako bi Švedska stopila v vojno, da pomaga Finski, bi postala bojišče čez noč. Švedsko ljudatvo ne bi moglo podpirati ekonomako Finske V takem obsegu kot jo sedaj. On je dalje povedal, da so ivedske zadruge že poklonil« Finski 1126,000, ljudstvo pa jI je dalo $20,000,000 v gotovini in blaga v vrednosti $70,000,000. To pomeni, da pomoč znaša na vsakega prebivalca Svedake $1* V številu so u ključ* ne tudi lanske In otrocL Oljni delavci v Mehiki se upirajo Cardenat zapretil z drastično akcijo Mežico CWy, 6. marca.—Predsednik Cardenas bo morda razglasil izjemno stanje in miiita-rlziral vso oljno industrijo, da zatre odpor med 16,000 delavci, ki so uposleni v tej industriji. Tako je izjavil neki visok uradnik Cardenasove vlade. Poročila iz središč oljne industrije se glase, da reprezentantje militantne unije oljnih delavcev, ki so doslej podpirali Cardena-sovo administracijo, vodijo agitacijo proti odobritvi predsednikovega programa. S svojo agitacijo so že izzvali velik odpor. Cardenasov program določa med grufim drastične redukcije mezde, odstavitev več tisoč delavcev in konsolidacijo mnogih departmentov, da rumunija gram utrdbe ob ruski meji Dvtato milj dolga trd• njavaka črta UVAJANJE NAČRTNE EKONOMIJE i*-* Berlin, 6. marca, — Detajli o velikih militariitišnih pripravah Rumunija ob ruakl in ograkl meji so bili tu pravkar objavljani. Poročila pravijo, da Rumunija gradi trdnjavsko črto v daljavi 200 mili od reke Dniestre na vzhodni strani Besarabije do Bukovine, bivša avstrijske province. Črta je doMla ime Karolo-va linija v počast kralju Karolu. Utrdbe, katere gradi Rumunija, sličijo onim francoake Ma-ginotove linija in nemške Sieg-friedove črte. Na tisoče delavcev je uposlenih pri gradnji utrdb in drugih projektov. Storjeni ao bili tudi koraki gilede poplave Beaarabije, bivše ruake province, da aa Rumunija zavaruje pred invazijo a strani sovjetske Rusije. Bukarešta, Rumunija, 6. mar-ca. — Vlada je pravkar uveljavila nov dekret, ki je prvi korak v uvajanju aistema načrtnega gospodarstva. Ekonom*k i minister je dobil veliko oblast na podlagi tega dekreta. On bo lahko prisilil Industrijska in rudniška podjetja v izvajanje specifičnega programa. Ptodjetja, ki so ustavila ali pa omejila obrat, bodo morala operiral s polno kapaciteto, če bo to zahtevala vlada. Surov material mora biti produciran po njenih zahtevah in vlada lahko prepove lavoz tega materiala. Industrije morajo poročati vladi o blagu, ki ga imajo na ro-kah in potrebah. Ekonomaki minister je dobil oblast določanja cen in zasege privatnih industrij in rudnikov. Domače vesti Nov grob v St. I^oulnu St. Louis. Mo. — Dne 2». febr. je tu umrl Valentin Mikuluš, star 76 let in doma iz St. Vida nad Vipavo. V Ameriki je bil okrog 36 let in tu zapušča oše-njenega sina po poklicu mehanika in omoženo hčer po poklicu kemikinjo, v starem kraju pa hčer učiteljico. Pokojnik je bil smernega inačaja. Do 70. leta je bil član KSKJ, ob smrti je pa bil član le še samostojnega hrvaškega društva Sloge, ki mu je priredilo dostojen pogreb. Brošura I>ouiaa Adamiča Chicago. — Iz New Yorka smo prejeli brošuro 16 strani, katera vsebuje ponatis v angleščini jsna nega predavanja Louisa Adami ča "P!ymouth Ročk and EUis Island," katerega je tudi Proave-ta še ohjfcrtla. Brošuro je isdal Common -Councll for Amerioan Unity, 222 Fourth Avenue, New York CUy, In jo prodaja po lOc iztia ali 6 iztisov po m, 10 isti-sov po &0c, % iztisov po $1, 50 iztisov po $1.76, 100 iztisov po $S, 250 iztisov po $6.26 ln 500 Iztiaov po $10. Vaati la Pennsylvanije (Johnstown, Pa. — Dne 1. marca je v Kraynu umrl Louis Bav-dek, bivši gl. Ujnik SDPZ in bivši poštar v Kraynu, vdovec, star 51 let. Bil je član SSPZ in JSKJ in tu zapušča sina ii dve hčeri, v sUrem kraju pa t)raU. ki je sodnik v Celju. — Prf delu v jami je bil ubit Louis Lovren-čič, sUr 62 let in doma od Pa* linovcev v Medmurju. Bil ja član društva 280 SNPJ.-AJmrl je tudi Frank Bevc, star 56 let In rojen v Debancih pri Mirni v krškem kraju. Bil je član društva 168 SNIPJ in društva JSKJ. —V Strabanu, Pa., Je rojak Frank Balista tako nesrečno padel na svojem domu, da ao ga morali odpeljati v bolnišnico v Canonsburgu zaradi notranjih poškodb. Ruski bombniki napadli neutrjeno finsko mesto Kompanijška unija dobila brco^pri volitvah Kearny, N. J. Industrijska unij« ladjegradniških delavcev (CIO) je zmagala z veliko večino pri volitvah med delavci, ki so uposleni v ladjedelnici Federal Shipbullding L Drydock Co., po-družnici U. S. St«el Corp. Voli-tev se je udeležilo 5S76 delavcev in unija CIO je dobila 46821 glasov, neodvisna (kompanijška) unija pa 698 glasov. Volitve so se vršile pod nadaorstvom federalnega delavskega odljora. Nov grob v starem kraju U Salle, III, — Frank Marti-njak je prejel žalostno vpst, da je v Št na rt nem pri Cerkljah na Gorenjakem dne 2. februarja t. I. umrla njegova mati Marijana Marti njak v starosti 79 let. Rojena je bila na Možjancaii in in njeno dekliško ime Ja bilo De* lavec. V Ameriki zapušča sina, v sUrom kraju pa drugega sinu In tri hčere. Anglija izgubila mnogo parnikov Bombe ubile več civilnih , prebivalcev VOJAŠKA BOLNIŠNICA RAZDEJANA Helsinki, Finaka. 6. marca.— Najmanj 50 civilnih prebivalcev e bilo ubitih in veliko število ranjenih, ko ao sovjetski letalci napadli z bombami neutrjeni* mesto v centralni Finski. Naval , e uprizorilo bombnikov v č* su, ko je grupa poročevalcev ln fotografov zunanjih listov dospela v mesto. (Vojaška oblast je prepovedal* objavo imena napadenega mesta.) Kusi ao vrgli dvesto bontb. IVI bomb je treščilo ua vojaško bolnišnico in jo razdejalo, ena pa na poslopju, v katerem se Je na-lajalo več ljudi. Petindvajset oseb, med temi večina žensk, je bilo ubitih, ko so bombe porušile poslopje. SovJeUki letalci so uaimdli z bombami tudi Mikkelo, Kuoplo, Lahto in Forsso. V teh napadih Je bilo več ljudi ubitih. Tri bol. nišnice so bile bombardirane la zraka. Deset bolnikov Je bilo ubitih In mnogo ranjenih, ko so bombo porušile eiu> Izmeti teh bolnišnic.-_________."" Finski IbUlci so včeraj naiutd-li ruske čeU, ko so skušale pre koračiti zamrznjeni Viipuraki zaliv. VelikozlveJo stavkarj«, naj vztrajajo v boju zvišanje m«zd«. D«lodaJel< i za II.. H»V| ***** .--—— f-------* - klonili. To zvišanj« so sugestl postavi na bolj trdno podlago. Industrija izkazuje deficit v pre-}C • ^lUja teklem letu. Cardenasova vlada; je pred dvema letoma zasegla i Čete na me/o ladja, j« bil včeraj potopljen na ^ v||wjnj p^^ovalcl, ki so po-Atjantlku v bližini englešk«g* -4fg|| v konflikt, lastnino ameriških, angleških holandskih oljnih kompanij. in Beril, 6. marca. |ol»režja. Prejšnji dan je Anglijs izgubila tovorni parnik Pacific — Vrhovno Hellanc« Protestna stavka dijakov v Havani Havana. Kuba. 6. marca. -Cez deset tisoč dijakov tukaj inje državne univerze in višjih jHjveljstvo arm*slalo nadaljnjih 00,000 vojakov v kraje ob nemški fn«ji. Akcija je slodila poročilom o prihajanju bavarskih in avatrijakih čet v nemške pokrajin« na drugi strani švicarske meje 1 /ondon, 6. marca, -r- Morns« rl#nl krogi so priznali, <|a je Anglija, izgubila veliko število parnikov od izbruha sov ratnosti, toda Nemci so tudi utrpeli velik« izgube. Skupna toneta potopijo nih nemških parnikov v zadnjih tastih mesm lh je znašala 271.• 000 ton. angl«ških pa *2tM»00 ton. Angleško porfičilo n« omenja števila parnikov nrvtralfiih držav, kl tt bili pf»U/|djeni. šol je zastavkalo v znak prot*- prot€Bi oro|j sU. ker j« predsednik l*redo,rr^€']fr0" . ••__ Bru odredil. L mora dr Rodolfo angMktm regulacijam Mendez PenaU. rektor unlve»^a. | Jaruialem, Palestina, S. mar ___ izključiti 20 študentov. Ti ao po- ca. — Splošni tldovakl svat j**\ begnili in polšja jih zdaj išč« na svoji seji soglasno sprejel re- PrVi Ceh padel na na obtožbo, da so sodelovali i za-1 solucijo, v kateri protestira pro- vpadni fronti rotnikl. ki so nameravati t1 -gat so se vršil« židovske demon-akupščine. ki sesUvlja novo stracije v Tel Avivu in drugih usUvo. Slavko študentov je okli-1 palestinskih mestih proti regu cel Ouillerm Ara. prodaednlk Zve«« študentov državne univer Sodišče potrdilo delavski zakon Trenton, N, Dr/aviio vr hovno s4xlišč« j« proglasilo za kon, ki določa, da žensk« n« smejo delali vač ko d««et ur ita dan in 54 ur v tedna, za ustav nega. Zadava J« prišla preti sodi Ača, ko Je neko |sslj«lj« bilo obtoženo, da so moral« ž«nsk« ti« lat I več ur kot določa zakon. Moskva izročila noto švedskemu poslaniku ftt to KmmI* MM m tate. M.w» m pol kt*. »l.M m Mrt M«; m GStasas ta CtaM rA» m tata, MU m »al totoi m ImmmIn M.M. rcUBi for Um U»iu4 MM« Cttaoc*) Hr r«v. CkiMft in Ctort 17Ao p«r r«r, |»w> »ot r«r. M4.) m »m«*, »oAUtatolto ta v »tatota. ta J* »rfldUl AivarUaln« rmtmm mm rl»ta U m4 nltOUS orlici« »ill Ml k* NtorMi OtW m aturtat, ptar*. i 'i—S ate., vlM M to Mto Mir ffta* MHMkM b/ —If itoiri m4 Ulito m nit br Im Kt i PROSVETA NH4» ta Untoi Am. or THI rKOCKATBO Dfttufn f afclrptjii n m prliMr (MIISI 11. ■k ds VSSI tm m Umm wilio» 4m M no .i tm 1*4*), pmtm <■*■■— s*aSds mm. IM ss srtsvt poIbIm. fiMVilS ji p Sesf mesecev vojne Evropska vojna — v ameriškem tisku imenovana "svetovna vojna At. 2," kar pa Še ni — je bila 1. marca stara pol leta. To je vojna med Nemčijo na eni in Francijo ter Anglijo na drugi strani, katera je izbruhnila 1. septembra 1939 po Hitlerjevem barbarskem napadu na Poljsko. Stalinova vojna s finsko republiko, ki je izbruhnila 30. novembra 1939, je pa zadnje dni izpolnila tri mesece. Ameriško javno brnenje je dalo tej vojni pečat "čudne vojne/' posebno kolikor se tiče položaja na francosko-nemškl meji, ki je vseh šest mesecev skoro do pičice neizpremenjen. Ce sporedimo ta položaj z onim v svetovni vojni, vidimo velik kontrast. Med tem ko se Nemci in Francozi v tej vojni doslej le "gledajo," so divjale največje bitke med njimi v prvih šestih mesecih svetovne vojne, bitke — kakršna je bila ob Marni — ki so dejstveno odločile izid vojne. Toda zastoj ua zapadnl fronti današnje vojne ne pomeni dosti, če pomislimo, da so zavo-jevane sile dovolj aktivne na morju, kjer torpedi in bombe neprestano požirajo ljudi ln material. In baš na morju sta Anglija in Francija veliko na bol jem pred nacijsko Nemčijo; nemške ladje so bile docela pometene z morskih črt in izguba nacljskih bojnih ladij, zlasti podmornikov, je proporčno s tonažo, ki jo Nemčija poseduje, ogromna napram izgubam Anglije in Francije. Prav za prav se doslej vsa vojna z nacijsko Nemčijo vrši na morju In v zraku in v tem času so bili Hitlerjevi uspehi zelo neznatni. Moč Anglije in Francije na morju in v zraku je bila doslej komaj opraskana/ kur pomeril, da bo Hitler potreboval celo vrsto "blitzkriegov," ne ssmo ene, če bo hotel to pomlad doseči kakšen večji uspeh. Pol leta že o|>erira Hitler na zapadu le z "blufkriegom." Ce je kaj čudnega ua današnji vojni, je Stalinova vojna na Finskem. Jasno je bilo, da je Stalinov štab računal z "blitzkriegom" po vzgledu Hitlerjeve na Poljskem. Hitlerjevu bojna mašina Je strla Poljsko v treh tednih, toda Stalinova bojna mašina se je po treh mesecih strahovitega napadanja in žrtvovanja ruske krvi in materiala komaj privlekla do Vlipurija ob Finskem zalivu, med tem ko na ostalih finskih bojiščih ni Kusija dosegla nič posebnega. To je silno poniževalen rekord za Stalinovo armado — ne glede na to, če sovjetl to pomlad zlomijo ves finski odpor in okupirajo vso finsko republiko. Najmanjšega dvoma nI, da je Stalinova bojna mašina v stanu to storiti, ampak cena za rusko ljudstvo je preogromna. Ignoriraj mo Finsko za moment popolnoma in vprašajmo se aamo, Če se Sovjetski uniji, njenim delavcem in kmetom — izplača ta strašna cena Stalinove barbarsko eaks-pade, katero morajo aovjeti plačati z izgubo prestiža. Življenj svojih revnih ljudi In ogromne zaloge materiala. Okupacija Finske ne bo nikdar naplačala teh strašnih Izgnbt ^ttrovna agitacija, ki jo vodijo Hoosevelto-vi poslanci pri zavojevanih režimih, ls> padla v vodo. Prav za prav Roosevolt zdaj Še ne misli na kakšno mirovno posredovanje, raprveč išče informacij glede mirovnih programov. Poročila iz Berlina dokazujejo, da Hitler hoče Imeti status tjuo v srednji Evropi in ekonomsko kontrolo nad Balkanom in Skandinavijo, dočim naj Mussolinl kontrolira Sredozemsko morje. Razume ae, da zapadne demokracije morajo prej poginiti, preden Hitler doseže ta cilj — ampak demokracije ne mislijo na pogin! Bolj ko dogodki na bojiščih nas zanima razpoloženje organiziranih delavcev v Angliji, Franciji in v nevtralnih demokratičnih državah, ki ae nahajajo med sovralnlmi silami ln katar«* tudi prejemajo težlu udarce vojne, čeprav teh udarcev niao hotel«- Po Šeatih mesecih vidimo, da angleški in franeoaki delavci stoje čvrsto kot prvi dah na braniku demokratičnih pravic in načel, ki jih je Hitler poatavll v smrtno nevarnost s trojim barbarskim napadom na Poljsko. TI delsvel ne ssupajo svojima vladama in bl raje videli, da ae Chamberlaln in Daladier islstranlta ds nas kot Jutri, smpak to ne.izprrmeni njihovega stališča z ozlrom na obramlsi demokratičnih pravic, kl jih grosi uničiti nacijska bojna mašina; ti delavci tudi ogorčeno otmojajo Stali-(Dalje v aaSnJi koloni.) Glasovi iz naselbin S pota V Duluthu, Minn., se za nedoločen čas nahajajo v bolnišnici St. Mary's sledeči rojaki, ki se lahko obiščejo. Tam je že 12 tednov rojak Buben iz New.Dulu-tha in član SNPJ; v bolnišnici bo Ae nekaj tednov. DrugI*so Prešeren iz Elyja ter Perušek In Rupsr. Vsi želijo, da jih kdo obišče v omenjeni bolnišnici. Na novo so prišli v bolnišnico mrs. K?Ščak iz Elyjs, Jernej £e-leznikar od istotam in čiari društva Prvi Majnik SNPJ ter Ed vuard Steblaj iz Dulutha. Bolnišnico Je zapustil rojak Mihelich. Ta rojak je delal v gozdu. Ko se je poškodoval, ga je družba odslovila. Tako delajo z ubogi mi delavci! Je vsega obsojanja vredno. Ta rojak je bil svoječa-sno pri društvu 48 SNPJ, ker pa je bil brez dela, ni mogel plačevati. Nedavno je dobil delo v Iron Riverju, Mich., toda je delal le 22 dni, ko ga je pobilo. Sedaj je brez dela, brez denarja in mora moledovati druge za pod poro. Tako je na tem svetu. Ca pa rečeš, du ni pravilno, te na-hrulljo z vsako jaklmi t i tel ni, češ da si nezaželjen državljan. Kot rojak Mihelich, sta bila tudi Ae dva druga kritično poškodovana odslovi jena iz bolnišnice. Tako je grda pravica . . . Vreme je v Duluthu kar naprej prijetno. Mrs. Mavetz Iz nad izboljšanim zdravjem ter finim zdravnikom dr. Grsbe-kom, ki je bil rojen v Elyju, kjer tudi prakticlra. Matija Pogorele. VaMlo na veterin ko Detroit. — Zadnje leto smo z malimi prtiredbfllmi gospodinjskega kluba SDD imele ženske precej uspeha. Zahvalimo se vsem, ki ste nam i>omotf!i do njega. Ne moremo zahtevati polnih dvoran na vseh prired->ah, ker danes gredo ljudje tja, kjer je več veselja, tn to je po goatilnah. Me se zahvalimo ob-Činatvu za lepo udeležbo na novoletni zabavi. V soboto, 16. mafcH, pu priredimo večerinko v spodnjih prostorih SDD, 437 S. Livemois ave. Uljudno vabimo vse Slovence in Slovane na to zabavo. Oddale bomo tudi Izvrstno kart-no mizo in štiri stole v vrednosti od $15 do $20. Tu večer bomo obhajali tudi JoŽetovo. Vabljeni so posebno vsi Jožeti in Pepce, kakor tudi bečlarji in be-čljarice, ker letos imamo Ženske povsod besedo, kar se zgodi le enkrat vsaka štiri letu. Ker Je to naša prva veselica v tem letu, ste vabljeni vsi od blizu in daleč. Postrežba bo izvrstna. Seje našega kluba se vrši vsak drugi petek v mesecu. Ce katero veseli pristopiti, je do« brodošla. Vsem bolnim članicam Želi gospodinjski klub hit-regu okrevanja. Polon ia Kralj, 51*. seb in v glavo mi sili vprašanje, čemu potrebujemo toliko polici je? Najbrže, da se pričakgje končnega odloga od delavskega odbora v VVaahingtonu in ker je vae prepričano, da bo odlok v prid krznarske in ne kom pa -nijske unije. Ker je vrhovno so dišče pred kratkim odločilo, da je odlok delavskega odbora koti čno veljaven ter da nimajo družbe pravice vlačiti »ličnih zadev po nižjih sodiščih, se menda gospoda pripravlja na "puč" proti krznjarski uniji. V naši državni leglslaturi je bila predložena resolucija za čir vil ne svobodščine v več/i meri, kakor jo ima ljudstvo v Govvan-di. Urednik lokalnega lista je zacvilil v svojem člsnku dne 15. febr., v ksterem joče, da se ne sme sprejeti zakona, ki bo dopuščal pSrsde aH shode na javnih cestah ali javnih prostorih. Toži, če bo zakon sprejet, ne bo reatrikcije proti distribuciji letakov, proti piketiranju, proti jsvnim govorom i. t. d. Kaj se hoče! MI smo pač v Gowandi, ki Je pod kontrolo republikancev, ti pa se požvižgajo na odloke vrhovnega sodišča In ameriško konstftučijo. Temu uredniku bi priporočal, da si nabavi kopijo amerlfike konstltu-cije in v enem iz med desetih a-mendmentov bo našel, da je »ličen zakon v veljavi po vsej A Elyja se zeJb pohvslno izrsžs merlkl že 151 let; samo takšni Napredek v Gotrandi (iowanda. N. Y. — Odkar se je začela bitka med tuka jtfnjo družini in unijo krznarjev, naše me-steco zelo napreduje. Dne 16. aprila IW8 je članat-vo unije v mestu protestiralo, ker se je zbrala skupina delav-oev poti vodstvom mestnega advokata za ustanovitev k«»mpa-nijske unije. Dne 18. aprilu 1988 so imeli mestni očetje sejo, katere se je udeležil predsednik kompanijske unije, eden |*»d-predsednikov ter advokat, nakar so.očetje Pdplsala |togudbo leta 1984 z Mond Nickel Co. i izkoriščanje njenih rudnikov, katera družim je podpornica ln ternaflonal Nickel Co. v Kanadi. fbrdovs družba jc v letu 191 poročala, da je v omenjenem letu napravila približno $180,060 dobička na Finskem in plačala Je tudi 10% dividende ns delnice. Do sedaj ima okrog trinajst kirjem okrog 220 milijonov dolarjev. Na drugf strani pa fhanj-ka, številk, ki bi pokazale, koliko milljohov dolarjev vrednosti posedujejo finski delavci in kmetje v svojih zadrugah. Jugoslavija dolguje Franciji, Angliji in Ameriki oziroma njihovim bankirjem in kapitalistom veliko več kot Finska, kljub temu bo 'Prosveta na strani Jugoslavije, če jo napade Hitler, Mussolinl ali Stalin! Pojmi ve k Sarasota. Fla. — V mojem dopisu iz "Larede", Fla., je bilo par manjših pomot, katere- 4e-lim popraviti. Mesto je Sarasota, ne I^areda, nadalje je član društva Joseph, ne John in namesto Jimmyja bi moralo biti ime Jennie. (Napake so vaše in pa nerazločna pisava.—Ured.) Mary Cerar. prostovoljni .»gnjegasci (sitom i»m«.rlAkih kor|s>mf|j svoje pr»-zakona, katerega so sprejeli itu-ldružnlcr rta Finskem šl mestni očetje (sekcija Jon, (Jcncrslnepa mestnega zakonika) |»ostali tudi isillrfatl v sito a ju |šrtrehr ds vrdržnjejo mir in kar spada v področje lokalne |*t t.Med tem časom Je Am< Ija Članstva v nižjih organih i/i v tovarnah...! "Ekrfekutiva centralnega odbora unij ni! sklicala konvencije dve leti in pol. V central, nih odborih mnogih unif splob ni eksektiH marveč predsednik in tajniki rešujejo vse pi* bleme." Kakor pri vseh drugih volitvah tako je tudi pri unijskih navadrŽ? vedno izvoljena .tria. kina lista, navadno soglasno. Včasih pa sedo>; godi v kakšnem samotnem kraju, da je stru-; kina lista poražena. To se od časa do časa lahko zgodi, toda le iz osebnih ozirov, ne pa s poli-tičnega stališča. Kar nekomunistl ne morej« nikdar storiti, je organiziranje svoje skupim (kavkuza) in nominiranje svoje liste. Vsaki] opozicija na važnih mestih je zelo nc\una stvar. V jeseni leta 1937 je P. Moskatov, glavni tajnik Vseun i jskega centralnega sveta delavski unij, pisal v Pravdi, da unije po navodilu »trm ke "odločno pometajo ostanke unionizma, k*j kor se je prakticiral v unijskih organih." BI so Tomsky in drugi desničarski oportunisti, *« že likvidirani, ki so "v delavskem gibanju »iri-! Ii nepolitičnost in strokovni unionizem z ve njegovo teorijo in prakso, ki je postavljal* e nlje proti sovjetski vladi." Leto pozneje je Harold Denny poročal v Tm New York Timeeu, da so bili skoraj že vdjJ stanki strokovnega unionizma uničeni v novj* skih unijah. To pomeni, je pisal Denny, «*» "strokovni unionizem" z zaničevanjem, kadir opisujejo unije v kapitalističnih državah. W vodijo kolektivna pogajanja v okviru kupit* zma. , ^J Prepustimo oceno odnosa med sovj«wjl vlado in ruakimi unijami Petru S. Speekua biroja za delavsko statistikp v delavskem <* partmentu Združenih držav. "Vlada je ^ delodajalec", piše Speek, "toda se sama *»] veti z delavci. Posledica tega je, da vlada a dovoljuje niti ne tolerlrs nobenih stavk^^PJu rov ali delavskih zahtev naprsni sebi I ske unije so brsnža vlad«, kl ao nn dobne delavskim departmentom v drugI« "m-vah." j (Dalje prihodnjič ) BLOfHNSKA NARODNA PODPORNA JKD^ izdaja sraja publikacij* ia «a pasafcas IM kar Isti. ur peCretos agitacija scajik šrskrt sira bi aa pr«pagaadosta|lh Idej. NHsksr^# propagando Sragi k peepOTatk acgsatsacil gaaisacija taia aSifJae eesfc |Saii Taesl ai dopisi la aasaaaMe drag* slik draMev m| aa ae pašMalo Mate Pr-'** Finsko (Dalja Is pn* kolom.) nov liarbarski nspad na vseh demokratičnih nevtralnih dežH pravijo isto. kakor mislijo in prav«J« in francoski delavci. OrtStevši tike — je vse demokratično ilelavstv -danes edino, in to Šteje prav tolik« tm armade na fronti. . ' ... . _ S 7 vTttTEK. 7. ******* oviee z • • • — Slovenija pUZU REŠENI Ijl^VKlKJJEK) . ikofja Loki, 28. jan.-—Iz opi-anja. ki ga dajejo rešene,i pa peševalcl, izvemo, da je bila ■sreča v polhograjskih »ta. Trup so imeli konji docela spodaj, noge pa obrnjene v breg. iPrvi, ki je prišel Iz snega, je bil gospodar sam. Mencal je z nogami in se rinil na vzgor. Pre-stal pa je strahu prav on sam največ. Kajti ko se je razgledal, ni videl žive duše, smrtna tišina Tmftih *Ie zdaleka nevarnej- Je ***** nad grapo. Hkrati z g<* Rr ae je sprva doodevalo. en ol*eg je zavzel tako prelive oblike, da podobne ka-itrofe stari ljudje ne pomnijo, je obtičalo pod »nežnimi mi nič manj kakor sedem (li s šestimi konji... Kaj pra- udeieženci ? Potem, ko so«v prvih jutrnjih uh naložili na vozila tako ime-um. "vlačuge", ali, kakor jim »vijo ljudje tudi "posmojke", ije je krenila kolona proti iru' Ura je lezla nekaj čez ■no in bila je težavna vožnja, soki sneg je spodnašal vozila z k ne posebno vozečne poti na-M, tako da so morali ljudje jn tam priskočiti na pomoč z atami, da so odkidali sneg in ravnali vlačuge, kakor treba. >rav tako so se ustavili tudi mestu, kjer je potem prišlo do reče. Odmetali »o »neg in vr-vozil se je. že pomikala na-j. Prevoz Uipa »o le malen-ii; Gospodar Jurij Stanonik je pa I zadnji, za spoznanje od-jjen od ostalih, ko je naen-|,1 eden njegovih hlapcev tjpno zaklical: "Jur, zasulo nas Tisti trenutek je zabučalo in grmelo, da se je stresla zem-Hkrati se je dvignil silen lak snega, da je jemalo vid. milost in nemilost so bili iz-ni ljudje divjemu elementu. iiz je zajel vso kolono in jo je judmi in živalmi in voeili, ka-|vžigalico potegnil s seboj vzdol. Bilo je to kakih 20 ko-kov proč od kraja, kjer so bili ej razkopavali sneg. Moč pla-| naj bolj kaže to, da je odnes IKj.samezne vlačuge z vozniki hlodi kar skupaj v globino, »oštevajoč, da je plaz nastopil Širini svojih 100 m, je razum-vo, da so se nakopičile v grabi like množine snega, da je bil tok popolnoma zajezen. Nad tokom Soupatom se je začela ibirati voda, ki je polhgoma klicala v sneg in zajemala lju in živali, ki so bili spodaj po->l>ani. Voda je vdirala od člo-ka do človeka in so našli poni nekatere prav do pasu v mo-'»•m. Vsak naj razmisli sam ikšnem strahovitem položaju >lnli ljudje. Nad' njimi več me-ov snega, pod njimi voda, a pri km še zakopani. Strašne tre-ilke pričakovanja je preti vi jal »letni delavec Kovač, ki so ga ►ali zadnje minute. Mladeniču j«1 dvigala voda že preko pa-> in utonil bi bil, da ga niso klekli iz obupnega položaja. V talem pa: pod snegom pokopalo bili |>opolnoma tihi. Le poni. ko so bili ie reševalci na •Iu, so izpod snega na nekem jptu zaslišali slabotne klice: 'a pomoč! Na pomoči" Seveda so reševalci z lopatam ;i v*> moč- zastavili na tem me Ju iu moža rešili. Nasproti pranim vestem, da so vsi pone-rnVnci ležali pod snegom z gla-t» "podaj, ae je izkazalo, da ve to le za oba tragično premi 11''"' im so našli Ostale v več 11 manj |M>končnem stanju. Bil K *o v *negu kakor zabetonira '' "> t>Kli zeblo jih ni. Toda samo J» Maj ne, dokler niso prišli zrak. Potem jih je za-| stresat j hud mraz. Prišli pa 1' k sebi! To pa ni nič ako izmislimo, da so "''nekateri poldrugo uro zako-miii. I obeh smrtnih žrtev ■|hwvčifa in Mraka bU ^ po. usoden. F.nega je plaz za I'«! preko skale, da je bil ne 29. jan. se je pripeljal s popoldanskim vlakom z doma v Gro- hitro je le bilo mogoče. Kopali helno. Ves obupan se je vlegel pa »o po preudarnosti, kjer so pač slutili, da utegne biti človek, konj ali vlačuga. Izgrebli konji so sprva zmigali z glavo, potem pa ao jih potegnili z močnimi vrvmi iz »nega. Živali so si sicer kmalu opomogle, toda tež-co je bilo, ker so jih morali pre-(o plazu in potem tudi »kozi brozgo vode in snega spravljati navzdol. Vsekakor gre reševalcem vse priznanje, saj so s svojo pripravljenostjo največ pripomogli, da so potegnili Iz objemu plazu vsaj tri moške in pet konj živih. Vlačuge so še v snegu, kajti prevelika je množina snega, da )i kazalo kar na hitro roko izkopavati iz plazu vozila in hlode. To bodo storili, Čim bodo dane prilike. Pokop nesrečnih žrtev se je izvršil danes. France Mrak je nastopil svojo poslednjo pot na škofjeloško pokopališče ob osmih in se je vil skozi mesto dolg žalni sprevod. Poleg svojcev, znancev in prijateljev so se udeležili pogreba posestnik Jurij Stanonik n vsi rešeni vozniki in delavci, j udje so bili zasolzeni, ko je zdrknila krsta s prerano umr-Im očetom v zemljo. Danes je t>il tudi pokopan MiklavČiČ, todn na Poljanskem. Smrt dveh delavcev---- pod plastjo snega Celje, 31. januarja.—Dne 29. anuarja se je dogodila pri delu v opekarni inž. Unger-Ullmanna na Zg. Ložnici pri Žalcu huda nesreča, ki je terjala dvoje člp-veŠkih življenj. V ponedeljek okrog 18.30 sta opekarniška de-avca Franc Verdev s Plevne pri Žalcu in Pavel Maloprav s Polzele kopala blizu opekarne zem-jo za izdelovanje opeke. Verdev je podkopaval zemljo v dolžini 6 m in je podkopal že en meter. Nad njim je bila poldrugi meter debela plast zemlje. Po-eg njega je Maloprav odmetaval zemljo iz jarka. Verdev je presekal zemljo tako globoko, do koder je bila mrzla. Ker »e pa zemlja ni hotela zrušiti, jo je šel še dalje podkopavat. V bližini Verdeva in Maloprava »ta dva delavca sekala na vrhu zemljo. Očividno se je zaradi stresljajev teh udarcev zrahljala debel« plast zemlje nad Verdevom in Malopravom. Zemlja se je vaula na oba delavca in ju pokopala pod seboj. Ostali delavci ao takoj prihiteli na pomoč in so začeli odkopavati zasuto zemljo. Ko ao Verdeva in Maloprava eno uro pozneje odkopali, »ta bila že mrtva. Na kraj nesreče so poklicali banovinskega zdravnika dr. Ločniškarja iz 2aica, ki je ■gotovil, da sta delavca umrla zaradi zadušitve. Trupli Verdeva in Maloprava so prepeljali v Žalec. Oba ponesrečenca so pokopali danes na žalskem pokopališču. Verdev ra- na tračnico pod zadnji voz tega vlaka, ki je čakal na odvoz v Celje. Se prej je v naglici odvrgel suknjo. Položil je glavo na tir. Vlak, ki se je medtem začel premikati, mu je glavo dobesedno odrezal. Ljudje so bili priče, groznega prizora, ko je na progi ostalo truplo brez glave. Poiskali so pri pokojniku listine. Našli »o pri njem različne civilne in vojaške dokumente, zraven pa tudi oprostilno pismo, ki ga je bil nesrečni fant v slovo napisal staršem, bratom in sestram. V pismu je potožil, da so ga gnale v smrt družinske razmere in pa nesrečna ljubezen. Prosi jih opro.AČenja in pa molitve za njegovo dušo. Novica o tragični smrti se je hitro raz-vedela naokrog ig je vzbudtia mnogo obžalovanja, ker tfe bil Javornikov Tone pošten in dober fant. Kitajska dobi ameriška letala San Diego, Cal., 5. marca. ■ Ryan Aeronatical Co. je naznanila, da bo kmalu poslala letala Kitajski. Letala predstavljajo vrednost $550,000. LISTNICA UREDNIŠTVA Milwaukee, U. R.: Do 24,,avgusta 1939 so bile iz stalinov-skih krogov proti Prosveti pritožbe, da je "izolacijska," to je, da se ne briga za staro domovino in za svetovne razmere—zda; pa »o iz istih krogov prav nasprotne pritožbe, da se preveč zanimamo za diktatorje v Evropi, namesto da bi šihali ameriške diktatorje! Kdor čita Prosveto tako, da ve, kaj čita, bo videl, da Prosveta biča ameriške ekonomske diktatorje prav tako kakor biča politične in vojaške diktatorje v Evropi in drugje, ampak stalinovcem, ki vsake kvatre izpreminjajo "linijo," ne bomo mi nikdar ustregli. La Salle, III., M. V.: Mehikanci so mešanica indijanskih plemen in španake narodnosti belega plemena. Čistih Spancev je malo, večinoma so Indijanci in špansko - indijanski polovičarji. Pravila SNPJ določajo, da člani morejo postati le ljudje kavka-škega plemena ali bele rase. I prevodih ps bodo pokazala naše'bila pod kontrolo katolike cer-1 vselej preprečiti. To fe temelji- • gibanje in miselnost AmerilUUt-« t • i**m in bodo odslej precej druga naselbin * ° *<* *> i* <*o- Ce ne dva premieliU Ona: "Včeraj ste me .prosili za roko, pa sem vas odbila. Pozneje sem se pa premislila." On: "Skoda! Tudi jaz sem se premislil!" V lekarni — Sredstvo za raat ta*, sem gi zadnjič kupil pri vas, mi je naravnost .škodovalo. Izpadli so mi še zadnji lasje. — Povsem jasno, zakaj stari lasje morajo vrrftlar napraviti | Ifl I ( ' 11 novimi (Nadalj«vanj« s 1. strani) naše narodne organizacije, cerkve, društva, i listi, narodni domovi, čitalnice; 3) lokalni dogodki splošnega značaja naše narodnosti; 4) nova domovina, dopisi, uredniški komentarji o ameriških splošnih zadevah, ki ne spadajo pod lokalno rubriko; 5) stara domovina, dopi»i, uredniški članki in komentarji o no- mu> tranjih in zunanjih zadevah , starega kraja, kur »e tiče Slovenk cev; 6) po »Vetu, dopisi tn uredniški komentarji na razne svetovne zadeve. Ta nova knjiga o Slovencih se bo dobila v vseh javnih knjižnicah v Cuyahoga okraju, Ohio. Knjiga ima ob»eg 700 »trani in je največja med vsemi narodnostmi, kar jih je bilo izdanih po tem Projektu. Slovenci smo tudi edini, ki dobimo knjigo sami zase o naših zadevah. Doslej je izšlo že več knjig te vrste od drugih narodnosti, pa »o vse u-redili tako, da so od dve do štiri narodnosti v eni knjigi skupaj. Na primer italijanska in nemška zgodovina sta skupaj v eni knjigi in obe imata samo 650 strani. Slovenci smo po številu veliko manjši od navedenih pa imamo nad 700 strani knjigo sami, ki je res največja od vseh drugih. To kaže, du smo še precej živi in jako aktivni v društvih in |>oHtikl v primeri z drugimi narodi. Ml imamo mnogo društev, ki jih drugi nimajo, imamo narodne domove, ki jih drugi nimajo ln Še maralkaj. — Pa kaj čem opisovati, ^trudite se sami, kateri se zanimate za to knjigo in pojdite v najbližjo javno knjižnico in vprašajte za to knjigo: Foreign l^ingnane Newspaper D i gest, Sk»venlan Hcetion. Poglejte notri pa se boste kmulu našli, če ste dopisovali v liste leta 1937. Posebno boste presenečeni tinti, ki ste pesniko-vali, ko boste zagledali svoje pesmi, prve verze ali kitice v an-gkščini, Zabavali se bosta tudi vsi, ki ste se tega leta prepirali radi tega ali onega. Skratka, vsi boste imeli velik užitek »očitanjem lastne slovenske, cleve-landske zgodovine v angleščini. Jaz sicer ne morem ničesar gotovega reči, vendar priporočam, naj uradniki clevelandsklh »lovenskih narodnih čitalnic vložijo pismene prošnje uradno in naslovijo na Mr. Oscar Bati, Project Supervisor, Foreign Language Newspaper . Digest, 1270 Ontario St„ Cleveland, O. On bo vaše prošnje predložil svojim predstavnikom in če bodo odobrene, bo vsaka Čitalnica dobila en iztis [e knjige in morda tudi naslednjih, ki tej sledijo. Vsekakor je važno, da narod sam po svojih organizacijah pokaže zanimanje za to knjigo, kl je sedaj ogromnega pomena za naš narod in nihče ne more prerokovati, kakšne ocene bomo deležni od Amerikancev za naše gibanje. Istotako naj bi uredniki listov in glasil vprašali za kopijo te knjige, ker jim bo imenitno služila kot leksikon dogodkov dotIčnega lets; Foreign Language Newspaper Project je v Clevelandu pod vodstvom spretnega g. Oscara Bana, k I je bil stoj čas urednik madžarskega dnevnika v Clevelan-trijilttr »i mnogo prizadeva, da bo to delo doseglo namen, kateremu Je bilo posvečeno. slej. Torej, le Čltajte knjigo, zato smo jih naredili, pa tudi napišite kaj o nji v liate, K ranem (o»r»he. Soču a* priprti vi ju I m Salle, III,—Pevsko in dramsko društvo Soča bo priredilo prvi spomladanski koncert v nedeljo. 28. aprila, ob 2:30 popoldne v Slovenskem narodnem do-Po koncertu bo kot navadno domača zabava N *i>odnjih prostorih. — - Soča W»|x> napreduje. V svoji sredi Imn zopet 42 |>evcev in pevk. Vaje ima vsak teden, da se dobro pripravijo za koncert. Dalje »e tudi pripravljajo za skupni pevski festival, ki se bo vršil v Chicagu tretjo nedeljo v maju. Frank Martin Jak. kve in je poAiljala velike vuote ta naloga delavstva v vseh de-' denarja v Vatikan, ki je bil iz- ielah. Porabiti moramo vsa sred-vlečen od revnih, izkoriščanih in stva za dosego skupnosti, zdru- teptanih Poljakov. In Japonci še tretje leto pobijajo Kttajce ln rualjo >nesta, toda nihče jih ne ovira pri tem barbarskem početju, še celo pomagajo jim, , Posebno Amerika jih zalaga z oljem, železom in orožjem. Ali se papež, Mussolinl ali Hoover ksj brigajo za Kitajce? Ne! Ko se je pobirala pomoč za Apanske lojaliste, je po- tenja in solidarnosti. Delavstvo naj dvigne švoj mogočni glas in poka*f» svojo moč. Delavstvo naj zahteva avoje pravice za obstoj in mir in enakost zn vae, mir, ki bo baziral na programu boljše bodočnosti, socialne pravičnoati in svobodnega življenja. To naj bo naš cilj in naš program, za katerega naj propagira naš tisk. Treba Je spodbujati in odpirati sebno katollika duhovščin« ovi- vsem nezavednim. n« ta rala to delo. Ko je izgiledalo, da način bomo prl|»rsvlll pot na-bo kongres preklical embargo naipradktl In ustvarili pravičen mir. izvoz orožjn v Španijo, je Cough-1 Anton Jorrs, 121, lin a|>elirtil |h» radiu na svoje —— , H uriva zna hiuavMinu in no-fle f" natofjr ..... Detrolt.—Danes vse časopisje, vsa reakcija, sploh ves aparat današnjega »istema pretaka kro-kodilske solze za ubogo Finsko, Mr. Hoover se je postavil na čelo veliki kolekti sa pomoč Fincem. Papež kliče vse bogove na pomoč Fincem. Se ameriška vlada si bo izposodila 20 milijonov dolarjev, da jih daruje Flnaki. Nimam nobenega predsodka ali mržnje do finskega naroda. Imam največjo željo, da zmaga v tej borbi za obstanek kot na« rod in država. 8trogo obsojam Stalinov diktatorski režimz kl je odgovoren za ta zločin. Imam iskreno sočutje do ruskega naro-da, kl danes krvavi ln trpi proti svoji volji pod peto Stalinove diktature. Kljub temu pa ima človek pomisleke, ko opasuje simpatije in kričanje svetovne buržvazije do finskega naroda* Poglobimo se nekoltkn-v preteklost. Kaj je bil Hoover, ve vsakdo. Ko je leta 1921 suša uničila ves pridelek v Rusiji, katera je bila v objemu velike lakote, kl je po- (rhtit iz Mhmr*ntr vernike, naj vsi pošljejo protestne telegrame v VVsshlngton. mi - .r . .. A .... * • Illbhlng, Mlnn. —• Vsi vemo. \ Ameriki na milijone revežev (ltt „mo v. ,otu vo|jkw VMtn0Mti k*r strada in zmrzuje, pa ni nobene- MaH ^ ,MMio vrAj|t, N^itve< A„ ga usmiljenja. Ali se Hoover kaj; Mmo (lo,MVci apoaobni| (iu ,M)mo briga za svoj narod, za domače' H K|WHOViar v korist sobi, n-tt-veže? Tukaj ae kaše vsa hi- u |)uni() Eope( „i8edli obljulmm? navščlna ameriške buržvazije.! |»otfm |M4 ojoj( kllkor v«Mlno. Ko so lani znižali relifno pomoč, ni kapitalistično Časopisje nič protestiralo in »e zanimalo za domače reveže, ker bi to mogoče odprlo oči marsikateremu revežu. m Kot sem le omenil, se ne strinjam in ne odobravum ruskega napada na finski narod. Ampak tega ni zakrivil mskt narod, ki je proti vsaki agresiji. Nam je dobro znano, da al ruski narod ne more |H>msgati, dokler ga tej>-ta diktatura. Ampak ni Uilo niti proti Hitlerjevemu podjarmlje-nju Cehofilovakije toliko kričanja v meščanskem časopisju in radiu kakor ga je proti Stalinovemu napadu Finske^ tudi v našem naprednem slovenskem tisku ga je dosti. Cul sem že več čltateljev, kl so zvesti pristaši napredne literature, da Je tega že preveč v našem tisku in da se iz tega ne bomo nič koristnega naučili, > Moje mišljenje je, da bi moral danes ves napredni tisk pričeti agitirati za avetovnl mir in za sporazum vaeh narodov. Ne za tak mir, kot bi ga pa|iež, Mus- a •> i i i#vma n.wii u kii tu *<>Hnl, Chamberlain, Daladier in ^Žif^^L^i^ mrdn»ro«liil kMUH*'m .llktlr«- poslan Ifoover kot načelnik ume rllkefta relifa. Zakaj se je Hoover odzval? Mar ne za to, ker se je zavedal, da bo deležen velike publlcltete, ki mu odpira pot v politično življenje? To se je tudi zgodilo. Postal je član kabineta, leta 192« pa je bil Izvoljen za predsednika Združenih držav. In kaj smo doživeli pod Hoov-rovo vlado, je vsem znano: največjo krizo ln brezpoaelnost v zgodovini dežele. Te krize sicer ni povzročil Hoover, marveč kapitalistični sistem, vendar pa je bil v precejšnji meri odgovoren za veliko mizerljo, ki Je nastala kot posledica krize, ker ni storil nobenega koraka za njeno ublažitev. Govoril Je, da si zna vsak pravi Američan sam i>oma-gatl. Ko ao.prJŽH v Washlngton vojni veterani tn lahtevall bo-nus, Je Hoover dal podreti in po-žgatl vse šotore, veterani pa *o morali Imžatl, od koder so priill. In prosi*riteta je bila za vogalom ! To so dobra dela HooverJs. Zaksj se papež In Mussollni toliko zanimata za Fince? Ko je Dollfuss na Dunaju streljsl na civilno prebivalstvo s kanoni in pobijal nedolžne žene in otroke, ali se je papež aH Mussolini oglasil proti temu barbarstvu? Ne! Ko je Mussolinl napadel primitivno Etiopijo z modernim oral jem In pobil tisoče ljudi, ali se je papež oglasil ? Ali ja kje bolj Znano dejstvo je, da je medi*^ f Ameriksnrl vedno obstojalo neko'v nezaupanje do priseljencev in njih časopis js. Vss razkritja po <;rif|M kitaj*!* swfMfk» reki Jatfglue. Tam sta papež In Musaollnl delovala skupno roka v roki: papež s propagando in finančno, Mus solini pa je z orožjem in vojsko pobijal in mttril na debelo špan sko ljudstvo, rttšll mesta in vasi. Kje je bilo tedaj človečanstvo in usmiljenje? Se celo Amerika je odr««dila embargo na izvoz orožja v ft patu jo, » katerim bi se bili lojalUti lahko branili. Anglija in Francija »ta zaprli meje in odpovedali vsako pomoč Spaniji in jirepuatili španski narod krvoloku Franku, Kaj p« je razlika med finsko republiko in Apanako republiko? Poglejmo pod Jarmi Jen Je Avs trije, Cehoslovakije.,, jn razk<»*s nje Poljske. Ali nista MU Avs trija in Cehoslmakijs dcmbftra lični državi? " Vse to Je Hitler podjarmil in mirna lio«na. An glija in Francija sla šli še v M<» nakovo in mu |s»klomli reško re publiko, Ali se je |iap*ž kaj |s» brigal za ti dve republiki? Ne Mornu |ie ga skrbi Poljsh*. ki je II, marveč za mir vaegs proleta rista vseh narodov. Za mir, kl I bi baziral na demokratičnih ze-HlnJenih republikah v okviru evropske federacije, na odpravi mej in mrženj ter sovraštva med narodi. Učiti in spodbujati je treba narode, da slliodo znali Iz vojevati pravičen In stabilen mir. Danes so zelo kritični Časi za ves svet. Civilizacija propada in se |>ogreza v prepad. Mogoče je, da današnje (»očetje prinese človeštvu splošno anarhijo In bar» barlzem. Vprašanje Je, ksko vse to preprečiti In sprsvltl svet na boljšo isidlago. To je temeljna |H>treba naprednega tiska: prinašati programe in razprave za dosego tega cilja vseh narodov. Ako se bodo narodi osredotočili na ta cilj in se oklenili demokratičnih teorij, bodo tudi obračunali z diktatorji,' Ampak Izgledi so, ds nismo daleč, ko bo ves svet zalit s Človeško krvjo in da ne bo še konec klanja, Koliko žrtev bodo narodi doprinesli, tegs dsnes nihče ne ve. Vsekakor ogromne. In kaj bo prineslo to svetovno klanje? Komu bo koristilo? Kaj pride po svetovni vojni? Potrebno je, da o vsem tem že danes razmišljamo, Ali »w>mo po svetovni vojni *op«M rszpršenl na vse vetrove? Ali Im vse delavstvo zopet pahnjeno v nevednoat in novo suženjstvo? Ali naj delavstvo zopet prepusti sklepanje miru onim, kl so zakrivili vse to grosovlto počet Je ? AH naj pride zopet do takega miru, ki bo prinesel bodoče vojne? Ne! Vse to moramo enkrat za Spomiujam se dve leti nazaj, ko smo v Minnesoti imeli volitve ta governerju. Httka ju biln med tedanjim governerjerp Hen-sonom, članom farmarsko delavske stranke, ln republikancem Stesenom, Takrat se je povsod slišalo, da je governer Bensoti "no| good", Steseua ao pa poveličevali. Sam aem ga slišal, ko je rekel, da $01.50 na mesec ne zadostuje. Toda danes zadostuje manj, ali pa tudi |H>polna izguba delu pri VVPA, kjer jih vedno manj dela, Morala bo priti, druga obljuba, kar se bo tudi zgodilo — obljub bo ua koše ull obljubo Izpolniti je bolj tež-ko. Do novembra je še dnleč in do takrat lahko vsakdo vse dobro premisli. Naj omenim glede onih, ki dobivajo precej "klka" od nekaterih dopisnikov. Nlkdo ne more vsem ustreči, ker smo različnega mišljenja. Rečem, da so dopisi vseh stalnih dopisnikov p od učljivi, kakor tudi uredniški članki, katere vse prečitam. Gre pa hvala tudi drugim dopisnikom, čeprav se morda anmn enkrat na leto oglasijo. Seveda niso vsi zmožni pisanja, kakor tudi Jaz nisem. Had l*rem tudi ženske dopise. Omenil bom samo Gardnovo kolono, ki je bila v eni zadnjih Številk. V tistem članku Je vprašal, če more biti delavska država režim, ki se brati in sklep« prijateljske pogmlbe s fašizmom, dasi je še včeraj |*>morll tisoče svojih ljudi, češ da so agent je fašizma. Ali nI sumo v teh par vrsticah dovoli natanko zapisano, ksj JeTrnrrfksJ Je dsnes v K-vropi vojna In toliko trpljenja? Premislimo, kaj so bile pre-tekle vojne In tako jih tudi danes spravijo pod zemljo brez vsake ceremonije, pa Je okej. Zakaj? Zato, ker si dal življenje zu — domovino. Vsaj tako so nas učili In še učijo — blufajo. Toda če verjameš temu blufu a-II ne, ko prhle čas za odhod, moraš v vojno; hočeš, nočeš se podati, moraš ny Imjno polje, ker to je božja volj«, kot pravijo. Jaz mislim, du ni, verujem pa, da smo po smrti vsi enaki ft nihče si ne more ssm pomagati. Večkrat berem tudi o pogrebih. Neki dopisnik je pred letom prišel v neljube zapreke, ker ae je drznil zapisati resnico. Jaz mislim, da M bilo impolnoma pravilno, da bi vsakdo, kl je v strahu, da se mu njegove žal je ne bodo izpolnile, napisal oporoko glede |>ogreba. Kdor čita, se še lahko spominja, ksko je napravil« mrs. Komi« v Chicagu predno je umrla. Jsz mislim, d« bi se oporoka bolj upoštevala kakor |>a navodila V listih. Frank Pipan, 161, BOLJŠA KAVA • mIm Anhr\m HTAROKIMJHKIM OKUSOM. I Mali* Franckovo Ciftcorftjo v vai \mmr »It i»rhetai«r k« pripre* l|«t# kav«. Ns prafej v »nM!«* irurertjah. K t l'l l K AK VTI.JO MK I) A N K M m m mmmmmmmmmmmm m m m mm ■ s= CIGANKA IVA • • ■ • !L ■ a a a • • • ■ »i "Tuko izgledu," je-rekel z naamehorn Tomaž, "da bo letos vse obrodilo. Tudi ona ae je za-amejala zadovoljno in arečno, a njen ameb je izražal tiho bojazen, skrb mlade matere. Srčno ai je želela postati mati, obhajale pa ao jo misli bojazni: ali bo Slo vse srečno. Pospravila je posodo v košarico in ga vprašala, kdaj pride domov. Cim pokosi gotov kos travnika. Marija je šla domov. Tomaž je vstal, si na-brusil koso ter kosil naprej. Po cesti mimo travnika je šlo malo ljudi iu vozov. Ce mu je kdo s ceste voščil dobro srečo, je enostavno odgovoril in le iz navade pogledal na cesto. "Dobro sre&>, Tomaž!" mu nekdo s ceste zakliče. Tomaž se je ozrl in ob travniku na cesti stoji cigan Janez in njegova družina. Tomaž je bil v veliki zadregi, do mozga ga je spreletelo to nenadno snidenje s cigani. . Cigan Janez je govoril naprej: se rada kosi, sedaj je ugodno vreme za seno, bo dobra leti-.. na; mati je zdrava, kaj dela, pozdravi jo; Živina se dobro redi. Tomaž je odgovarjal na kratko, kajti Janez je kar naprej govoril. Ciganka je molčala, ko je Janez nehal izpraševati, ga je resno pogledala in vprašala: "Ali si se poročil, Tomaž?" Toma* je odgovoril z "da", ' spomladi sem se." Nastala je tišina, nihče ni nič rekel nato. Pogovor je zastal. "Moramo iti naprej," je rekel cigan Janez, da je pretrgal mučen molk. "Pozdravi mater in ženo." Odšel je po cesti naprej. "Zbogom," je rekla ciganka In z roko pokazala po cesti proti klancu ter dostavila: "Sad zime, delo pametnih in modrih ljudi." Pogledala ga je, Tomaž je videl v njenem pogledu obsodbo in razočaranje. Odšla je za Janezom po cesti. Tomaž je pogledal proti klancu, a nikogar ni tam; ozrl se je za cigani, ki so šli enakomir-no, brezskrbno naprej. Nabruail je koso in kosil naprej. Počasni so bili sedaj zamahi s koso. Večkrat je pogledal na klanec, kajti prepričan je bil, da po cesti pride Iva. Zakaj z njimi ne hodi, se je vpraševal, obenem pa se zavedal, da je ciganka povedala vse. Tudi oni nočejo, da bi z njimi hodila noseča in brez moža. Tomaž pa se trudi, da bi s košnjo pregnal moreče misli, a pogled mu vedno uhaja na klanec, s katerega naj bi prišla Iva. Prezrl je. videl "Dobro srečo, Tomaž!" mu s ceste Iva zakliče. Okrenil ae je, koso držal v rokah In obstal kot okamenel "Kako ti gre, Iva?" "I«ahko vidiš", mu je mirno odgovorila z nasmehom. "Ti se bojiš, zakaj si prebledel? Se jaz ae ne bojim, ki bom nosila vse posledice. Kdo nas opraviči pred ljudmi? Mladost je zdravje in ogenj. Ps jih zapri v lopo kot sva bila midva, pa boš videl koliko modrih ttUircev bo prišlo ven. Vsi gredo po Isti poti kot sva šla midva, če se jim nudi prilika, če ne pe s prstom kažejo za onimi, ki so bili tega deležni. Razumem, za tebe in ostale v vasi je vse dru-griče. Kszati se morate poštene in pametne, tudi če niste. Dober glas med vsmi veliko ve-' lj[a. Za naa je pa drugače, cigani so razvpiti, _ vseh alabih lastnosti polni. Danes smo tukaj, jutri tam, zato nihče ne vpraša po takih rečeh, vsak reče: to so pač cigani. Ali tudi mi smo ljudje, četudi morda na videz ne tako pošteni kot vi, tudi mi imamo pamet in srce. Ako bi bila na mojem mestu vaška mladenka, ali misliš, da bi molčala? Prisilila te bi, da jo poročiš ali pa odplačaš/' Iva se je za hip oddahnila, nato pa nudalje-vala. i1" "Jaz sem le neumna ciganka, zato ravnam le kot mi narekuje srce. Vem, ako bi povedala vsem ljudem, da boš ti mojemu otroku oče, da bi ti s tem mnogo zgubil, jaz pa ne bi ničesar pridobila. Zato ne boj se, ne bom ti hodila na pot. To bo moja skrivnost, ki jo bom sama nosila in nihče ne bo izvedel, Po materini poti bom hodila. Predstavila se je za mojo teto, ker ve, da bi jo obsodili, če bi povedala, da je ona moja mati. Gotovo se je z njo zgodilo kot z menoj.; Nisem ji povedala o najinem razmerju, a ona ve, da si ti. Rekla je, naj nikomur ne pravim, saj so nam dali prenočišče v mrzli zimi, to naj bo v plačilo, je dejala." Tomaž je mirno poalušal Ivino izpoved, se čudil njenim besedam in razumel. "Ti si se poročil, na obrazu se ti pozna, da si srečen. V njeni družbi si na Ivo pozabil. Imaš prav, zakaj bi razdiral srečo v družini in sam sebi in Mariji grenil življenje. Jaz pa že sedaj mislim, kako bi mojega otroka odtrgala od ciganov. V meni je malo ciganske krvi, v mojem otroku je bo še manj. Ce bi imel vzgojo v vasi, nihče ga ne bi poznal, da je sin ciganke. To sem ti povedala zato, da boš vedel, da te ne sovražim in ne obsojam, kajti tudi jaz sem bila kriva, da se je tako zgodilo. Motim te in zadržujem, zato moram iti, da dohitim svoje ljudi. Ne vidijo radi, da sem v njihovi družbi, a to prezrem, ker vem, da bom materino pomoč še potrebovala. TomaŽ, jaz grem, ostani srečen ..." Podala mu je roko JU Jo je Tomaž toplo stisnil in rekel le "zbogom, Iva!" Odšla je po cesti za svojimi. Tomaž je gledal za njo: "Iva, ti si odkrita ciganka, svojega otroka boš vzgojila, da bo hinavec kot smo mi," si je mislil sam pri sebi. - Tomažu se je kamen odvalil od erca. Nabru-sil si je koso, se široko razkoračil in trava je padala v visoke rede ob njegovi strani. Pripekalo je vroče aolnce, ali to ga ni motilo. Vesel je, sproščen težkih misli. Poletje se je nagibalo h koncu In prišla je jesen, čas, ko zemlja vrača kmetu za trud in delo. Letos je vse dobro obrodilo, delo ni bilo • zaman. Poljske pridelke vozijo domov. Znoj vsega leta je povrnjen z obrestmi. Jesen je prinesla Tomažu obilo truda in skrbi, da spravi pridelke domov. Sam ni zmogel vsega, pomagali so mu Marijini bratje In sestre. Marija ni mogla dosti pomagati, kajti z vsakim dnem se je bližal čas, ko bo morala o-stati doma. Tomaž je končal z delom na polju, pose j al ozimino, pripravil steljo in drva za zimo. Za mrzlim jesenskim deževjem se je kmalu prikradla zima, z njo sneg in mraz. (Dalje prihodnjič) Močna družina Mocnikovih iz Ribniške doline Francija ima pisatelje kot je K mi I Zola. ki je prikazoval bitak in žitek celih pokolenj late rodbine Knako dela zadnje čaae Martin du Gard. A kje ae bo vsel alovenskl perosuk, ki nsm epsko predočl pomembna dela in duhovitosti znamenitega rodu. kakršen lončar! ali krošnjari po l»elem božjem svetu s imenom Močnik * drugi? Stari možanci in očanci še pri-povedujejo, kako so Močnikov! iz Koruzne vasi za francoske dol« in tam okoli noter is Prezida na Hrvaškem tihotapili tobak. Ko je cesarski mejač ujel tako pre-našalko sladke travice, JI je to« vor seveda zaplenil in jo vprašal I »o naa lovu, da bo pozneje še s denarno globo kaznovana: "Povej $e vendar, kako ae pi. šesr j "Jest? Mita Vidrek!" "Iblajtsrji" ao kaaitej« zastonj pozvedovali po oaebi tega podpisa. Našli ao en |*sjl drek. ka-kor ae glasi Pohlinova krepka nikalnica. V slavnem ribniškem mejstu imajo najstarejšo šolo, kar se tiče skivenskih pokrajin. Komaj ao ae naši prapradedi izpreot.r. nili ie pa gintuke \er*. komaj »o figo pokaaali boginji Mok<«i. po kateri ae. menda še danes imenuje ribniška vaa Makoše sličoo češkim naselbinam kot Mukoei na, če so ai naredili srednjo šolo, opremljeno z zlato knjigo. Sem je hodH hlače drgnit Močnikov France. Nekoč pa je izostal. Učitelj ga drugi dan radovedno vprašuješ "No, Francek, zakaj pa tebe ni bilo včeraj na spregled?" "Naši sosedi sem kosti tolkel, gospod učenik," se odreže nadebudni potomec močnih Močnikov iz Koruzne vasi. Tedajci p« ves razred v bučen smeh. Ko so se mlade buče nahihitale. se s|iet oglasi zastopnik znanosti: "Kaj pravi*, komu si kosti tolkel?" Ko se je polegel novi vsi krohota. je zamudnik pojasnil, da so-aeda Mretačka pri konjaču kupuje koati ter Jih v poaebni peči *ge, nakar Jih taki delavci kakor naš j ar i Junak drobijo v prah in pepel. Na ta način pridobljeno moko živinorejci s pridom uporabljajo. • Francek je (M is ta i France. Ce> dalje imi je bil bolj odprte glave, ne samo kadar je zehal. Jurij Kolobrod mu Je razmlel skrivnosti raznih rastlin, ki se jim pra-vl: farske blsče, fsrske kapice, hudičeve črešnje, mačk ina rit. pum a nov čampelj. kačje mleko, |ta*ja smrt, trda rit, peklenski jezik. Danes jih lahko najdeš v knjigi kanonika Janka Itarleta is Zagreba, Takrat Jih Ae ni bi-lo. No. France, ki Je le znal več ko hruške peči. Je svoje znanje iskoriatil v živalskem kralje-st \ u. H|M»znal je razne tajnosti, o katerih se (Mivršnim o|ma«»val-»•em |a»s*m«kega vrveža niti sa-njak> ni. To je dokazal v naslednji prigodi. Nekdaj sedi pri županovih v krčmi in se meni s prijatelji. Kar se zasliši krik: "Kača, kača!" Vsi planejo k vratom in uzro veliko zmijo, ki leze po veži proti gostilniški sobi. Družba poakoči na peč, France pa sede na stol in čaka, da se živa vrv priplazi bliže. Iz strahopetcev na peči brije norce, češ kaj se plašijo! Medtem prispe brezno-ga fostjnja v izbo. France jo bistro | s »gleda in ta se takoj ustavi. Možak začne nekaj momljati. iz žepa potegne vrvico, stopi do kače in jo priveže za vrat. Bojazljivcem naroči, naj ai preskrbe vsak po eno debelo ncpre-dolgo palico. Kden naj udari po glavi, drugi po repu, tretji po sredi. Vse to pa šele tedaj, ko prižene žival na sredo vrta In veli: "Udri, zdaj!" Vse se je natanko zgodilo kakor je France uasukal. Pluzilka je pri teh pričah poginila. Krotilec ukaie, naj veliki kup kame-nja, nasut okoli hiše, brž ko brž odpeljejo, zakaj v njem se skrivs še dosti zalege. I>rugi dan so res odpeljaH navlako In Močniko- in je to spoznanje takole oblikoval: ' VmU, ds lu Ul bo. kar na m da tolažbo? " Močnikov Boltežar se je bil v Nabrežini pri kraški korenini Cahariji nalezel klenega izreka "Peščica veselja je več vredna ko sedem brentačev žalosti!" In tako je pogosto devetkal, da ga je bilo zabavno poslušati. Pri velikonočnem izpraševanju so ga g. župnik nagovorili: "No, Boltežar, ti nam boš povedal, kaj je sveti zakon? "Sveti zakon je kurnik, kamor kljujejo vse kure, ki so zunai; iz njega pa stezajo vratove vse one, ki ao notri!" Drugo vprašanje se je gladilo: Zdaj pa nam boš razložil deset božjih zapovedi. Eh, gospod župnik, kaj bi jih razkladal. Ce so bile že toliko časa lepo na kupu, naj še naprej ostanejo tako!" -- "Ho, ho, ti se pa izmikaš 1 A zdaj se ne boš več. Zato mi reci po pravici: Kaj si postal po sve-lem krstu?" "Pravoverni katoliški krst-jan!" "S kom se spoznavaš ?" nada juje duhovni, po vsej priliki Gorenjec, ki ne loči osebe (kom) od stvari (čim), a ki si je želel odgovora: "Z znamenjem svetega križa" . . . "S kom se spoznavam?" reče lekoliko presenečen Močnikov Jolte iz Koruzne vasi. "Vam je Že gotovo, kdp na uho prinesel, da se z Mlakarjevo Jerico rada vidiva!" va napoved se je izkazala za pra _ vllno Mlade kače je France ubil \svojim kotletom, in na mestu zakoni. Zrasle pa je pokončal in jih (Mlnesel v gadi- no pri Koruzni vaai. kjer je imel _____________ , ^ lonec, da je strupenjačam jemal otolčen? Menda niai koga al v>iiik a,la»i»niL. —_________ __ a a • _ _ ___ strup, zdravilo zoper pik. Osdra- pežu vil je šival ali človeka Jn si s žena tem zaslužil marsikak pribolj Od močnih Močnikov v Koruzni vasi naj vam predstavim na litro Miho, sejmarja. Neki dan ;ie napovedal svoji ženi Speli, da se je nakanil na semenj v Dobro-polje. In glej. Drugo jutro vstane zarana, nakrmi ter napo-kljuse. Tedaj ga osedla, vzame vrečo suhe robe in že sedi v sedlu kakor sam Martin Krpan. Nato požene: "Hi!" Pokorna žival skoči v dir, da se kar pokadi. Ko naš sejmar prijezdi do prvega ovinka, se spomni, da ni še zajtrkoval. "Dober zrak je pol irane," ta sodobni pregovor ta-čas Še ni veljal. Torej hajd nazaj. Ko prfjaše domov, steče naglo v kuhirijo. Zena se ozre, češ po kaj se Je že vrnil! On pa: Spela, kje pa je moje kosilo?" Podprl si je rebra, rekel boljši polovici "zbogom" in oddirkal proti Dobrepolju. Po dveh urah in kaki minuti priklopota v Dobrepolje. Ondi kar po tleh razstavi lesene izdelke in se jame dreti: "Kupite žlice, kuhalnice, metalke, zajemalke, polentarje, vilice, mačje skledice. Danes jih dam za mali denar, jutri pa zastonj." Prišlo ni kdovekoliko ljudi, ki so ogledovali izloženo blago, ba-rantali in kupili malo več ko nič. Okoli pete ure prične pospravljati neprodani ostanek. Ne s prav veselim srcem odrine domov. Po trebuhu mu je krulilo, a zaslužek je bil prepičel, da bi bil smel misliti na gostilno. Da bi bil kje poprosil za latvico mleka in kos kruha, ga je bilo sram: saj je bil preblizu doma In so ga ljudje po-znali. Domov grede zapazi na vrtu tik ograje visoko drevo polno zrelih češpelj. Najlepša veja je itpgala z žlahtnim sadom nad plot. Miha požene svojega kopitarja skušnjavi čim bliže. Z eno nogo stopi na sedlo, z drugo na mejo in se loti obiranja. Urno trga slastni sadež, ga devije v usta, tlači v žep in spušča pod srajco. V naglici pa se mu zaleti, ds glasno zahrka. Konjiček pa—misleč, da je gospodarju dovolj tega zastonjkaratva—-se premakne in MIha telebne vznak med koprive, bujno razrasle ob kolih. : Opraskan, opečen, pomazan s češpovo mezgo teče do doma za Ko se koruze uatavi v Koruzni vaai, Spela vpraša svojega moža: **I kaj si pa delal, da si ves v mehurjih in v te- *ek ubil!" On pa jesen, da ga sumniči tolikega zločina, ves razkačen zakriči: "Kaj ubil? Dobil, dobil!" IMgo ni šel naš zdomar nato zdomi. Od počnejšib znamenitih njegovih pohodov Je držal eden na sveto Goro pri Gorici. Tam nii... ff . — 11* J* P° shodu vendarle prosil jlkujh se Je prpveč zavedal, d.!pr, cerkovniku sa latvico k,al^ga ejl?^ toU> j "M* To pa se mu Je kmalu puhla in prazna, maščevalo. Kakor tedaj ko jc Kden mek-lu smrdelo. Veste, da nisem trepetlika. pa so mi lasje tako pokonci stali, da mi je klobuk rrrpr-rrf r rrrr rr trum* tiskarna s.n.p.j, SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjig koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ„l( TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ■ ■ ■' Vaa pojaantla daje rodstro tiskarn«.—Cana smerna, unijako delo prva rsS Pišite po informacija na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TsL Rockvrell 4004 CHICAGO, ILLINOIS =4 NAROČITESI DNEVNIK PROSVEIO Po aklepu II. redne konvcncije s« lahko narirfl na list Pronvel* b prišteje eden. dva. trt. štiri ali pot članov is ene družine k e«' *** nisi. Liat 1'riMveta alane sa vite enako, sa t lan* ali Nečlane $* M o eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri aaeaaienlu $!.» « tednik, ao jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni vzroka, reči. * ia liat predrag sa liane HNIM. I .lat Proaveta |e vaša la-inma h gotovo le t v Maki družini nekdo, ki bi rad ti tal liat vaak dan. («• lia ta Prosveta Je: Za ZdruL države fn Kanado.fS.OO 1 tednik in............. 4JO 2 tednika In............ s.00 S tednike la............ 2.40 4 tednike la............ 1.20 5 tednikov la........... nič A. Za Clcero in Chicago je... tf* ii S.H l» in 1 tednik In......... 2 tednika ia........ S tednike in........ 4 tednike In....... 5 tednikov In-.,.... Za Evropo ja...........?$».00 . Izpolnile apodnji kupon, priložile potrebno vaoto denarja ali Order v planin In ai naročite Prosveta, Hat. ki Je vaaa lunina. Pojaaniloj—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha hiti to SNPJ, ali če ae preseli proč od družine in bo sahteval asm *v«j 1» tednik, bode moral tiati član ia dotične družine, ki J« tako naročena na dnevnik ProaMtt; to takoj nasnaniU upra«»»*iva l<»U. in obenem doplačati dotično v noto listu ProavaU. Ako t#g« «« tedaj mora upravništvo snižati datum aa to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, 2S57 Ko. Lavradalt Ava. CMcago. IIL Priloženo pošiljam naročnino aa liat Proavelo vaoto S.......... ') !»•.........................-.T____Cl. drušlvs št........ NanW>« ...•• Ustavite tednik in ga pripišite k Moji naročnini od aledriih H*" mojo družlae; «>.........................................d. druil»a št ....... »>•••••....................................CL društva št........ 4>..............................i..........Ct droilvs Št....... §> ........................................CL dr»št»a H........ Nov naročnik ...... Država. Star naročnik