Šolska poslopja so oživela
Na osnovni šoli dr. Jožeta Potrča smo se pred pričetkom novega šolskega leta pogovarjali z na-mestnikom ravnatelja tovarišem Krenom
Hodniki šolskih poslopij so se zopet napolnili z vriskom in otroškiin srnehom. Odprla so se kot vsako leto v septembru šolska vrata in oživeli so raz-redi, ki so mirovali v poletnih mesecih. Vsako leto se ponov-no ob tem času sprašujemo: Kako bo pa letos? Učni načrti, strokovni kadri, premajhni in premalo prostorov, finančne te-žave ... to so vprašanja in pro-blemi s katerimi se borijo na-ši izotoraževalni zavodi vsako leto ponovno in razmiš.ljajo o njih odgovorni tudi takrat ko šolske klopi mirujejo:
Obiskali smo vseh sedem OŠ v občini Center. Ustavili in pogovarjali pa smo se z po-močnikom ravnatelja Oš dr. Jožeta Potrča tovarišem Kre-nom.
»Naša šola je »najmlajša« v naši občini —« je začel po-govor —t kapacitete naše šole trenutno ustrezajo, saj smo sprejeli tudi precej učencev iz občine Moste. Našo šolo obi-skuje veliko otrok zdravstve-nih delavcev saj je v okolici veliko zdravstvenih zavodov in se nekako lokacijsko ustvar-ja tu pravl projekt bolnic za celo Ljubljano. V perspektivi gledano ni nemogoče da se ne-koč naša šola celo specializira in jo bodo obiskovali le otroci delavcev, ki jih ta projekt za-posluje — saj ne smemo po-zabiti popoldanskega varstva, ki je zelo pomembno in pri nas dobro organizirano.«
Zadnje je dejal bolj v šali tn nadaljeval: »V novo šolsko le-to stopamo z veliko mero opti-mizma, kljub nekaterim teža-vam, ki nas tarejo, pa najbrž ne saino nas tudi ostale Oš v Centru. Lahko rečem, da bo-mo imeli dobro organizirano otroško varstvo od prvih do zadnjih razredov. Varstvo bo letos predvidoma obsegalo  ta-
ko kot lani dvanajst oddelkov in zajelo okrog 240 otrok kar je med 40 in 45 odstotkl vseh, ki obiskujejo našo šolo. Naj-bolj pomembne naloge organi-ziranega varstva so: rekreacija otrok, tako fizdčna kot dušev-na, ter učno delo. Seveda ima-mo organizirana tudi kosila in malice, ki pa zajemajo razum-ljivo veliko večje število naših učencev.
»Kot nam je znano se na-hajamo v letu druge povojne učne reforme pri nas. Tu so novi učni programi, nova ma-tematika...       -
Res je, v letošnjein letu se srečujerao s kopieo težav v vezi s tem. Kaj menim o sami reformi? Prinaša veliko dobre-ga in seveda nekaj  teža\{.
FAKULTATIVNOST TUDI V OSNOVNT ŠOIJ
Tako potekajo napori, da bi zmanjšali število obveznih uč-nih ur na minimum, .in s tem razbremenili res v zadnjem ča-su preobremenjene učence in tako morda vplivali na boljši učni uspeh. S takim načinom se odpira za naše razmere nov način študija — fakultativnost. To je možnost učenja in pou-čevanja na nov izbirni, naj re-čem kar, v naših razmerah krožkarski način, ki vsekakor prinaša kopico novosti in do-brih stvari. Druga stran meda-lje pri šolski reformi pa so te-žave s katerimi se srečujemo in ki so jim vzrok tako objek-tivni, kot ne malokdaj subjek-tivni faktorji. Na primer po-manjkanje učbenikov, nepris-pell in neideakii (pravočasno) učni načrti in programi, ka-drovske težave, premajhna pri-pravljenost in vedenje o teh novih stvareh nas samih ... to je le nekaj takih težav, ki jih rešujemo kakor vemo in zna-mo, včasih celo z iznajdljivo-stjo, kar pa najbrž ni najbolj prav, da se te stvari tako tre-tira. Manjka nam predvsem ka-der (profesorji) za matemati-ko in fiziko. Za profesorje sta bila dva seminarja, kar menim da je premalo. Zadnji je bil tik pred začetkom šolskega leta na katerem smo se srečevali in obravnavali probleme, ki bi jih morali razčistiti že veliko prej in bi moral biti tak se-minar le usklajevalni ne pa »zaeetniški«.
V zvezi s postopnim odprav-ljanjem ponavljanja razredov . se mi zdi, da to ni tako eno-stavno. V lanskem letu je bil uspeh na naSi šoli 99 odstoten, ker smo že šli na to. Tu bodo morali pomebno vlogo odigra-ti starši, kajti zavedati se mo-rajo, da s »humaniziranjem« učnega sistema ne pomeni, da je vsakemu zagotovljena osnov-nošolska izobrazba. Starši bo-
do morali sedaj ulagati še ve-čje napore za vzgojo in izobra-ževanje svojih otrok, ki jim posamezna učna snov ne leži, ker se morajo zavedati, da v naši socialistični družbi le zna-nje nekaj pomeni in ne le toli-ko gola ocena.
šolstvo se bori pri nas z v&likimi materialnimi težava-mi. Dotacije so se nam že pred dvemi leti dvignile za 25 od-stotkov, stroški pa nenehno ra-stejo. V občini Center smo edi-na OŠ, ki je uvedla samofinan-ciranje tujih jezikav (poizkus je tudi na Oš P. Voranca) že od prvega razreda dalje. Stro ški za vse leto so lani znašali stopetdeset dinarjev, kar res ni veliko in smo s tem krili le honorarje predavateljem.
Za konec pa še osebno vpra-šanje; kaj vas kot pedagoga najbolj vznemiirja pred začet-'kom novefea šolskega leta?   .,_
KAKO  PO  KPJNCANI   OSEMf-
letki "¦ .;.. ¦; ¦;•;;   - ;r?
Res zadnje čase sem velifco premišljeval o tem, hdo je od-govoren zato in zakaj pride do tega, da po končani os. šoli ne-kako zamrejo po vedini vse or-ganizirstne izvenš&lske interes-ne dejavnosti, ki jih mi v času trajanja osemletke organizira-mo v krožkih ali drugih obli-kah na področju: kulture, špor-ta, družbenopolitidnih dejavno-sti. Veliko sem se pogovarjal z bivšimi učenci, ki so se želeli ponovno vključiti v razne inte-resne dejavnosti do katerih so dobili veselje prav pri nas pa niso imeli pravih možnosti, pa naj so nadaljevali študij ali pa so se zaposlili. V osnovni šoli dajemo mladim ljudem osnovo in jih zainteresiramo za te de-javnosti, ki so sestavni del vz-goje. Na takšen način izgub-ljamo mlade ... Trditev, da so mladi nezainteresirani in apo-litični je iz trte izvita. Treba jiin je nuditi le možnosti — najboljši primer za to je or-ganizirana dejavjiost na OŠ. Menim, da bi morali odgovorni o tem razmisliti, ter tudi nekaj ukreniti. Organizacija ZM vse-ga sama prav gotovo ne more že zato, ker je finančno pre-šibka.«
Oš dr. Jožeta Potrča je pravzaprav ena redkih, ki dela v »normalnih« razmerah, če-prav se tudi tu borijo s teža--vami. V občini Center kapaci-tete Oš zaenkrat ob normal-nih razmerah zadovoljujejo ker ni več zazidalnih površin. Spre-jeraajo celo »viške« iz ostalih občin kot npr. OŠ Ledina spre-jema učence iz Viča, ter ima za njih tudi organlziran prevoz (podobno Oš  Prule).
Prvi šolski dan se je začel. Prav gotovo nam ne more in ne sme biti vseeno, kakšne izo-brazbe in vzgoje so deležni na-ši najmlajši. Tudi starši bodo morali letos morda bolj kot pretekla leta marsikaj prispe-vati k temu.
Artur Boroje