Srednjeveški zagovor iz Stične
in njegove paralele.
Balduin Saria — Ljubljana.
J. A. Glonar je v ČZN, XVII., 1922, 100 si. objavil neke srednje-
veške zagovore, ki so se ohranili v rokopisih ljubljanske Državne
knjižnice.^ Na prvi strani stiškega rokopisa na pergamentu s signaturo
8/III, ki obsega Gregorija Velikega »Liber moralium« in ga je napisal
v drugi polovici XII. stol. cistercijanec Bernard v Stični,^ se nahaja
tale zagovor:
b. a. e. n. c. d. e. 1. m. 1. n. n. u. n. s. i. i. i. +
In nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti. Amen. Sanctus Petrus
dum sederet supra petram marmoream, misit manum ad caput et dolore
dentium fatigatus contristabatur. Venit Jesus et ait: quare contristaris
Petre? Ait: venit vermis migraneus et devoravit dentes meos. Et ait
Jesus: adiuro te, vermis migranea, ut exeas et recedas et ultra famulum
Domini nostri non ledas. Amen.
Zagovor je poznejša roka prečrtala,
Ta zagovor proti zobobolu sodi po vsebini med najbolj znane
zagovore srednjega veka in novejšega časa. V nekoliko okrnjeni obliki
ga poznamo že v 9. stol.^ V nekem dunajskem rokopisu se glasi v
deloma nemški, deloma latinski obliki takole: Ob die würm in den
zenen sien, so scrib: In nomine patri et filii et Spiritus sancti, domini
nostri Jesu Christi, amen. Sanctus Petrus ambas manus ad maxillas
tenebat. Supervenibat Christus dominus noster, dicens: Quid habes,
Petre? Domine, vermes habeo, qui nomen habend nigranei,* qui de-
vorant dentes meos et maxillas meas. Signum tuum, domine, super
famulum tuum, domine! ayos a. a., sanctus s. s., alleluia al. al. Und
segen dich damit zwen morgen und einen aubent und sprich als dick
driu paternoster und driu ave Maria, so wirt dir bas.''
Zagovor je že prej objavil P. pl. Radios v svojem članku »Iz nekdanjih
samostanskih knjižnic v Stični itd.« Izv. M. Dr. Kr. XIII, 1903, 58. Po Glonarju
ga je še objavil J. Grafenauer, ČZN, XXXII, 1937, 281, op. 15. Neke napake
v besedilu dosedanjih publikacij sem popravil.
^ O rokopisu prim. M. Kos, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji, str. 25.
' H. Bächtold-Stäubli pri J. Meier, Deutsche Volkskunde, 113. Germania,
Viertel j ahrschr. f. d. Altertumskunde, XXV, 70, nr. 10, iz cod. St. Gallen. 550:
»xps in ponte stabat tristis supervenit xps xps quid stas tristis pro illo kauallo
qui habet illum colorem & est illi homini qui habet nomen uerma habet
urescat & conputrescat & numquam aparescat uenit pater etc. etc.« Drugo xps
je napačno namesto »Petrus«.
' V stiškem rokopisu jasno vermes migraneus.
Fehrle, Zauber und Segen, 48.
246 Balduin Saria, Ljubljana:
Iz 14. stol. ima R. Köhler, Kleine Schriften III 545 naš zagovor:
et Petrus, qui sedebat super petram marmoream, tenebat manum suam
et Caput suum et cepit contristari etc.
V novejšem času kroži ta zagovor v raznih oblikah, pri čemer
opažamo deloma prehod iz proze v vezano formo. Zunanja pripovedka
se včasih nekoliko spremeni, vsebina pa ostane v bistvu ista. Na pr.:
St. Petrus stund unter einem Eichenbusch, da begegnet ihm unser
lieber Herr Jesus Christus und sprach zu ihm: Petrus, warum bist du so
traurig? Petrus sprach: Warum sollt ich nicht traurig sein; die Zähne
wollen mir im Munde verfaulen. Da sprach unser lieber Herr Jesus
Christus:
Peter, geh hin in den Grund,
nimm Wasser in den Mund
und spei es wieder aus in den Grund."
Na Badenskem imajo pri zobobolu tale običaj.' Pred sončnim
vzhodom ali po sončnem zahodu mora človek k nekem potoku. Z vodo,
ki jo črpa iz njega, si usta izpira in jo nato zopet pljuva v potok. Pri
tem mora reči gornji zagovor. Na Württemberskem je stopil na mesto
Sv. Petra Job. Tamkaj je podoben običaj, kakor na Bavarskem, ali je
vsaj bil še v prejšnjem stoletju. Pri bolečinah zabovja črpajo vodo iz
vodnjaka z votlino dlani, s to vodo izpirajo usta, nakar to vodo zopet
izpljunejo v vodnjak, govoreč obenem: »Job, warum bist du so traurig?
Warum sollt ich nicht traurig sein, faulen mir meine Zähne ganz ein «
Iz vodnjaka se ne sme več piti voda."
Drugače se Job javlja, odgovarjajoč stari zavezi (knjiga Jobova),
kjer so opisana njegova trpljenja, v zagovorih proti tvorom in ustnemu
gnitju, kakor priča na pr. v Bavarskem gozdu razširjeni zagovor, ki
nalikuje našemu. Obelodanil ga je med drugimi H. Marzell pri Spa-
merju, Die Deutsche Volkskunde, L, 179:
Sitzt der heilige Job auf dem Mist,
Kommt zu ihm der Herr Jesu Christ.
Sagt zu ihm Herr Jesu Christ,
Warum er so traurig ist. 'f
»Ach, warum sollt ich nicht traurig sein?
Geht doch mein ganzer Mund in Faul.«
Sagt zu ihm Herr Jesu Christ:
»Nimm drei Strohhalm aus dem Mist
Und zieh sie durch dein Maul.«
nakar je dvigniti tri slamice iz gnojišča ter jih potegniti skozi usta.
Našim novejšim zagovorom zoper zobne bolečine še bolj podoben je
β H. Bächtold-Stäubli η. η. m.; Fehrle η. η. m.; Wolf, Beiträge z. deutschen
Mythologie, 1852, I, 255; Wuttke, Der deutsche Volksaberglaube d. Gegenwart,
231 (iz Westfalena).
' E. H. Meyer, Bad. Volksleben, 571.
8 Wuttke o. c. 527.
Srednjeveški zagovor iz Stične in njegove paralele. 247
neki drugi zagovor zoper ustno gnitje, v katerem se omenja tudi Job.
Najdemo ga v tkzv. Romanovi knjigi (o tej obširneje pozneje) in po
njej pri Wuttkeju, o. c. 234: Job zog über Land, der hat den Stab in
seiner Hand, da begegnet ihm Gott der Herre und sprach zu ihm: Job,
warum trauerst du so sehr, er sprach: ach Gott, warum soll ich nicht
trauern, mein Schlund und mein Mund will mir abfaulen, da sprach
Gott zu Job: Dort in jenem Thal, da fliesst ein Brunn, der heilet Dir
N. N. dein Schlund und dein Mund; im Namen Gottes itd. V württem-
berskem zagovoru nahajamo morda združitev teh dveh podobnih
zagovorov.
Ni se nam čuditi, da je ta zagovor, ki je razširjen po vsej zapadni
in južni Nemčiji ter v Avstriji, prešel končno tudi v čarodejske knjige.
Pravkar omenjena Romanova knjiga, v južni in zapadni Nemčiji zelo
razširjena čarodejska knjiga, ki o svoji prvotni izdaji pravi, da je
»gedruckt in Venedig«, vsebuje tudi naš zagovor. V neki novejši izdaji
iz Haspelove knjigarne v Schwab. Hallu se nahaja na str. 33 v nam že
znani obliki. St. Petrus stund unter einem Eichenbusch, da sprach
unser lieber Herr Jesus Christ zu Petro, warum bist du so traurig,
Petrus sprach: Warum wollt ich nicht traurig sein, die Zähne wollen
mir im Mund verfaulen, da sprach unser lieber Herr Jesus Christ zu
Peter: Peter geh hin in Grund und nimm Wasser in den Mund, und
spei es wieder aus im Grund H—|—[-· Amen.
Iz navedenih primerov* sledi, da je stiski zagovor zoper bolečino
zob močno razširjen, zlasti v južni in zapadni Nemčiji. Ponovna objava
le-tega sama po sebi ne bi bila torej upravičena, čeravno je že radi
svoje starosti zelo važen. Primerjava z ostalimi znanimi in delno pravkar
navedenimi variantami pa kaže, da se naš zagovor v marsičem raz-
likuje. Vnanjosti moremo na tem mestu seveda preiti, kakor na pr., da
sedi Peter v Stiškem zagovoru na marmornati skali," medtem ko sedi
pri drugih redoma pod hrastom ali hrastovim grmičem. O okrajšanih
čarodejskih besedah na začetku zagovora bomo govorili kasneje. V eni
točki se pa besedilo iz Stične bistveno razlikuje od drugih tekstov in
» Na druge primere me je g. A. Jacoby-Luxemburg ljubeznivo opozoril,
zakar se mu tudi na tem mestu najlepše zahvaljujem. Žalibog nimam dotične
literature na razpolago. Zaradi popolnosti jih — čeravno samo kratko —
navajam: Mitt. d. schles. Gesellsch. f. Volksk. 6, 31; 8, 27; Zeitschr. f. Kultur-
gesch. 8, 304, 309, 311; Losch, Deutsche Segen-, Heil- und Bannsprüche v
Württemb. Viertelj. - Hefte f. Landesgesch. 13, 1890, 180; Lammert, Volks-
medizin u. med. Aberglauben in Bayern (1869), 237; C. Seyfarth, Aberglaube
u. Zauberei in d. Volksmedizin Sachsens (1913), 110 sl. itd.
O marmornem kamenu, na katerem sedi sv. Peter, prim. Α. Jacoby,
Ons Hemecht Festschrift 1894—1924, 23 sll. R. Köhler, Kleine Schriften, III, 545,
beleži celo vrsto paralel k temu zagovoru, po katerih sedi Jezus ali sv. Apolo-
ni ja na marmornem kamenu. En primer je celo iz časa okoli 1. 1100. Po A.
Jacobyu je ta kamen v neki vezi z marmornim kamenom, ki ga ima neki
zagovor iz starega veka, ohranjen pri Marcelu Empiriku (iz 5. stol. po Kr. iz
Južne Galije): Tres virgines in medio mari mensam marmoream positam habe-
bant etc. (R. Heim, Incantamenta magica Graeca Latina, Jahrb. f. Ph. 1. Suppl.
XIX, 546.)
248 Balduin Saria, Ljubljana:
kaže po mojem mnenju še prvobitni karakter tehle zagovorov. Dočim
namreč v novejših variantah nasvetuje Jezus iPetru izpiranje ust z
mrzlo vodo, kar naj bi posnemal oni, ki se poslužuje zagovora v po-
dobnem primeru, nahajamo v Stični na koncu zagovora pravcato zaro-
tilno formulo: »Adiuro te, vermis migranea,^^ ut exeas et recedas et
ultra famulum Domini non ledas«. Naravno, v nam bližjih časih je ta
formula zamrla, nadomešča jo, kar se tiče učinkovitosti, verjetnejše
sredstvo. Toda podobne zarotilne formule so nam znane tudi v no-
vejših zagovorih, na pr. v zagovorih zoper putiko. Neki še posebej svoje-
vrsten zagovor vsebuje listič v arhivu bavarskega društva za narodo-
pisje in raziskavanje narečij (Bayerischer Verein für Volkskunde und
'vlundartforschung) v Würzburgu: Gügt und Gügtin, die gehen über
Land. Da begegnete- ihnen Christus. Christus spricht: »Gügt und Güg-
tin, wo wollet ihr hingehen?« »Wir wollen in der Menschin gehen.«
»Gügt und Gügtin, das sollst du nicht thun; du sollst nicht in der
Menschin gehen. Fuhre ein in den wilden Wald und auf einer grünen
Tanne und auf einen dürren Ast. Daran musst du zieren bis auf den
Jüngsten Tag.« Slične zagovore navaja Ε. Fehrle, Zauber und Segen,
52 sl. Konec stiškega uroka je, kakor že omenjeno, pravcati eksor-
cizem,^^ ki ga je sicer najti v zagovorih le tedaj, kadar gre za pooseb-
Ijenje bolezenskih demonov, kakor smo ga pravkar navedli (Gügt und
Gügtin) — naziranje, kot ga sledimo navadno pri primitivnih narodih.
Znani so takšni zagovori predvsem zoper duševne bolezni, ki so ve-
ljale in še veljajo kot učinki hudobnih demonov. Blazniki so vprav
od demonov obsedeni: zli duh se nahaja v njih in ozdravitev je mogoča
samo z izgonom hudobnega duha potom eksorcizma. Vobče znana so
mesta iz nove zaveze, ki opisujejo izgon duhov, na pr. Matevžev
cvang. 8. 28 sli.. Markov 5, 2 sli. Acta Apost. 19, 12 sil. Redka je pa v
krščanskih zagovorih zarotitev živine. V nekem starem nemškem za-
govoru zoper črva se zaklinja črv in »črvica«.^'' Ne v nekem zagovoru,
marveč v nekem apokrifnem spisu novega testamenta nahajamo po-
dobno rotitev živali, ki je zelo poučna, ker nam kaže — o čemer bo
pozneje govora — izvor mnogih v zagovorih se nahajajočih legend,
ki se nam zde včasi tako čudne in nenavadne. Je to rotitev stenic v
apokrifnih Acta Joannis, p. 180 sl.:" Janez potuje s svojimi učenci v
" Stiski zagovor ima na prvem mestu »vermis migraneus«, na drugem
ženski spol »vermis migranea«. Prepis pri Radicsu na tem mestu ni točen.
Mogoče je to še spomin na nekdanjo dvojno navedbo demonov. V starih
zagovorih ima namreč bolezenski demon cesto svojo žensko drugarico. Na pr.
črv in črvica, ali v doli navedenem bavarskem zagovoru »Gügt« in »Gügtin« itd.
Podobno že v nekem asirskem zagovoru (Textbuch zur Religionsgeschichte,
herausg. von Lehmann und Haas, 2. izd. 1922, 322 sl.). Tudi v starorimski
religiji imamo cesto poleg moškega božanstva njegov ženski dopolnek:
Volumnus in Volumna, Liber in Libera itd. Povsod torej dvojice demonov in
to radi večje sigurnosti rotitve (sive deus, sive dea).
^2 Besede »ut exeas et recedes« so dobesedno iz kat. krstnega obreda.
" Kuhn, Zeitschr. f. vergl. Sprachf. XIII, 1864, 142.
" Neutestamentliche Apokryphen, herausgeg. von E. Hennecke, 2. izd. 181.
Srednjeveški zagovor iz Stične in njegove paralele. 249
bližini Efeza, kjer ga v nekem prenočišču nadlegujejo stenice. Ko je
okoli polnoči steničja nadlega vse večja in večja, zagovarja Janez ste-
nice: »Stenice, rečem vam, bodite vse pametne in zapustite to noč vaše
bivališče, bodite mirne kjerkoli in ostanite oddaljene od božjih hlap-
cev!« Stenice ubogajo in ostanejo zunaj vrat. Drugo jutro pohite na
Janezovo zapoved zopet na svoja stara mesta.
Kar se tiče tipa našega zagovora, je že Glonar pokazal na to, da
gre tu za običajno obliko tzv. »Begegnungstypus« (tip srečanja). Pri-
marni primer premaganja demona ali ozdravljenja bolezni se pripove-
duje, bodisi v pripovedni obliki s pridodanim novim primerom, ki naj
po analogiji poteka kot prvi primer, bodisi v okrajšani obliki, kot da je
dani primer identičen s primarnim. V vsem orientalsko - poznoantično -
islamskem svetu nahajamo ta tip zagovora. Vedno in vedno se vrača
shema: Salomo^'' ali Mihael ali David, še celo Kristus ali kateri drugi
svetnik sreča nekega človeka, ki ga muči demon ali demonka, ki
grozi posebej plodu v materinem telesu ali na splošno človeku pri
porodu, svatbi itd., skratka ogrožanje človeka v nekem prehodnem
stadiju. Zagovoriti te demone ali jih vsaj napraviti neškodljive, to je
potem veliko dejanje dotičnega svetnika ali junaka, ki se nato pripo-
veduje tako rekoč kot prejudični primer. Koncem koncev lahko sledimo
temu tipu morda celo v babilonsko kulturo. Tu je Marduk, ki premaga
Labarta, starobabilonskega demona, ki ograža človeka in žival." V
Egiptu in Mali Aziji je kasneje poleg Salomona v glavnem pojav ko-
njeniškega svetnika Sisinniusa, ki premaguje demone.^'
Že v poganskih časih so povzemali pripovedovanje le-takšnih zago-
vorov iz mita ali religiozne legende. V Babilonu imajo ti zagovori cesto
dolg epičen uvod, kakor na primer pripovest, kako je Sin kravi, ki
povrže, pomagal, ali kako je rešila Ea božanstvo meseca v stiski. V
drugem delu teh pripovedk nam je dotlej lahko najti analogne
konsekvence za nov primer. Kakor je krava brez obotavljanj povrgla,
lahko tudi »dekle v porodni stiski rodi«, ali kakor je božanstvo
meseca bilo odrešeno zlih duhov, tako bodi tudi kralj rešen stiske.^"
Tudi egipčanski miti o Anubisu, katerega je pičil Skorpion in ki ga je
ozdravila Izis," ali o Horosu, ki ga je izlečil Thot,^" so bili, kakor nam
je znano, v rabi kot zagovori.^* Pri Grkih je bil v prvi vrsti Homer,
'5 Da so bili židje ponosni na svojo tajno umetnost izganjanja demonov,
ki so jo izvajali od Salomona, vemo med dr. iz Flavija Jožefa, antiqu. VIII,
44—49.
" Br. Meissner, Babylonien u. Assyrien, II, 207; Weinreich, Arch. f. Rel.
Wiss. XXIX, 1931, 259 sl.
" M. A. Winkler, Salomo und Karina, Stuttgart 1931.
18 Br. Meissner, Babylonien und Assyrien, II, 208.
" Reitzenstein, Arch. f. Rel. Wiss. VIII, 1905, 165 sl., in obsežno Hel-
lenistische Wundererzählungen, 103 sU.
Pauly-Wissowa Realenc. VIII, 2447.
2^ Nadaljnji primeri takih egiptovskih zagovorov pri A. Ermanu, Die
Religion der Aegypter, 296 sl. Tu tudi nekaj pripomb o postanku tega tipa
zagovorov. Prim. tudi Glonar, Sodobnost, 1933, 231.
250 Balduin Saria, Ljubljana:
katerega spevi so služili v ta namen. V Iliadi (V. spev) je na pr. opisano
kako ranjenega Diomeda ozdravi Atena. Njegove oči je že zajel mrak.
Tedaj ga obdaruje boginja z novim življenjem in mu govori verz 127/8:
άχλυν     άϋ τοι άπ' όφ&αλμών έ'λον, ή πριν ixfjsv,
οφρ' ih γιγνώογ.γις ijßiv &εύν ήόί χαΐ ανδρα.
Citirane verze so kasneje uporabljali kot zagovor pri očesnih bolečinah,
kakor priča Lukian v svojem dialogu Charon 7.^"
Egipčanska tla so nam ohranila nekoliko papirusovih lističev iz
krščanske dobe, ki vsebujejo podobne zagovore s tkzv. tipom srečanja.
Semkaj je prišteti oba uroka, Oxyrrh. Pap. 1384, ki se danes nahajata
v Londonu (Grenfell - Hunt 11, 1915).^» Potekata iz 5. stol. po Kr.
1) 'ΑπήντηΟαν ήμΐν τριΐς ανόρες εν τ?] ερήμψ καϊ είπαν τω χυρίω
'Ιεαον- "τις ενη ϋ-αραπία άρρώατοις"; καΐ λέγι αντοϊς' "ελεον
άπέδωκα έλικας καϊ ΰβύρναν εξέχνΟα τοις πεποι&όαι τω ονόματι
τον πατρος και άγιου πνεύματος και τον υιοΰ."
V puščavi so nas srečali trije moški in dejali so gospodu Jezusu:
»Kakšno zdravljenje je za bolnike?« On jim reče: »Olje sem dal od
maslinovega drevesa in miro sem izlival za one, ki verujejo v imenu
Očeta in Svetega Duha in Sina«.
2) Άγγελοι κυρίου avfjQ&av πρός μέαον τον ούρανόν, όφ&αλμοϋς
πονο <ν> ντες και αφύγγον κρατοϋντες. λέγι αύτοΐς ό κυρίου" "τί
άνήρβ-ατε αγνοί πανκάϋ-αροι"ϊααιν λαβΐν άνήλ&αμεν, ^Ιαώ Σα-
βαώθ-, δτι αοΙ δοινατός και οίΰχιρύς."
Angeli Gospodovi pridejo ν sredino nebes, bolni na očeh in gobo
držeč. In jim govori Sin Gospodov: »Po kaj ste prišli gori, vi čisti,
popolnoma čisti?« »Po ozdravljenje smo prišli, Jao Sabaoth, ker si
mogočen in močan.«
Po pravici domnevajo prvi izdajatelji, da poteka prvi teh zago-
vorov iz nekega apokrifnega evangelija, drugi pa bo prej pripadal
nekemu židovskemu, nego krščanskemu delu apokaliptičnega karak-
terja." Oba pa kažeta zopet, podobno kakor Janezov urok stenic,
jasno poreklo krščanskih zagovorov s tkzv. tipom srečanja, odnosno
odkod so črpali njih vsebino. Najbrž je bil cesto kak apokrifni
krščanski spis, iz katerega se je povzelo prvo čudežno ozdravljenje, po
katerega analogiji naj poteka nov primer. Kdor pregleda na pr. apokrifne
Heim, Incantamenta magica Graeca Latina, 495 sl.
^ Preisendanz, Papyri Graecae Magicae. Die griechischen Zauberpapyri,
II, 195 sl.
^' Grenfell-Hunt n. n. m. O prvem zagovoru: Apparently from a uncano-
nical gospel; o drugem pravijo: may well from a Jewish, rather then Christian
work of an apocalyptic character sim. to e. g. the Apoc. of Baruch or the Asc.
of Isaiah.
Srednjeveški zagovor iz Stične in njegove paralele. 251
spise nove zaveze, ki so jih odlično izdali E. Hennecke in drugi,^"
lahko najde obilico motivov, ki so bili primerni za podobne zagovore.^"
Poleg tega so sigurno komponirali nove legende, odnosno so se že
obstoječe variirale, če se v krožečih pobožnih legendah ni našlo dani
priliki ustrezajočega dejanja. Dejstvo pa, da so se uporabljale takšne
pobožne legende v obliki zagovorov za čarodejsko zdravljenje, vodi
koncem koncev na tla staroorientalske, v prvi vrsti babilonsko - asirske
kulture, pradomovino vsega čarovništva.^'
Stiski zagovor se razlikuje od drugih sorodnih zagovorov še po
uvodni vrsti črk.^* Takšne vrste sicer niso redke. Njih izvor je v hotenju
po skrivnostnem čaru, katerega imajo črke zlasti za analfabete. Določeni
razporedi in sestave črk vsebujejo magično moč. Radi tega si jih je
treba trdno zasidrati v spomin, da ostanejo učinkovite, torej ista ideja,
ki je bistvo zagovorov. Na čelo so postavljeni vsebinsko jasnim zago-
vorom ali pa tvorijo njihov zaključek, včasih so pa tudi vrinjene med
besedilo, da povzdignejo tajinstvenost, po drugi plati pa, da otežkočijo
njihovo rabo. Egipčanski čarovni papirusi pričajo o ogromni razširje-
nosti čarodejnih črk že v starem veku, pri čemer so bili najbolj pri-
ljubljeni vokali.^" A tudi sicer so bile tovrstne črkovne vrste zelo raz-
širjene v starem veku, kakor pričajo na pr. zagovori navedeni v delu
R. Heim, Incantamenta magica Graeca Latina, p. 555. To kar srečujemo
tu v prvih krščanskih stoletjih, je pa zgolj nadaljevanje starejših egip-
Neutestamentliche Apokryphen. In Verbindung mit Fachgelehrten in
deutscher Uebersetzung und mit Eeinleitungen herausgegeben von Ε. Hennecke.
2. Aufl. Tübingen 1924.
^" Da so takšne apokrifne pripovedke čudežev ali razodetja (apokalipse)
osnova mnogih naših zagovorov, je domneval že R. Reitzenstein, Poimandres,
299 sl., in nam še posebej jasno izpričuje primerjava s srednjegrškimi φνλακτήρια
(zagovori), ki jih je zbral Vassiliev, Anecdota Graeco-Byzantina I (zlasti
str. 337 in 339). Podobno kakor v naših zagovorih hodijo Kristus in apostoli
ali Kristus in Peter po svetu, nenadoma zaslišijo velik hrup. Kristus izve od
svojih učencev, da je stiska tega ali onega človeka vzrok in nudi mu pomoč.
V čisti formi se kaže to v nekem zagovoru v cod. Parisinusu, 2316, fol. 426 v
(iz XV. stol.), na kar nas Reitzenstein 1. c. opozarja. Začetek je zgubljen Z
ozirom na stiski zagovor je posebno zanimiv neki φνλαχτήρον istega cod. Pa-
risinusa, v katerem srečuje Kristus neki ημιχράνιον, ki piozroča ljudem glavobol,
ki ga pa Kristus prežene v puščavo.
" Antično-orientalske vplive, ki so učinkovali preko krščanstva na nemško
ljudsko verovanje srednjega veka, dokazuje sedaj zelo dobro Fr. Pfister,
Deutsches Volkstum in Glauben und Aberglauben, 120 sl.
2* Zgoraj str. 245 navedeni zagovor v nekem dunajskem rokopisu ima tudi
neko, sicer zelo primitivno črkovno čarodejstvo. Na koncu latinskega besedila
se tu dvakrat ponavljajo začetne črke besed ayos, sanctus, alleluia.
Zelo mnogo materiala nam nudi delo »Papyri Graecae Magicae, Die
griechischen Zauberpapyri«, ki jih je izdal K. Preisendanz v zvezi z drugimi
strokovnjaki, na pr. zv. L, 26, 28, 30 itd., ali zv. II., 110 sl., 140, 143, 164 sl.,
171, 177 itd. O antični črkovni magiji prim. poleg že po Glonarju v ČZN
navedenih razprav A. Dietericha, še F. Dornseiff, Das Alphabet in Mystik
und Magie, 2. izd. 1925. Dopolnitve k temu delu ima R. Hallo, Archiv f.
Religionswissensch. XXIII, 1925, 166 sl.
252 Balduin Saiia, Ljubljana,
čanskih običajev.-'" Znane so te tajinstvene črke — cesto združene v
nesmiselne besede — kot Ephesia grammata."^ Ali tudi tu lahko pokažemo
pot, po kateri je prišla ta vrsta čarodejstva k nam na zapad. Na
glinastih posodah, popisanih v notranjosti z rotitvami v aramejskem
jeziku, najdemo pogosto nesmiselne vrste črk.^- Ti teksti so židovskega
izvora. Toda ravno židovstvo je — najbrž pod babilonskim vplivom —
razvijalo mistiko črk do največjega razcvita. Njegov odnošaj do »črke
postave«, in dejstvo, da je polagalo največjo važnost na popolnoma
natančno besedilo svetega pisma, ga je prisililo k temu. V Kabbali se
potem razvija mistika črk do vrhunca''' in končno je prešla odtod v
literaturo srednjeveških čarodejnih knjig.^' Da dam domač primer, naj
opozorim na tem mestu samo na še leta 1920. vnovič natisnjen tkzv.
»Colomone Shegen«, kjer imamo na pr. na str. 9 sl., 27, 53 sl. itd. take
vrste čarodejnih črk.
Razrešitev takih črkovnih vrst je naravno komaj mogoče, zlasti
še radi tega, ker so se tekom časa navzlic skrbnemu izročilu tu in
tam vrinile po zmotnem prepisovanju ali razumevanju majhne spre-
membe v prvotno besedilo. V mnogih primerih gre tu za akrofonično
pisane svetopisemske izreke, kakor na pr. v tkzv. Zaharijevem žegnu,
druge cerkvene blagoslove ali vrste iz knjig, ki so se uporabljale za
vedeževanje.'^ Naj bo tu kot primer naveden tkzv. Benediktov blago-
slov, ki ga je po ljudskem verovanju vpeljal papež Leo IX. in ki naj
nas čuva pred vsemi demoni in boleznimi. Sestoji iz petero vrst črk:
C. S. P. B. :r= crux sancti patris Benedicti
C. S. S. M. L. = crux sancta sit mihi lux
Ν. D. S. M. D.      = non draco sit mihi dux
V. R. S. N. S. M. V. = vade retro. Satana, numquam suade mihi vana
S. M. Q. L. I. V. B. = sunt mala. quae libas, ipse venena bibas.'"
Da je v tem primeru mogoča razrešitev teh pet vrst črk, je izjemen
slučaj. Če se po naključju ne najde neko oporišče za razrešitev ali sicer
kakšna slučajnostna razlaga, ostane uganka čarodejnih črk veči del
nerešena." Tudi pri stiškem zagovoru je pomen posameznih črk
zaenkrat problematičen. Verjetno gre za neki svetopisemski stih, ka-
terega razjasnitev — če nam je prvotno besedilo v našem rokopisu
sploh še ohranjeno — bo morda prineslo kedaj naključje.
'» F. Dornseiff, Das Alphabet in Mystik u. Magie^, str. 52 sl.
" O njih K. Wessely, Ephesia grammata, 1886; Kuhnert, PWRE, V, 2771 sl.
^- R. Stiibe, Der Himmelsbrief, 45.
»3 F. Dornseiff o. c. 139 sl.
Na te vplive je v tozadevni slovenski literaturi opozoril že I. Grafenauer
v svojem temeljitem članku o »Duhovni hrambi« in nje postanku, CZN, IV,
1907, 9 sl.
^ Pri stiškem zagovoru ni nikakor misliti na kak tajnopis, ker so
posamezne črke ločene po interpunktaciji.
E. Stemplinger, Antike und modeme Volksmedizin, 102.
A. Jacoby je podobne vrste črk zbral v Schweizer Archiv f. Volkskunde,
28, 1928, 81 sl., in jih, kolikor gre, obrazložil. Njegova razprava mi žal ni do-
stopna.
Srednjeveški zagovor iz Stične in nieöove paralele. 253
Resume.
Ein mittelalterlicher Zauberspruch aus dem Kloster Stična
und seine Parallelen.
Der Verfasser behandelt im Vorstehenden einen mittelalterlichen
Zauberspruch gegen Zahnschmerz, der sich auf der ersten Seite der
jetzt in der Staatsbibliothek zu Ljubljana aufbewahrten Handschrift 8/III
(aus dem 12. Jahrh.) aus dem Kloster Stična in Unterkrain befindet. In
etwas verstümmelter Form kennen wir unseren Spruch schon aus einem
St. Gallener Codex des 9. Jahrh., weiters aus einer Wiener Handschrift
usw. Auch in neuerer Zeit ist er weitverbreitet, besonders in Süd- und
Westdeutschland, wofür der Verfasser eine Reihe von Beispielen an-
führt. Schließlich ist er auch in die Literatur der Zauberbücher überge-
gangen und man findet ihn z. B. im sogenannten Romanusbüchlein. Die in
der Stičnaer Handschrift erhaltene Form des Spruches scheint wesentlich
ursprünglicher zu sein, als die anderen bisher bekannten Varianten, da
sie unter anderem am Schluß eine regelrechte Beschwörung enthält. Was
den Typus unseres Zauberspruches anbelangt, handelt es sich hier um
die so häufige Form des sogenannten Begegnungstypus. Der primäre
Fall einer Heilung oder einer sonstigen Wundertat wird erzählt, wobei
in den christlichen Sprüchen Christus oder ein Heiliger das Wunder
tun. Analog diesem ersten Fall soll dann der neue Fall verlaufen,
bei dem der Spruch angewendet wird. Dieser Typus des Zauberspruches
findet sich in der ganzen orientalisch - spätantiken - islamischen Welt
Der Verfasser verfolgt ihn bis in den altorientalischen Kulturkreis, der
wohl der Ausgangspunkt für allerart Zauberei ist. Die christlichen Zau-
bersprüche dieses Typus schöpfen anscheinend die meisten der hier ge-
wissermaßen als »Präjudizfälle« erzählten Legenden, soweit es sich
nicht um freie Erfindungen handelt, aus der apokryphen Literatur, die
aber ihrerseits wieder von der altorientalischen Literatur beeinflußt ist.
Beim Stičnaer Spruch ist noch eine Reihe von Zauberbuchstaben, die
dem Spruch vorangestellt sind, zu erwähnen. Derartige Buchstabenreihen
sind uns auch sonst bekannt und können ebenfalls schon aus der
antiken Zauberliteratur nachgewiesen werden. Wie in den meisten
Fällen, lassen sich aber auch in unserem Falle die Buchstaben nicht
auflösen. Es dürfte sich in unserem Falle wohl um einen akrophonisch
geschriebenen Bibelspruch oder sonst eine kirchliche Benediktion
handeln.