i< 1 1 1 1 GDK: 331.1 Biomasa kot element razvoja energetike Biomass as an Element of Power Supply Development Boštjan KOŠIR" Izvleček Košir, 8.: Biomasa kot element razvoja ener- getike. Gozdarski vestnik št. 3/1996. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 7. V prispevku je prikazan pomen gozdne biomase v energijske namene v Sloveniji ter nekatere težnje v svetu. Perspektivna struktura porabe energije kaže, da se bo pomen fosilnih goriv manjšal (po- manjkanje virov, onesnaževanje okolja) na račun večanja obnovljivih virov energije. Med obnovljivimi viri energije ima gozdna bi om asa velik pomen. Z analizo SWOT so prikazani sedanje stanje ter predvsem možnosti in ovire pri večjem izkoriščanju gozdne biomase. Ključne besede: biomasa, gozdna biomasa, energija, UNIDO UVOD INTRODUCTION Znano je, da je potrošnja energije raz- porejena zelo neenakomerno. Približno četrtina prebivalstva, ki živi v razvitih deželah, porabi tri četrtine vse energije na svetu. Vrsta energetskih virov je prav tako med deželami različna. Čeprav vemo, da so za prihodnji razvoj človeštva obnovljivi viri energije zelo pomembni, delež le teh - razen v strategijah razvoja posameznih dežel - v povprečju ne narašča oziroma se marsikje celo znižuje. Svetovna poraba lesa v energetiki je 1 A milijarde m3, kar je skoraj polovica letne proizvodnje lesa. Med obnovljivimi viri je še posebno pomembna biomasa, ki predstavlja v po- sameznih nerazvitih deželah tretjega sveta tudi do 80% vse primarne energije. Spo- znanje, da bo naraščanje energetskih potreb v razvitem svetu povzročilo po- · Doc. dr. B. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Košir, B.: Biomass as en Element of Power Supply Development. Gozdarski vestnik No. 3/ 1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. The article points out the significance of forest biomass for energy purposes in Slovenia as well as presents some world trends. A perspective structure of energy consumption indicates that the significance of fossil fuels is going to de- crease (lack of resources, environmental pollu- tion) while renewable resources will increase. Fo- rest biomass has great importance among renew- able energy resources. The SWOT analysis gives the present situation and the possibilites and hin- drances in case of more intensive utilization of forest biomass. Key words: biomass, forest biomass, energy, UNIDO manjkanje in ovire pri razvoju na vseh področjih gospodarstva, je vodilo orga- nizatorje UNIDO (United Nations Industrial Development Organization), da so pripravili mednarodno konferenco z naslovom Raz- voj in izkoriščanje biomase v deželah v razvoju. Poleg pomena, ki ga ima naraš- čanje proizvodnje energije v vseh deželah, morajo vsi razvojni načrti v celoti ustrezati povečanim ekološkim zahtevam. Poleg tega upoštevajo strategije prihodnjega razvoja proizvodnje in porabe energije tudi smotrnost rabe, varčevanje in ekonomsko politiko, pri kateri bodo poleg neposrednih upoštevali tudi posredne stroške, ki na- stanejo zaradi posledic pridobivanja, pre- tvorbe, prenosa in porabe energije na človeka in naravno okolje. Prav uporaba biomase kaže v tem oziru več prednosti pred uporabo fosilnih goriv. Mnoge nerazvite dežele razpolagajo z velikimi možnostmi izkoriščanja biomase. Nekatere med njimi to že počnejo, pri drugih pa so velike količine biomase še neizkoriščene. Hkrati se zdi izobraževanje ter uvajanje sodobnih tehnologij pretvar- GozdV54,1996 147 Biomasa kot e!ement razvoja energetike janja biomase v druge vrste energije za te dežele v tem trenutku prva naloga in hkrati obveza razvitejših in ekološko bolj osveš- čenih držav. Posvetovanje je bilo namenjeno stikom med tehnologi, znanstveniki, managerji in možnimi investitorji, z namenom, da bi spodbudili tehnično sodelovanje in odprli možnosti za investicijske projekte. Na posvetovanju so razpravljali o virih biomase, tehnologijah njene uporabe, fi- nanciranju projektov o biomasi, politiki in strategiji uporabe biomase ter o gospo- darnosti in ekoloških vidikih izkoriščanja biomase v primerjavi s porabo fosilnih goriv. Predstavili so tudi več študij - analiz - pomena biomase za posamezne dežele v razvoju. Dobro je, da smo pri nas s podobnimi analizami že začeli, čeprav ne moremo mimo dejstva, da so mnogi po- membni kazalci v njih le ocena oz. pod- mene. Problem, ki so se ga lotili pri UNIDO, je torej, kako spodbuditi trajnostni razvoj v nerazvitih deželah tako, da bo imel tudi pozitivne socialne vidike. Rešitev vidijo med drugim v spodbujanju energetskega razvoja v smislu iskanja obnovljivih virov energije, ki morajo biti ekološko boljši od sedanjih, vendar hkrati tudi ekonomsko privlačni. Veliko vprašanj je pri tem za- nimivih tudi za nas. 2 BIOMASA V ENERGETSKI PORABI 2 BIOMASS IN ENERGY CONSUMPTION Možne rabe gozdne biomase kot vira obnovljiva energije tudi pri nas ne moremo obravnavati brez razprave o splošni ener- getski situaciji in o razpoložljivih gozdnih virih. V letu 1992 smo v Sloveniji potre- bovali 238 PJ primarne energije (MEDVED, KOTNIK 1995). S stopnjo izkoriščanja 0.65, je bila v tem letu raba končne ener- gije 160 PJ. Pri tem se odvisnost od uvoza energije v Sloveniji še povečuje. Poraba energije na prebivalca je bila 2. 7 tae, kar je nekaj manj kot v deželah Evropske unije (3.5 tae). Če merimo porabo energije z DBP, dobimo nekaj slabšo sliko- 810 tae/ milijon ECU v Sloveniji v primerjavi z 283 tae/milijon ECU v deželah Evropske unije. 148 Gozd V 54, 1996 V strukturi energetske porabe pomenijo fosilna goriva 70%, vodna energija 5% in jedrska energija 18% skupne porabe. Drugo so razni viri, med katerimi je bio- masa zastopana s kakšnimi 5%. Trenutno predstavljajo obnovljivi viri v Sloveniji zelo nizek delež, čeprav je les v kombinaciji z drugimi viri energije po- memben za nad 30% gospodinjstev (BI- TENC, ŽGAJNAR 1995). Ali za nas torej ne veljajo napovedi, da bo potrebno v bližnji prihodnosti marsikaj storiti za pre- strukturiranje energetskih virov, sicer nas bo pomanjkanje fosilnih goriv (oz. njihova višja cena) zelo kmalu našlo povsem nepripravljene? Že sosednja Avstrija, ki ima podobne naravne danosti kot Slovenija, je v dejanski uporabi ter v načrtih precej dalje od nas. Biomasa je bila v tej deželi v letu 1990 vir za 103 PJ energije, za leto 2010 pa napovedujejo povečanje na 220 PJ. Odkod takšna zagnanost? Navajajo pred- vsem dva razloga: • v naslednjih 50-60 letih bo fosilnih goriv zmanjkalo, torej se je potrebno preusmeriti na obnovljiva - trajnostne vire; • spremembe klime so posledica ve- likega onesnaževanja okolja, kjer imajo fosilna goriva odločilni delež, torej je po- trebno iskati ekološko ustreznejše vire in načine pridobivanja energije. Energijo sonca, ki je najbogatejši vir, lahko izkoristimo neposredno (sončne celice) ali pa posredno - energijo vode ali vetra in biomase (energijo sonca, ki je kemično vezana v rastlinskih celicah). Energija, ki je nakopičena v biomasi je neuporabna, dokler je ne spremenimo neposredno v toplotno in/ali električno ali pa v energijo, ki jo vsebujejo plinasta ali tekoča goriva. Analize, ki veljajo za evrop- sko tržišče, kažejo, da je toplotna energija najbolj ekonomična, sledi električna oz. sočasna proizvodnja toplotne in električne energije in nato pretvorba biomase v te- koča goriva. Strategije, ki so bile prikazane na ome- njenem posvetovanju, gradijo na zelo različnih vrstah in virih biomase, odvisno pač od dežele in njenih naravnih razmer. V severnejših deželah gradijo svojo stra- tegijo izkoriščanja biomase v energijske namene bolj na gozdnih virih, v tropskih ' il 1 1~.· . . l Biomasa kot element razvoja energetike deželah pa tudi na energijskih plantažah različnih rastlin. Takšne razlike opazimo že v Evropi, v svetovnem merilu pa so še večje in pomembnejše. Vsekakor vsi bolj ali manj razmišljajo o naslednjih virih biomase: • gozdna biomasa, ki je neizkoriščena, • lesni ostanki pri dodelavi in predelavi, • ostanki kmetijskih lesnatih rastlin {sla- ma, koruza itd.), • živinski odpadki, • komunalni odpadki, • plantaže hitrorastočih kmetijskih in gozdnih rastlin. V deželah, kjer je kmetijstvo tako razvito, da pokriva potrebe prebivalstva oz. us- tvarja celo presežke, je tudi pomen bio- mase oz. možnosti za njeno proizvodnjo večji kot tam, kjer kmetijstvo šepa. Ce iščemo mesto Slovenije v teh razmišljanjih, je očitno, da je kot glavni vir biomase pri nas gozd, čeprav je omejen s svojo rast- nostjo in površino. Ali se torej obeta v prihodnje sprememba gledanja na gozdne proizvode? Ocene kažejo, da že danes uporabimo letno okrog 1,1 mio t razne lesne biomase za energijske namene (BITENC, ŽGAJ- NAR 1995). Pri neto letnem poseku nekaj nad 2 mio m3 predstavlja ta biomasa nad 50 % delež. Le slaba polovica lesa, ki ga posekama, najde torej pot v končne iz- delke, kot so papir, lesne plošče, furnir in pohištvo. Dramatične spremembe v tej strukturi torej v kratkem najbrž ne more biti, vsaj na področju končne uporabe lesa. Če želimo povečati pomen gozdne bio- mase v slovenski energetiki, bi morali razmisliti tudi o drugem, kot npr.: • spodbuditi programe za zamenjavo zastarelih peči z modernimi oz. izboljšati izkoristke pri kurjenju v pečeh (za enak učinek bi potrebovali manj biomase), • razmišljati o centralnih energetskih napravah (moč do 1 MV) z boljšimi iz- koristki, • poskrbeti, da se izkoristijo prav -vsi ostanki v predelavi lesa, ki niso uporabni v tehnološke namene (celuloza, papir, plošče), • poskrbeti za popolnejše izkoriščanje sečnih ostankov za energijske namene, • spodbuditi vlaganje v gozdove, pri katerih nastanejo večje količine lesne manjvredne biomase (premene, redčenja). Za vsako od naštetih možnosti, ki lahko potekajo hkrati in nepretrgano, je potrebno izdelati analizo primernosti, s katero bi odkrili vse slabosti, prednosti in ovire pri izvajanju določenega programa. 3 MOŽNOSTI IN OMEJITVE RABE BIO- MASE ZA ENERGETSKE NAMENE 3 THE POSSIBILITIES AND LIMITATIONS IN THE USE OF BIOMASS FOR ENERGY SUP- PLY Kadar pomislimo na povečanje izko- riščanja gozdne lesne biomase, se sre- čamo zlasti s vprašanjem ekonomske in ekološke primernosti, zato so te razprave vedno zelo vroče. Prav zato smo izdelali analizo SWOT (KOŠIR 1995), ki naj bi pokazala možnosti in ovire pri uvajanju tehnologij s katerimi bi povečali izko- riščanje gozdne biomase. Pri tem smo upoštevali, da se načini gospodarjenja s poyršinami, kjer bi povečali izrabo bio- mase, ne bi v ničemer spremenili. Tako imenovanih energijskih nasadov nismo upoštevali, ker menimo, da to ni predmet tradicionalnega gozdarstva, ki naj poleg vseh vlog gozda upošteva tudi vrstno raznolikost. Menimo tudi, da razmišljanje o energijskih nasadih v Sloveniji iz več raz- logov ni stvarno (ŽGAJNAR 1994). Vire biomase, ki izvirajo iz gozda, lahko razvrstimo v tri razrede: • Najpomembnejša je biomasa, ki pride iz gozda v obliki različnih proizvodov, med katerimi so edino drva namenjena kurjenju, največ na podeželju. Drugi proizvodi so namenjeni nadaljnji mehanski in kemični predelavi, pri čemer nastanejo znatne količine ostankov. Del teh ostankov upo- rabimo kot surovino v različnih tehnoloških procesih, velik del pa jih uporabi industrija kot energetski vir. Le manjši del jih od- ložimo v deponije. V ta razred spada tudi lubje na centralnih mehaniziranih skladiščih ali pri porabnikih in predelovalcih lesa. Glavna prednost pri tej biomasi je, da jo lahko razumemo kot stranski oz. vezan proizvod, kar pomeni, da poznamo in lahko Gozd V 54, 1996 149 Biomasa kol element razvoja energetike nadziramo čas in kraj nastanka, količino in stroške. Deloma nastopa ta biomasa kot tržno blago. • V drugem razredu je biomasa, ki je ne odstranjujemo iz gozda v tradicionalnih tehnologijah okroglega lesa. Ta biomasa ostaja v gozdu (sečni ostanki), ob gozdnih vlakah in cestah ali na začasnih skladiščih v gozdu. Za gozd ima ta biomasa po- membno ekološko vlogo (hranilne snovi, žuželke, ptice itd.). Količine te biomase lahko le ocenimo, razpršena je po velikih površinah in le njen manjši del ima nizko tržno vrednost in še to le v primeru, če se jo prodaja posameznikom kot vir za ogre- vanje. V primeru, da bi to biomaso želeli izkoristiti v tehnološke namene ali kot vir energije v večjem obsegu, bi morali prila- goditi tradicionalne tehnologije oz. začeti s proizvodnjo gozdnih lesnih sekancev v gozdu; začasnih skladiščih ali pri po- rabnikih (ŽGAJNAR i990). • V tretjem razredu je lesna biomasa, ki je enkrat že bila material za različne končne proizvode, kot so lesne plošče, opaži, pohištvo itd., ali za polproizvode, ki so bili uporabljeni pri gradnji hiš itd. Pri tej biomasi ne poznamo, s kakšnimi težnjami raste njena količina in sestava. Brez po- drobnih analiz ne moremo niti oceniti njene količine oz. pomena, ki ga ima kot vir energije. Ta bio masa je prav tako raz- pršena na velikih površinah, saj je v rokah vsega prebivalstva, zato pri nJeJ ne mo- remo nadzirati nobenega od pomembnih dejavnikov, kot so: količina, prostor, čas in stroški. Tega vira biomase zato ne vklju- čujemo v različne bilance toka lesne su- rovine. Pri vseh analizah nas zanimajo pred- vsem količine in vrste omenjene biomase. Pri tem se naslanjamo na možni letni posek, uvoz in izvoz lesa, uvoz in izvoz končnih izdelkov ter na statistiko porabe surovine glede na namen, pri čemer mo- ramo poznati tudi količine končnih izdelkov in stopnje izkoriščanja vhodne surovine. Dejstvo je, da trenutna državna statistika ne daje urejenega vira za izdelavo takšne lesne bilance, ki bi nam služila tudi za razmišljanja o uporabi oz. pomenu lesa kot vira energije. Ocene vsekakor kažejo, da je delež lesne biomase, kot ener- getskega vira okrog 5% primarne energije, s težnjo zmanjševanja. V preglednici i so navedene grobe in začasne ocene, ki bodo v kratkem do- polnjene z rezultati raziskav, ki so v teku. Od celotne količine lesne biomase, je bilo okrog 836.000 m3 porabljenih v široki porabi, 349.000 m3 pa v industrijski ener- getiki. Od količin, ki so jih porabili v široki porabi, je bilo okrog 760.000 m3 drv, drugo pa je bila lesna bio masa ostankov domače predelave lesa, odslužen les, masa z Preglednica 1: Ocena lesne biomase kot vira energije {BITENC, ŽGAJNAWR 1995} Table 1: An evaluation of wood biomass as power supply resource (Bitenc, Zgajnar 1995) Vrsta materiala Količina Energetska Delež Material type Quanlity vrednost Share Energy value 1.000 m' PJ % Drva 760,3 6,174 66 Fuel-wood Različni ostanki mehanske predelave, ki niso uporabljeni v nadaljnji industrijski predelavi (krajniki, 360,5 2,570 26 sipki lesni ostanki, odrezki) Various rests of mechanica/ processing whic/1 are not used in further industrial processing (side oieces, scattered wood remainders, stempJ!rf§) Lubje 40,7 0,254 3 Bark Ostanki pri pridobivanju tanina 24,0 0,091 1 Res/s in tannin oroduction Skupaj 1.185,5 9,087 100 Total 150 Gozd V 54, 1996 Biomasa kot element razvoja energetike Preglednica 2: Povzetek SWOT analize Table 2: The SWOT analysis' summary Domač in obnovljiv naravni vir Bogat1 viri: redčenja in končni poseki, konverzije, drevesna b10masa na kmetijskih zemljišCih . Poveeanje vlaganj v gozdove (premene in doslej nekomercionalna redCenja) Splošno poveCevanje ekološke zavesti v povezavi s pridobivanjem in uporabo energije Novo podjetništvo išče možnosti za investiranje v konkretne programe . Sorazmerno dovolj teoretiCnega znanja za začetek izkoriščanja gozdnih lesnih sekancev Prednosti Sorazmerno čista energija v primerjavi s fosilnimi gorivi Advantages Majhen vložek človeške delovne sile . Večia neodvisnost podeželskeqa prebivalstva qlede na porabo enerqre Glavnina gozdnih gospodarstev ne želi prevzeli tveganja negotove proizvodnje Šibka finančna moč prebivalstva in s tem mejhna pripravljenost za izboljševanje obslojeCih kurilnih sistemov Šibke informacije o možnostih uporabe modernih načinov kurjenja z gozdnimi leSnimi sekanci Majhna gozna posest in velik delež posestnikov, ki jih ne zanima gospodarjenje z njihovim gozdom . Zakoreninjeni tradicionalni načini kurjenja na podeželju Na razvojno·raziskovalnem področju se s temi problemi ukvarja premalo ljudi Slabosti Šibko znanje o praktični uporabi in majhne izkušnje Weakness Šibke povezave med možnimi partnerji: uporabniki in proizvajalci Neurejene lastninske razmere in poslovni odnosi Velika razpršenost te vrste biomase, neznane konkretne lokacre. količine in stroški. Ekonomski in politični pomen domačega obnovljivega vira čiste energije Priložnost za razvoj domačih proizvajalcev strojne opreme Pomoč pri postopnem zmanjšanju odvisnosti od jedrske energije Pnčakovati je državno pomoč pri vlaganjih v premene in redčenja na izbranih lokacljah Odprto tržišče in konkurenca med domačimi in tujimi investitorji Priložnosti Podobne tehnologije so uporabne za proizvodnjo sekancev na negozdnih provršinah Opportunilies Vladna pomoč pri razvoju čislih oblik energije Področje za možna tuja vlaganja Mednarodni krediti in razvo'ni pro'ekti za razva· čistih oblik eneroiie Možne poškodbe občutljivih gozdnih ekosistemov Nizka cena surove nafte Stroški pridobivanja ekološko neustrezne energije ne vsebujejo ekoloških stroškov DBP na podeželju je nizek Povečana mnogonamenska raba gozdov na nekaterih območjih Grožnje Rast želja po lokalno preti ranem izkoriščanju gozdov T!Jreats Brezbrižen odnos precejšnjega deleža lastnikov gozdov glede gospodarjenje z njihovim gozdom 1n finanCna neodvisnost od prihodkov iz gozda Zaostalost nekateri~predelov_p_()deželja negozdnih povrs1n in drugo (BITENC, ŽGAJNAR 1995). Perspektivna širša po- raba lesne biomase kot vira energije je lahko tudi osnova za razpravo o pre- strukturiranju sedanje porabe, skupaj z razmislekom o investicijah v sodobne teh- nologije pridobivanja toplotne energije ter o možnostih prilagojenih gozdarskih teh- nologij, da na ekološko ustrezen način povečajo na trgu količine gozdne biomase, ki so danes še nedosegljive. V tem primeru bi seveda morali intenzivirati raziskovalno razvojno delo na tem področju. iz zgoraj opisanega drugega razreda k skupnim prizadevanjem za iskanje rešitev v zvezi s smotrnim izkoriščanjem dela gozdne biomase- gozdnih lesnih sekancev (KOŠIR, MEDVED, ŽGAJNAR 1988). Pri tem so se pojavljali kot možni tekmeci pri tej vrsti surovine predvsem industrija lesnih plošč, proizvodnja celuloze in papirja in seveda porabniki gozdnih lesnih sekancev za proizvodnjo toplotne energije. Druge rabe, kot so kompostiranje ali uporaba v drevesnicah ipd., pri tem količinsko gle- dano niso bile pomembne. Vsekakor je bilo pri vseh možnih porabnikih čutiti zanimanje za to vrsto biomase, ki jo lahko ocenimo na 350.000-400.000 t/leto, če k možni izkoristljivi gozdni biomasi iz tega razreda prištejemo še drevesno in grmovno bio- Glede na skromnost sredstev za ra· ziskovalno delo je bilo v zadnjih letih na tem področju pri nas veliko narejenega. Večkrat smo že poskušali spodbuditi mož- ne porabnike in proizvajalce lesne biomase GozdV 54, 1996 151 Biomasa kot element razvoja energetike maso iz negozdnih zemljišč, kjer bi lahko uporabili podobno tehnologijo. Dejansko bi se lahko na trgu pojavil le del te biomase, če upoštevamo številne omejitve, s ka- terimi bi se srečevali pri dejanskem teh- nološkem izkoriščanju tega vira. Med ome- jitvami bi bili odločilni predvsem ekološki vidiki, pa tudi drugi, kot je neugodna posestna struktura gozdov, če ne štejemo sem ekonomske in tehnološke omejitve, ki bi preprečile smotrno proizvodnjo na marsi- kateri lokaciji. Naše izkušnje iz razvojnih projektov, pri katerih smo imeli stik tako s možnimi uporabniki kot proizvajalci takšne biomase, kažejo, da je zaradi negotove perspektive podjetij in splošne ekonomske situacije, pripravljenost za investiranje v tovrstni razvoj zelo majhna. Vsak razvoj prinaša s seboj tveganje, ki je v tem primeru so- razmerno veliko glede na tradicionalne gozdarske tehnologije, pri katerih vse do nedavnega tudi ni bilo prave konkurence. Vse do nedavnega na državni ravni s področja energetike tudi ni bilo posebnega zanimanja za prispevek gozdne biomase k skupni porabi energije v državi. Na podlagi dosedanjih izkušenj smo pripravili analizo (KOŠIR i995), ki jo po- vzemamo v preglednici 2. Pokazalo se je, da moramo razmišljati v več smereh: • gozdno biomaso moramo uvrstiti v nacionalne strategije razvoja proizvodnje in rabe energije; • poiskati je potrebno lokacije in z njimi povezane količine biomase, ki jih je mogoče pridobiti skladno z obstoječimi načeli in prakso gospodarjenja z gozdovi; • povečati je potrebno raziskovalno - razvojno delo in napore pri povezovanju možnih proizvajalcev in uporabnikov; • pridobiti je potrebno večjo vladno po- moč pri financiranju konkretnih razvojnih programov, pri razvoju čiste energije in vlaganjih v gozdove, kjer bi hkrati pridobili tudi več lesne biomase za energetiko; • poiskati bi morali poti, da se opogumijo možni investitorji (domači in tuji); • spodbuditi bi morali prebivalstvo na podeželju, da bolj uporabljajo sodobne načine kurjenja (gozdni lesni sekanci) in opustijo kurjenje s fosilnimi gorivi, kjer so za to pogoji; 152 Gozd V 54, 1996 • poiskati bi morali tudi poti do med- narodnih projektov, s ciljem, da rešimo konkretne probleme; • oglaševati bi morali uspešne primere uporabe gozdnih lesnih sekancev v ener- gijske namene. Poleg tega bi morali razmisliti tudi o celovitejših ekonomskih potezah in pod- porah za tiste, ki bi se odločili za tovrstne investicije, kot tudi o možnostih, da bi začeli upoštevati tudi ekološke stroške pridobivanja energije. Moderni načini kur- jenja lesnih sekancev bi v tem primeru pokazali velike prednosti pred uporabo fosilnih goriv. 4 ZAKLJUČEK Če sprejmemo dejstvo, da se bo v prihodnjih desetletjih vedno bolj čutilo pomanjkanje fosilnih goriv, in seveda dej- stvo, da so fosilna goriva pomemben vir onesnaževanja atmosfere, kar čutimo že danes, moramo čimprej začeti pripravljati konkretne programe, ki bodo povečali izkoriščanje obnovljivih virov energije. To velja za vse dežele, posebno pa še za razviti svet, ki je največji porabnik energije in največji onesnaževalec okolja. Sem štejemo hidroenergijo, izkoriščanje sončne, vetrne, geotermalne energije ter biomaso vseh vrst. Kakršnakoli biomasa ima z energetskega vidika velik pomen kot možni vir izkoriščanja obnovljive uskladiščene sončne energije. Med različnimi vrstami biomase pa je za Slovenijo količinsko najpomembnejša gozdna biomasa. Po- svet, ki ga je organiziral UNIDO je bil pravilno naravnan, vendar je pokazal pred- vsem na velike razlike v pogledih na prihodnji razvoj uporabe biomase kot ener- getskega vira. Razlike v razmišljanjih pa izvirajo iz različnih naravnih, socialnih in političnih razmer v posameznih deželah. Pri tem bi se morala Slovenija zgledovati po pozitivnih primerih iz svoje soseščine, kjer živijo ljudje v podobnih naravnih in drugih razmerah. Slovenija je majhna dežela z majhnimi zasebnimi posestmi. Včasih je njena eko- nomija kot majhen lonček, ki ga hitro Biomasa kot element razvoja energetike ogrejemo, ase tudi hitro ohladi. Njeni veliki naravni viri predstavljajo skupaj z mo- dernimi načini gospodarjenja njeno naj- večjo strateško prednost. Dežela, ki nima pomembnih ležišč fosilnih goriv, bo vse- kakor morala najti načine, kako povečati delež obnovljivih virov energije v svoji energetski bilanci. 4 CONCLUSION Taking into account the fact that in fu- ture decades there will be progressive lack of fossil fuels and that they represent a severe source of atmosphere pollution R which is already being felt nowadays - con- crete programs increasing the utilization of renewable energy resources have to be started as soon as possible. This holds true of all countries, especially of advanced ones, which are the greatest energy con- sumers and environmental polluters. Hy- dro-energy, the utilization of solar energy, wind energy, goethermal energy and bio- mass of all kinds can be ranked into re- newable resources. From the power supR ply point of view, any biomass is of great importance as a potential source of the utilization of renewable stored solar ener- gy. Regarding the quantity, forest biomass is the most important for Slovenia among various types of biomass. The concepts of the UNIDO conference have proved to be correct; it has, however, also pointed out great differences as to the ideas regarding the future development of biomass utiliza- tion as an energy source. The differences in the concepts have their roots in differ- ent natural, social and political conditions in different countries. Slovenia should tol- low the positive examples of the neigh- bouring contries, where people live in sim- ilar natural and other conditions. Slovenia is a small country with many small private estates. lts economy could be compared to a small pot which quickly gets hat yet also rapidy grows cold. lts abundant natural resources - together with modern ways of management - are its greatest strategic advantage. A country with few fossil fuels will have to find ways how to increase the share of renewable energy resources within its power supply bal ance. VIRI 1 . ... Statistični letopis 1993. Ljubljana, USRS, različna poglavja. 2. Košir, 8. 1995. Present Use and Potentials of the Forest Biomass Use for Energy Purposes in Slovenia. Symposium on Development and Uti- lization of Biomass Energy Resources in Devel- oping Countries, UNIDO Vienna, Austria, 11-14. Dec.1995. 3. Košir, 8. 1 Medved, M. 1 Žgajnar, L. 1988. Ekologija, energija, varčevanje. Raziskovalna in operativna demonstracija tehnike in tehnologij pri- dobivanja in porabe gozdnih lesnih sekancev. Po- stojna, 12.10.1988. 4. Medved, S. 1 Kotnik, A. 1995. Biomasa. V: Energija, Ekologija. Universa v Ljubljani, FCE, Ljubljana, Multimedia. 5. Žgajnar, L. 1990. Količine, pridobivanje, pre- delava in uporaba drobne drevesne in grmovne biomC!se. Elaborat, lGLG, Ljubljana. 6. Zgajnar, L. 1994. Sekanci - sodobna in go- spodama oblika Jesnega kuriva tudi za zasebna kurišča. V: Zborniku posvetovanja: Biomasa- po- tenciC!lni energetski vir za Slovenijo. Jarenina. 7. Zgajnar, L. 1 Bitenc, 8. 1995. Količinska, strukturna, geografska in energetska ocena tre- nutne porabe gozdne lesne biomase v energijske namene v Sloveniji. Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, s.43. GozdV 54, 1996 153