*t- 18
V Gorici,  v torek due  15; februvarja  1910;
Iskala trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti j rejgmana ali v Gorici na dom pošiljana :
vse leto   *    .   15 K
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Soča;' v vseh tobakarnah.
»SOČA" ima naslednje izredne .priloge: Ob novem lLtu„Kažipot' ' po Goriškem in Gradiščanskem' in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, parnikov is postnih z?ez'.
Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj > L
>Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K'Lavna
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici  v I. nadstr. na desno.
ITp-ravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v !. nadstr. na levo v- tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov, odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Iva« Kavčič v Gorici.
-  T«l«fon it. 83. —
„Gor. Tiskarna" A. Gabrščck (odiov. J. Fabčič) tiska in zal.
JtaT in dsžslna hranilnica.
V  XIV. seji tek. deželnozborskega zasedanja je bila na dnevnem redu točka: Pravilnik deželne hranilnice. Sprejet je bil ta pravilnik in določeno je, da se oživotvori deželna hranilnica po-knežene grofovinc Goriške in Gradiščan-ske.                        •»•...
Splošna določila deželne hranilnice so taka, kakoršna so že veljavna in uvedena pri vseh hranilnicah, torej so več ali manj znana. Ima pa tudi posebna in važnejša določila; med ta spadajo taka, radi katerih je po nadškofovem mnenju »Mont« v nevarnosti ter radi katerih je prišel nadškof v deželni zbor. Rekel je med drugim, da je pravilnik kopija »Morita«; iz tega sledi pač, da bo konkurenca tu, ki ni ljuba duhovskemu zavodu »Montu«.
V   nadškofijskem ordiuarijatu so mislili, da bo trajalo per omnia saecula sae-culorum določilo, da se »pupilarno varno« more nalagati razne denarje edino le na »Montu«.
»Mont« je bil doslej edini denarni zavod v deželi, ki je bil proglašen s posebnim odobrenjem državne oblasti za p u p i 1 a r n o v a r e n, to se pravi: tako varen, da po človeški krivdi sploh ni mogoča kaka zguba. Zato se morajo nalagati na »Montu« vsi denarji maloletnih, od-višnii denarji občin, cerkva, okrajnih bolniški blagajn in podpornih društev, cestnih odborov itd. Umevno, da so po taki poti rastle uloge na »Montu«. Na to stran je bil ta duhovski zavod najbolj podprt.
Po klerikalni hudobiji izzvani smo morali lani povedati, kako z vsem takim denarjem gospodari »prečastiti kuratorij«, to je nadškof in dva župnika v Gorici. Pribili smo, da je padla ustanovna glavnica v 10 letih za 100.000 K, zalog za kurzne izgube padel istotako za 100.000 K, le navadni rcservni zalog se je pomnožil. Montova finančna podlaga se je silno
poslabšala. Povedali smo-tudi, da je, v takih razmerah pobasal »prečastiti kurato-rij« 6 0 0.000 K od čistega dobička v 10 letih, da pa javnost ne ve čisto nič, kam je še! ta denar. — Konstafrati smo morali zajedno, ... ¦ vsa varnost nad 20 milijonov hranilnil. vlog na Montu je v mizer-nein rezervnem zalogu -- borili 257.155 K. Državna oblast pa vendar ni storila ni-kakega koraka v v a r n o s t pupilarnih naložeb cele dežele. - Gregorčičeva »Gorica« je takrat branika »Mont«, seveda naših trditev ni mogla izpodbiti.....
»Mont« je veljal navzlic povedanemu za pupilariio varen, in sicer edini v deželi. Na, sedaj pa pride na dan drug denarni zavod, ki hoče biti tudi pupilariio varen, in sicer hoče odnesti povsem prvenstvo »Montu«; deželna hranilnica je »kopija Monta«, je rekel nadškof. Ni čuda torej, da se je potrudi! v deželni zbor, da reši »Mont«. Ali njegova volja se ni izpolnila, nesmrtno blaminm se je peljal nadškof domov od seje. Ustanovi se nova hranilnica, deželna hranilnica, ki bo imela za podrobne odredbe glede poslovanja z depoziti poseben pravilu k kakor določa S 27. Nadškof je pač čutil, da najbržc ne bo težko deželni hranilnici izpodriniti Mont, zlasti še, če se upošteva v polni meri lani od nas.v pravo luč postavljeno varnos4 pupilarnih naložeb. Šel je v boj za Mont, za »duhovski zavod«, kar klerikalci včasih s ponosom povdarjajo.  '
Kako stališče zavzemamo mi proti »Montu«, je znano; zato nimamo čisto nič proti temu, če se ustanovi drug zavod, ki bo tudi sprejemal take vloge, :'ede katerih je veljal za varnega doslej edini Mont. Seveda zahtevamo točno poslovanje in upoštevanje vseh jasnih določeb pravilnika. Vemo sicer, kak duh veje v sedanji deželni upravi, toda sedanji gospodarji ne bodo trobili sodnemu dnevu; zato se nadejamo preobrata kakor kje drugje tako tudi v deželni upravi.
Naše stališče je torej znano -¦¦- ali kakšno je pa stališče klerikalcev. Duhovniki po deželi s ponosom kažejo na »Mont«, češ, to je naš mogočni duhovski
zavod, kateremu načeluje sam prevzvi-šeni iun.okof in knez, mi duhovniki dobivamo denar z Mon.a — na, sedaj n"a vidijo, kako v deželnem zboru omogoča vodja klerikalne stranke na Goriškem, torej du-hovske   stranke,   ustanovitev    »Montu« konkurenčnega srvoda. Kaj je to? Ako bi bil Gregorčič hotel, bi  se bila izpolnila nadškofova volja v sloveči XIV. seji; on s svojimi (9) bi bil glasoval z laškimi klerikalci (6), pa bi bila zletela z dnevnega reda točka o pravilniku deželne hranilni-| ce, kakor je to hotel po poslancu dr. Mei-zliku nad?';of in knez. Ali on ni hotel kle-j rikalne veČine 15, marveč je glasoval lepo j zvesto z laškimi liberalci (9 f 9) in proti nadškofu in laškim klerikalcem (l + 6). I        Da je moralo to ozlovoljiti nadškofa, je pač umevno. Z glavo in z rokami je dal , znamenja, kako nevšečno mu je glasova-j uic slovenskih klerikalcev. Žalosten in je-( /en, potrt je odšel — zavezniki, laški libe-ralci in slov. klerikalci pa so čutili med
i seboj še trdnejšo zvezo......
»Mont« je duhovski zavod, ki podpira klerikalna stremljenja, ki daje denar za ' volitve klerikalcem, smatrajo ga za steber ! klerikalne moči na Goriškem — tu pa pri-, de dr. Gregorčič, semeniški profesor   in j načelnik duhovske stranke pa omogoči, da L -^.postavi proti temu stebrih teža, ki ga ! hoče podreti......   Čudna so pota Gregorčičeve politike.    Nadškof ga ima za grdega nehvaležneža, duhovščina bo  pi-, hala nanj - toda ali ga odpihne? Ne verja-. nienio, da bi odložil Gregorčič svoje politične »časti«, katere uživa, tudi Če se vsi klerikalci z nadškofom postavijo proti njemu. Službe mu ne morejo vzeti,   če  ga
pošljejo v pen z<jo, je pa tako vsejedno.....
Spominjajo ga na pepel in mu deklamira-io: pulvis es et in pulverem reverteris, na vrata mu pošiljajo nevidno roko, ki naj mu napove kakor Nabuhodonozorjti, da je pri koncu ... mene, tekel, upliarsin — on pa se smeje ter prav dobro počuti v zvezi s Pajeijem.
No, sedaj imajo besedo nadškof in duhovščina. Javnost težko čaka, kaj porečejo!!
DOPiSL
Iz ajdouskega okraja.
Iz Crniške županije. ~~ V zadnji novi cunji se znani, na pol novi človeček togoti in zaietuje v nekoga, kogar ne pozna. No pa mi vemo, kje fantu čevelj žuli, kje ga ranica skeli. V Črničah se je mladina otresla farovžev, v Selu je pa bila vedno od te mlake daleč proč, v Batujah, joj groza, v tej farovški pribežalnici h. zavetišču je počilo, in velika veČina fantov se noče in noče pokoriti dolgonoscu. Si slišal, fant, ali smo tiči, kako Te znamo potipati za žilico!
No pa še malo odgovora na izbruhe sv. jezice. Vpraša dopisnik »kdo je oni, ki pretepa ženo« ha, ha, vsaki dan skoro ima take tiče pred seboj v svojem stanovanju, le popraša naj jih, aH se jih boji. Sicer pa, ali nismo povedali, kdo je pri nas največji pretepač, že v »Soči«. O ti presneta birma. Kdo ne pozna mere in va-ge, vpraša nadalje. Odgovor: farovška bisaga katera ni nikoli polna. Ko kmetic prašiča zakolje se odpre ta malha, ko kokoš jajce znese, ko omlati žito, ko pobere sladko grozdje, vedno malha zeva. Ko se človek rodi (krst), ko se oženi, ko umrje in še po smrti vedno malha funkcionira. No in še nebroj drugih slučajev je, ko je treba polniti mero in vago. Razni ofri in miloščine itd. Kdo ne pozna mere in vage? Kdo se boji cerkve, tudi vprašuje. No pa kaj je slep in gluh, za božjo voljo. Eden takšen je »če ne falirno«, največji njegov ljubljenec, »če ne falimo«. Kdo joče in vpije po noči kakor sova. No to bi znal povedati kdo, ki radi svojega predolgega jezika kakšno prav gorico za uho vdobi. Koda so liberalci prodajali za 100 kron? Odgovor; najraji bi prodali, a ne za 100 kron ampak veliko veliko ceneje, naše zdražbarje v črnih suknjah, katerim je Kristusov nauk »ljubi svojega bližnjega« devetnajsta briga, če ravno jih je v zadnjem pastirskem pismu sam škof opomnil na ta nauk. Samo to je hudir, da bi teh
Kapitan Ilatteras    |
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Jules Verne. — Prevel 0. I.
(Dalje).
»Govori, govori!« silijo vsi vanj,
»Drugega kapitana kakor Riharda Shandona ni in ga ne bo.«
»In pismo?« pristavi Clifton.
»To je res, pismo je tu,« odvrne Bell; »očividno je, da je neki nepoznanec oborožil ladjo For\vard za potovanje v ledovje; toda nihče ne pride več na ladjo, ki je že enkrat odpotovala.«
»Kam pa pojde vendar ladja?« vpraša Bolton.
»Jaz ne vem nič; kar naekrat bo Rihard Shandon prejel dopolnilo navodil.«
»Toda po kom?«
»Po kom?«
»Da, kako?« praša Bolton in sili vanj.
»Torej, Bell, odgovori,« pravijo drugi mornarji.
»Po kom? kako» Aj, tega jaz ne vem!« se odreže Bolton v stiski.
»Ej, po kapitanu psu!« vzkišVne Clifton, »enkrat je že Poslal pismo po njem, drugič ga tudi še lahko. Oh, Ce I hi jaz vedel polovico tega, kar ve ta žival, bi lahko po-' | stal prvi admiral.«
»Torej še vstrajaš pri svoji trditvi, da je ta pes ka-|pitah?«ga vpraša Bolton.                                                ,
»Da, kakor sem že rekel.«                                        I
»Dobro,« reče Pen zamolklo, »če ta žival ne mara poginiti v pasji koži, naj se požuri, da postane človek; sicer, pri moji duši, da .ji posvetim.«
»Zakaj pa,« praša Garry.
»Zato, ker mi je tako prav,,« se zarezi Pen; »in tudi nikomur nisem odgovoren.«
»Dovolj je govoričenja, ljudje,« zakriči gospod Johnson, ki pride ravno tedaj, ko se je pogovor zasukal na slabo stran. »Na delo, žage morajo biti urno pripravljene, presekati moramo led.«
»No, pa še petek po vrhu,« pravi Clifton, majaje z rameni, »boste videli, da se tečajnik ne prekorači kar tako tebi nič meni nič.«
»Naj bo temu kakor hoče, vsa prizadevanja so bila ta dan skoro zastonj. Ce tudi se je Forward z vso parno silo upiral proti ledeni plasti, vendar je ni mogel prodreti. Morali so se usidrati.
V soboto se je toplota vsled vzhodnika še znižala. Zrak je .postal čist in videlo .se je daleč po beli ravnini, ki se je bliščala v lomljenju solčnih žarkov. Ob sedmih zjutraj je toplomer kazal 22 stopinj pod ničlo.
Doktorja je mikalo, da bi ostal v svoji sobici ter čital popise severnih potovanj; toda vprašal se je po svoji navadi, kaj bi bilo v tem trenutku zanj najbolj neprijetno. Na to si je odgovori^ da iti v takem mrazu ljudem na krov pomagat, ne bi bilo nič kaj prijetnega. Zato zapusti, zvest svojemu navadnemu raVnanju, prijetno zakurjeno kabino in gre, da pripomore ladjo naprej spraviti. Zelena očala so se mu prav lepo podala, s katerimi je varoval svoje oči proti hudemu blišču in za svoja prihodnja raziska-vanja se je vsak dan skrbno posluževal svojih očal za
sneg, da se ne bi nalezel očesnih bolezni, ki so na severu zelo pogoste.
Proti večeru je prodrl Forward precej daleč proti severu, ker so mornarji pridno delali in ker je Shandon znal spretno izporabiti vse ugodne okoliščine. O polnoči je prekoračil 66. vsporednik in ker je globom^r pokazal triindvajset komolcev globočine, je Shandon spoznal, da se nahaja na tistem plitvem mestu, kjer je bila obtičala Victoria, ladja Njegovega Vel čanstva. Zemlja je bila od- • daljena trideset milj proti zahodu.
Sedaj pa se je pričel led, ki je bil do sedaj nepremičen, razkrajati in zibati. Zdelo se je, da ledene gore vstajajo na vseh točkah obnebja. Ladja je bila tovei zarita v vrsto zibajočih se pečin, katerih moč je nepremagljiva. Krmiljenje je torej postalo zelo težavno, tudi za Garry-a,ki je bil najboljši krmar; ledene peči so se zadaj za ladjo zopet sklepale. Bilo je torej nujno prekoračiti ledeni brod in previdnost kakor tudi dolžnost je zahtevala prodirati dalje. Težave so naraščale še s tem, da ni bilo Shandonti mogoče določiti ladji smeri, kajti točke so se menjavale in prestavljale, tako da ni bilo nobene stalne perspektive.
Ljudje so bili na ladji razdeljeni na dve strani, desno in levo. Vsak je bil oborožen z dolgim drogom, ki je imel na koncu železno konico, ter je ž njim odbijal najbolj nevarne kose ledu. Kljub temu je prišel Fonvard v tako tišino med dva visoka ledena čoka, da so se vrhovi ja-drnikov drgnili ob trde stene ledenih skal. S časom.je prišel v členovito zatišje napolnjeno s snežnimi vrtinci,'" •plavajoči led pa se je zadeval in razbijal z zamolklim pokom.
(Dalje pride.)
zdražbarjev nobeden kupiti ne hotel, tudi a ko bi 'mu'jih zastonj ponujali.
Sicer pa, resnično tesnilno Vam povemo: če se bodete še bolj penili od jeze, že mi poskrbjmo zato, da ostanejo te pene v resnici le — pene. — Vam je dovolj?
Iz goriške okolice,
Iz Vrtojbe. (O vinu in vinskem zakon u.) Imam 7 hektov vina in 7 žen, pardon otrok pa eno ženo. Teh 7 hektov viria je nioj edini hišni dohodek. To moje vino je bilo Jani eno najboljih, ker imam • samo fino vrsto grozdja za suhe letine, ali letos vsled obilo dežja je pa najslabeje.
Takega prodati ne morem, ker ga ni-kdo ne kupi. Popraviti 1.1 zboljšati ga ne smem vsled vseh križanih postav in zakonov, katerih živ krst ne razume na izdanem vinskem zakoniku.
Po te? novi vinski postavi imamo edino ugodnost, da se olajša deželna blagajna za 10 tisoč kron mastne plače dvema kletarskima nadzornikoma v naši deželi. Mi pa vbogi pridelovaci vina ne smemo ganiti se brez dovoljenja, katero pravzaprav niti označeno ni v vinskem zakoniku, kje se ima zglasiti, pri Ponciju ali Pilatu, s pokušnjo ali brez nje. Če dam poku-šnjo, da se konštatira potrebne snovi mojemu vinu, moram že plačati zato eno oko iz glave. In potem naj doračunam še pridevek snovi vinu! Cena je že za do^ra vina — ničeva. Jaz za slabeje in poprav: Ijeno bi morda s skupičkom komaj troške kril.
Potemtakem je še najbolje, da je spustim v jarek in trte posekam. Vrag vzemi vino in še tiste vinske paragrafe. Na ustih sem pritrga! sebi in družini za modro ga-lico, za žveplo, trtne obveze, kopanje, vinsko posodo in trgatev. Vse to me je stalo za mojo moč ogromno truda in troškov. A od vsega tega imam — figo. Prav tako! Siromaka naj se izroči konjedercu, če že sam noče v grob!
Z novo postavo ste res stisnili par i vinskih Židov, ki imajo že tako polne blagajne, da nič ne trpijo, ali istim potom ste tudi nam zadrgnili vrat. Lepa hvala — za to! Bog Vam stotero povrni! — Nam pa daj dobro vino ali pa raje nič! Zdravo!
Deželni zbor.
Petnajsta seja.
Ta seja se je vršila v pond. 14. t. m. dopoldne in popoldne.
Napovedana je bila seja ob 10. dop.. pričela pa je komaj ob ll'/4. Kakor hitro je bila otvorjena, se je oglasil radi te zamude k besedi dr. Faidutti; protestuje, da se ponavljajo take zamude, vidi v tem žaljenje dostojanstva poslancev in zato protestuje tudi v imenu svojih kolegiov. Odgovarja deželni glavar, rekoč, da on ni nič kriv tega, ne more priti v dvoranp, dokler ni postavnega števila, siliti pa tudi ne more poslancev, kakor jih ne more vstaviti, če sredi seje zapustijo dvorano* dasi so prišli vendar k celi seji. Pravi končno, da bi bil Faidutti storil bolje, če bi se bil privatno obrnil nanj.
Bugatto je zahteval, naj se čita zapisnik o prejšnji seji, Bombig pa je rekel, naj se smatra zapisnik za prečitan. Nato sta se zadovoljil? Piccinini in Bugatto s; čitanjem onega dela, ki se tiče jubilejne ustanove. Beležijo v zapisnik, kar hočejo poslanci. Prečitajo se došie peticije in predlogi.
Dnevni   red:
M a r i n i č utemeljuje svoj predlog o izdanju novega občinskega volilnega reda. S sklicanjem prihodnjega zasedanja naj se predloži načrt za nov občinski volilni red. Novi občinski red bi obsegal en splošni volilni razred. Sprejme se potom nujnosti.
Kosmač utemeljuje svoj predlog o premembi potirnega zakona; naj se dogovori z drugimi faktorji, med drugim, da j se odtiranci odpravljajo po železnici ter • ižroče odgonskim postajam po dnevi. Sprejme se potom nujnosti.
Pettarin utemeljuje svoj predlog '0 premembi občinskega volilnega reda. Nekaj takega, kakor Mariničev predlog. Ustanovi naj se poleg obstoječih še četrti volilni razred. Laški klerikalci so hoteli združitev Pettarinovega in Mariničevega predloga, pa ni obveljalo. Zbornica sprejme nujno tudi Pettarinov predlog.
Oasser utemeljuje svoja predloga: i) o ustanovitvi stalne finančne kantrolnekomisi je zraven deželnega odbora in 2) ousta-novitvistalnekomisijevprou-Č e v a n j e p r e m e m b e deželnega volilnega.red a. Na predtog Pinav-čigov se sklene: imenovati komisijo 5 članov, k i n a j s e b a v i i Gasserjevima   predlogoma!
Bugatto utemeljuje svoj predlog o zgradbi ceste med Vermeljanom in Doberdobom: Dež. stavbeni urad naj izdela rmčrt in dež. odbor, naj potrebno ukrene, da se pride do zgradbe ceste. Se sprejme nujnim potom.
Predlogi dež. odbora: B r a m b n e naprave ob Soči pri Pod gor i. Obnovi se podpora 40)0» K, <ki se izplačajo, ko bo izvršitev tega dela zagotovljena. Poziva se poljedelsko niinisterstvo, da ukrene potrebno, da prične uravnava desnega brega Soče pri Podgori.
Dopolnilne b r a m' b n e naprave ob Idriji pri Merniku. Dolžnost vlade je, skrbeti za uravnavo. Dovoljuje se 20(/r prispevka do najvišjega zneska 4200 K. Predlog se sprejme. -~ Prezidava nasipov ob Soči pri M a c o rin i. Pooblašča se deželni odbor, da takoj nakaže 4500 K.
Stanarina deželnih uradnikov.
Stanarine se povišajo v XI. čin. razredu za 80 K, tako da bo na leto 600 K stanarine; v X. razredu se poviša 140 K, tako da na leto 800 K; v IX. povišek 2(]0 K, znaša stanarina na leto 100O K, v VIIL raz. se poviša za 230, tako da znaša 1 160, v VII. raz. povišek 260, tako da znaša 1260, v VI. raz. povišek 300, tako da znaša 150O. Predlog se sprejme brez vsake debate.
Plače deželnih slug.
Ostanejo 3. razredi. Za prvi razred je 1300 K, drugi 1100 K in tretji 900 K. Stanarina 300 K. Določa se 6 starostnih doklad po 100 K vsaka 3 leta. Se sprejme brez debate.
Ureditev služb deželnih pomožnih uradnikov.
Službe se uredijo tako, da postane definitiven po preteku 3 službenih let, ako zadosti vsem stavljenim zahtevani. Plače od 130O do največ 2400.
Električna železnica O p-5 i n e - S e ž a n a: Pozi vije se-vlado, da omogoči s primerno subvencijo realizira-nje načrta. Se sprejme.
Dopoldanska seja se tu prekine. Popoldne Prične seja ob 41/). Nadaljuje se dnevni red.
Predlogi   dežel n oz bor s ki h odsekov:
Zakonski načrt o uvedbi stavbnega reda. Stavbni red. Se sprejme načrt v vseh čitanjih. Ob tej priliki so se prerekali Lahi radi Gorice in Gradišča; laški liberalci trde, da je Gorica glavno mesto cele dežele, klerikalci pa, da sta dve glavni mesti: Gorica in Gradišče.
Zakonski načrt o pospeševanju govedoreje se sprejme.
Ureditev dež. stavbnega urada. Stalno za ureditev 8000 K. Potrdi se prememba pravilnika za dež. odbor in statuta za osobje dež. uradov.
Izkoriščanje javnih v o d n ih sil. Dež. zbor potrjuje svoje tozadevne sklepe z dne 14. III. 1907. Vabi se vlada, da olajša dosego namena s tem, da napravi vodni kataster ter izdela splošen načrt za uporabljanje vodnih sil. Nalaga se dež. odboru, da preskrbi za prih. zasedanje potrebni zakonski načrt ter ukrene pri vladi vse potrebno ter naj se spravi v dogovor z odbori drugih dežel, da začno isto akcijo. Sprejeto.
Potrjuje se zakonski načrt o razdelitvi krajevne občine Marijan.
Stroški za cepljenje koz. Vlada je poklicana, poravnati troške za cepljenje. Za leto 19J0. se dovoljuje 6500 K >n se nalaga dež. odboru, da ukrene potrebno z drugimi odbori, da se dovede vlado do tega, da pripozna svojo tozadevno dolžnost. Bugatto je hotel zakon za določitev o troških za cepljenje koz. Se odkloni, sprejme se odsekov predlog.
Kraški pašniki. Za izboljšanje se dovoli 3CK)0 K pod pogojem, da vlada prispeva z nemanjšim zneskom; ustanovi se v namen zboljšanja poseben zalog, v ka-
teri prispeva dežela 2000 K, vabi se vlado,, naj da tudi toliko. To za sežanski pol. okraj. Bugatto predlaga razširjenje za cel Kras, kar se sprejme.
3000 K se dovoli za vodovod v K o -z a r š č a h s pogojem, da tudi država dovoli zakonit prispevek. " .
2a vodnjak v St. A n d r e ž u se dovoli 25L,c skupne potrebščine. Proračun-lenih okoli 3600 K, dovoli se do najvišjega zneska 900 K. Županstvo naj predloži nov načrt.
600 K se da županstvu v Libuš-njeni za napajališče in potrebne ceste.
Za dve sesalki v Št. Petru ob Soči v Furlaniji in Kaseljanu se dovoli 900 K.
Vinarskemu društvu v T o-m a i u se dovoli 200 K, kolikor je znašala državna podpora; izplača naj se potem, ko se je prepričal dež. odbor o vspehu razstave.
Mlekarski zadrugi v D r e ž-n i c i se dovoli 400 K v poravnavo dolga za zgradbo mlekarne.
Za vodovod in v o d n ja k v Ilovici se dovoli županstvu v Grahovem 170 K v delno kritje troškov.
Za vodovod v K a I u in S t r ž i š č i h se dovoli 400 K v roke županstva v Grahovem.
Za vodovod v Lase ah se da trem občanom 180 K.
Občini A j b a za vodovod 3500 K. To se obnovi. Izplača se, ko bo zagotovljeno kritje vseh troškov. 6000 K naj da država.
Za v o d n j a k v N e m š k e in R u t u se dovoli 300 K v roke županstva v Grahovem.
Za v o d o v o d P o d b r d o m se dovoli 2400 K v roke županstva v Grahovem; županstvo naj skrbi za kritje troškov na primeren način.
Za ni o s t čez V o g r š č e k se dovoli 1500 K; 800 K se izplača ob začetku dela, ostalo pozneje.
C) b n o v i se podpora 1 5 0 0 K za kanalizacijo občine Fara s potrebnimi pogoji.
Za cesto P oni k v e- K I a v ž e se dovoli 500 K. ki se jih izplača s potrebno previdnostjo.
B r a m b n e naprave ob Soči P r i 2 a g r a j u, 3050 K se dovoli za že izgotovljena dela, 516 K za prihodnja dela.
Nasip ob Idriji v vasi A r z i I-1 ar s. Dovoli se 1300 K v roke županstvu v Romansu.
B r a m b n e naprave ob Soči pri Foljanu. Dovoli se 20'/, 900 K. s potrebno previdnostjo.
Za i z č i š č e n j e g o r e u j e g a t o-k a M o n d i n e se. dovoli 2500 K s potrebno previdnostjo.
Za vodo v o d v PI u ž n a h se dovoli 1450 K v roke županstva v Bovcu.
Mlekarni v C r n i č a h se dovoli 300 K. ki se izplačajo s potrebno previdnostjo.
G o s p. društvu v K r e p 1 j a h se dovoli 300 K.
Uravnava T a g I i a. Proračuna je 39901) lir. Ako da država b(V/c prispevka, dovoli dežela 20?; ; ostalih 2(Y/( izplačil dežela na račun občin in drugih prizadetih faktorjev.
Občini Anhovo za cestne zgradbe se dovoli 3150 K, ki se izplačajo, ko poskrbi občina iz svojih sredstev za kritje troškov in vzdrževanje ceste.
Cesta C e z s o č a - S I a t e n i k. Dovoli se 5600 K s pogojem, da se občina zaveže s svojimi sredstvi vzdrževati cesto.
Na koncu interpelira Bugatto radi dc-želnozborskih stenograiov in Marinič glede brambnih naprav ob desnem bregu Soče pri Podgori.
Komisije 5 članov za Gasserjeva predloga ni bilo mogoče izvoliti: oddanih je bilo 22 glasovnic, med njimi 14 praznih, tako da ni bilo potrebnega števila. Komisije torej ni.
Prihodnja seja jutri v sredo ob 10. dop.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Gorici bo imela v. soboto, dne 19. t. m. v hotelu pri »Zlatem Jelenu« svoj redni letni občni zbor. Začetek ob 47« uri popoludne. Dolžnost vsake zavedne in narodnočuteče Slovenke bodi, da se
udeleži tega zborovanja in pokaže, da ji je pri srcu blagor našega naroda in procvit naše šolske družbe.
Za družbo sv. Cirila in Metoda kot odgovor na »Cirilimetodarijo« K 1 gdč. Steh v Gorici.
Po občnem zboru pevsk. in bral. društva »Naš prapor« v Pevmi se je nabralo v prostorih g. Mihaela Brezigarja v protest proti nezaslišanemu izbruhu »Slovenca« na našo prepotrebno družbo sv. C. in M. za isto K 5' 14.
Iz Pevme. ¦—¦ Vesela družba v Oslavju je nabrala v prid družbi sv. C. in M. S K z geslom: Vstanite, narodni zaspanci, se obrača do, vseh, Slovencev, naj posnemajo vrle darovalce. — Z malim do velikega.
Domače vesti.
Dopolnilne deželnozborske volitve iz veleposestva na Goriškem. — G. kr. na-
mestništvo je razglasom od 8. t. m. razpisalo dopolnilne volitve treh deželnih poslancev poknežene grofije Goriške in Gra-diščanske iz volilnega razreda velepo-sestva za volilni okraj I. Volilni okraj I. obstoji iz mesta Gorice, iz političnih okrajev Gorica-okolica, Tolmin in Sežana, nadalje iz krajevnih občin Devin, Doberdob, Biljana, Meclana in Kožbana, ležečih v političnem okraju Gradiščanskem. Volišče je Gorica. Volitev in morebitna ožja volitev se bo vršila 2?>. t. in.
Gostovanje tržaških Igralcev, ki bi se imelo vršiti v soboto, dne 19. t. m., kakor je naznanila včerajšnja »Edinost«, o d-p a d e, ker treba nekih prenaredb v dvorani.
Zveza županov in podžupanov na Krasu vabi na odborovo sejo, ki bo v N a-b rezini dne 20. t. m. ob 11. dop. pri g. Fr. Nemcu.
Dnevni red: 1) Poročilo o krmi; 2) Akcija za pokončevanje kobilic; 3) Pre-tresovanje naloge: kako pospešiti dova-žanjc naravnih gnojil iz Trsta na Kras?; 4) Raznoterosti.
V Bohinju je vrvelo v nedeljo veselo življenje. Došlo je nad 500 izletnikov od vseh stranij, največ iz Trsta in Gorice. Vse gostilne so imele veliko dela, da so ustrezale lačnim in zdelanim gostom. Vozniki so vozili cel dan na jezero, ki je za-mrzlo čez in čez; tam so se drsali ali vozili na sankah. — V Bistrici na sankališču pa je bilo do mraka jako živahno, veselo, razposajeno življenje. Od 3—5'/2 je svi-rala tam vojaška godba iz Gorice med tem ko so gostje od vseh vetrov in raznih narodnostij veselo tekmovali med seboj v sankanju in prekucovanju. Glavno svetinjo je odnesla dražesma gospodična Dora P. iz Gorice. —- Zvečer je bil koncert v veliki dvorani hotela Triglav. — Pripominjamo, da odhaja športni vlak malo p r e p o z n o, kar je sitno posebno zai Tržačane. Najprimernejše bi bilo, ako bi odhajal ta vlak najdaije ob 81/«; potem bi ostajalo tam veliko več ljudij, ki sicer zapuščajo Bohinj že z zadnjim večernim vlakom. — Opomniti moramo še, da so gostilničarji dobro postregli vkljub nepričakovanem navalu.
Ta dan je dokazal, da bi dal zimski šport Bohinjcem veliko zaslužka, ako bi si »naročili« prav pošteno zimo__o pravem času. tam po sv. Miklavžu; Božič, Novoleto, Trije kralji itd. v Bohinju, v snegu in na ledu — to bi bila zimska sezona, ki bi kaj izdala! Upajmo, da bo za-naprej bolje v tem smislu!
Možki in ženski zbor Pevskega in glasbenega društva v Gorici priredi v soboto, dne 19. t. ni. ob 8' ... uri z več. »pri zlatem jelenu« pevski večer.
Vspored, ki je zanimiv, priobčimo prihodnjič.
Slikar Ludvik Grilc je umrl v Ljubljani v soboto ob 3. pop. Rodil se je v Idriji leta 1851. Ličil se je slikarstva naj-•prvo pri idrijskem slikarju J. Tavčarju, bil na slikarski akademiji na Dunaju, na Reki. v G o r i c i. Na Reki in v Gorici je slikal večinoma portrete. Potem je bil zopet na Dunaju na akademiji ter potem v Benetkah. Nato se je nastanil v Ljubljani. Slikal je največ z oljnatimi barvami, zlasti mnogo je njegovih portretov, cerkvenih slik itd. Bil je ugleden slikar pa blaga duša! Naj počiva v miru!
Imenovanje v finančni službi. — Finančni tajniki Artur Covacich, in dr. Ivan Moro s i n i, Josip T e r p i n in Hi-larij V o d p j v e c so imenovani finančni-
mi. svetniki v obsegu tržaškega finančne- t ga ravnateljstva; visi nadzornik finančne I straže II. razr. pri e. kr. iinančnem ravnateljstvu v Trstu Valentin M a r u s i č je imenovan visim nadzornikom finančne straže I. razr. in finančna komisarja dr. Rihard Gurresch in Anton Pulin sta imenovana finančnima' tajnikoma v obsegu finančnega;. r^vj^teljstva^JJrstu.^
V šoisketn* otfrajft^&rlške^^dlice" bodo letos štiri lokalne učiteljske konference, in sicer dne 28. maja ob 10. <uri predp. vKanalu za 23 šol (32 učiteljskih moči), 1. junija oh 9 V« v P r v a č i ji i za 21 šol (38 učiteljskih tnoči)', 4r*1unija ob 10. uri v Ajdovščini za 18 šol (32 učiteljskih moči) in 8. junija ob.-PVs v Ko-z a n i za 20 šol (36 učiteljskih moči).
Skupna okrajna učiteljska konferenca bode začetkom novega Šol. leta v Gorici. Slovenci, ki pljujejo v lastno skledo. ¦— Neki rodoljub s Kranjskega je šel pretekli teden počasnih korakov mimo k a-v a r n e C o r s o. Skozi okna je videl več znanih si o ven s k i h obrazov. »Aha«, si je dejal v duhu, »to je torej tista slovenska kavarna!« Vstopil je. »Prosim — črno kavo«. — Natakar: »Cossa xe iiuesto: černa kafa?« — Gost: »Črno kavo prosim!« — Natakar: »No kapišo! Parla tcdesco? Spreken dajč?« — Gost: > Ako ne veste niti tega, kaj je črna kava, pa nimam ničesa tu iskati.« — In šel je! Pogledal je še prezirljivo po slovenskih, gostih, na vratih pljunil' in-se oddahnil: Kukavice!«
Zopet so jedno zagodli zavezniki, laški liberalci in slovenski klerikalci laškim klerikalnim poslancem v deželnem zboru. Gasser je stavil dva predloga: o ustanovitvi stalne finančne kontrolne komisije zraven deželnega odbora ter o ustanovitvi stalne komisije v proučevanje pre-ip.embe deželnega volilnega reda. Oba predloga sta bila v ponedeljek na dnevnem redu XV. seje. Pinavčič je predlagal k obema, nuj se sestavi odsek, ki se bo bavil s tema dvema predlogoma. Gasser in laški klerikalci so bili zadovoljni, ker pač niso vedeli, kako so se med seboj pomenili laški liberalci in slovenski klerikalci. Na koncu seje je imel biti izvoljen oni odsek 5 članov. Ali laški liberalci in slovenski klerikalci so oddali toliko praznih listov, da je bilo teh več kot onih s 5 člani in rezultat je ta: da oilseka ni! — Lčpo so jim zagodli. Godci so se smejali, oni, katerim je veljala ta muzika, so se pa presenečeno gledali.
Najmočnejši človek na Goriškem. — Ne mislite, da hočemo tu slikati atleta, ki vzdiguje proti dvajsetvinarski vstopnini 300 kg z eno roko, ki meče železne, masivne kroglje kakor bi bile žemljice iz dobe največje draginje in še večje lakote, katerega ne moreta spraviti s prostora dva najmočnejša bika iz goriške okolice, ki pretrde brez napora cel zavoj taroknih kart, katerih je 54. Ne, na Goriškem imamo še stokrat močnejšega človeka in ta je — dr. Gregorčič. Prosimo, ne smejte se, to je resna stvar. Evo dokazov! Z enim samim člankom je ubil puntarske, novo-stujarske anarhiste, pritisnil ob zid celo goriško duhovščino, ki je zahtevala od njega, naj opusti vsako zvezo s »frama-zoni«, ugnal v kozji rog četvorieo dekanov, ki je isto zahtevala od njega, podjarr mi! dva svetnika, kar se tupatam niti predsedniku na tukajšnji sodniji ne posreči v taki meri, vzdignil iz pozabnosti razne može po širni naši deželi ter jih s lahkoto spravil v deželni zbor (vsak mož tehta najmanj 80 kg) in vrgel na pepelnič-no sredo — to je pa že salamenska moč — svojega predstojnika Nj. Prevzvišenost knezonadškofa, svojega drugega predstojnika prosta dr. Faiduttija, duhovnika Meizlika kot zastopnika furlanske duhovščine, Gasserja z glavarstva, Piccinini-ja s pošte, Bugatta iz ministerstva, Locatte-lija iz goriškega plemstva iz deželne dvo^ rane. In pri tem, ko jih je metal ven, ni niti vstal! S samim pogledom jih je postavil pred dvorano. Taka moč pa mora dobiti priznanje. Nekateri menijo, da škof radi takega bleriotskega poleta izobči dr. Gregorčiča iz cerkve, da bo moral ta hoditi po Gorici v civilni obleki in s Športno čepico na glavi, po leti pa s slam-. nikom. Toda to mnenje je ničevo! Kaj se mu more zgoditi, ker se bojijo prevelike njegove atletske moči na političnem polju?
In vendar so se vzdignili klerikalci, govorijo le o dr. Gregorčiču, na varnem, v strahu in trepetu, zabavljajo, jezijo se. preklinjajo ter dajejo Gregorčiču nečedne priimke. Poglavitni med njimi pa hodijo okoli in iščejo, kje bi našli kako človeško bitje, ki bi vzelo Gregorčiču moč na mah, kakor jo je vzela Dalila orjaku Samsonu! AU najdejo, kar iščejo?! — »Šafti«! r"r"^Fovehec« protj družbi sv. Cirila in Metoda. — »Slovenec« v svojem že z vseh stranij obsojenem članku »Cirilmeto-darija« nesramno hujska kmečko ljudstvo proti družbi sv. C. in M. V »Si. N. čitamo o tem: -»Prav previdno 'pravi člankar: »Za naše kmečko ljudstvo velja to-le: Cirilmetodarija je protinarodna in strup za narodno idejo«. Klerikalni voditelji imajo kmečko ljudstvo šej/edno za tako nerazsodno maso, da mu je treba le biča, in p-brnilo se bo tja, kamor gospodar hoče. — Razumnikom, pa naj bodo še tako klerikalni, »Slovenec« ne upa take laži vsiliti. 25 le,tno delovanje družbe je vsakomur, ki kaj čita, odprta knjiga. Vsak vinar je izkazala, kje ga je dobila in kam ga je poslala. Družba se drži tako strogo svojega programa, ki določa versko in narodno vzgojo, da so jo proglasili nekateri na Štajerskem in Koroškem za klerikalno. Ali je protinarodno in strup za narodno idejo, da ima družba v svojih šolah še vedno večino šolskih sester, povsod katehete, ki jih deloma sama plačuje, da razpošilja v obmejne kraje molitvenike, katekizme in druge nabožne knjige Mohorjeve družbe. Ako se na ta način zastruplja verno slovensko ljudstvo, potem so mu strup verski nauki s katekizmi in kateheti vred. S klicem: »S cirilmetodarijo na prag!« kliče > Slovenec« družbi, naj pomeče iz svojih šol šolske sestre, katehete, katekizme in molitvenike. Tega pa poboža «Slovenec» ne bo dosegel, ker hoče družba delati po svojem programu, dokler nam bo obrambe treba.
Protinarodno in strup za slovensko ljudstvo je torej 32 razredov družbenih, ljudskih šol in 20 otroških vrtecev. Strup za slovensko ljudstvo je družbeno navodilo za otroške vrtce, ki določa glede verouka: »Ker se morajo v otroški duši zbujati in v lepem soglasju razširjati vse duševne zmožnosti, naj otroška vrtnarica porabi vsako ugodno priliko, da zbudi v otroških dušah verski Čut. To bo blažilno vplivalo na vedenje in poznejše življenje otrok. Povej svojim malim gojencem, da Bog vse vidi in vse ve, da ljubi in blagoslavlja pridne otroke, kateri spoštujejo in ubogajo starše, učitelje itd. Na vrtu in ob izletih jim v naravi razlagaj božjo vsemogočnost in modrost. Povej jim kolikor morejo umeti, o Zveličarju, ki je prišel na svet, da bi nas osrečil, in kako se imenuje njegova mati. Večkrat jih opozarjaj na angela varuha, ki jih povsod spremlja itd. To je torej protinarodno in strup za slovensko ljudstvo!«
, »Svobodno društvo zdravnikov« je zborovalo v nedeljo. Bavilo se je posebno s peticijo, od društva predloženo deželn. zboru, ki je bila pa zavrnjena, dasi se je pečala z zdravstvenimi razmerami v naši deželi, ki so nad vse žalostne. Zanimivo je bilo poročilo dr. Pontonija. V ostrih besedah je ožigosal, kako se zanemarja na Goriškem zdravstvo ter pribil zopet enkrat žalostno dejstvo, da samo naša dežela nima v celi Avstriji zdravstvenega zakona ter je tudi brez zdravstvenega referenta!
Vojašk* nabori: za goriško okolico na dni 11., 12., 13., 14., 15. in 16. aprila; za Gorico-mesto 11. in 12. marca v Ajdovščini 18. in 19. aprila; v Kanalu 21. in 22. aprila, v Tolminu 16. in 17. marca; v Cerknem 14. marca; v Kobaridu 21. marca; v Bolcu 23. marca; v Komnu I. in 2. marca; v Sežani 4. in 5. marca; v Tržiču 5. in 6. aprila; v Gradišču 7. in 8. marca; v Krminu 9. in 10, marca.
Izdajalec svojega rodu je vsak, ki nasprotuje naši vseslovenski obrambni družbi sv. Cirila in Metoda!
Kaj je klerikalni obrambni sklad? — »Slovenec« kriči vedno, naj nabirajo za obrambni sklad »za obmejne Slovence«! Kaj pa'je ta obrambni sklad? Zbirajo denar že dve leti, videli pa so ga z malimi izjemami doslej le v upravništvu klerikalnih časopisov in pa klerikalni, agitatorji pri deželnozborskih volitvah v naši deželi. Obramben i sklad je čisto strankarska),
pristno klerikalna institucija, ki hoče po- ! klerikaliti obmejne Slovence, ne pa jim J narodno pomagati! Za svoje časnike in strankarsko agitacijo ter volitve izrabljajo denar ljudstva v škodo ljudstva. — Kdor kaj da v ta klerikalni obrambni sklad, škoduje slovenskemu ljudstvu, ker je znano, da klerikalizem skvari ljudstvo, da je bolj pristojnojpotujčevanju!
Iz Sesljana nam poročajo, da sta bila dne it. t. m. spuščena na svobodo.Frančiška Leban in Josip Gašperin.
Popravek. — Pri razpravi, ki se je vršila v Gorici radi štrajka v Ajdovščini, n i b i i o b s o j e n 1 7 1 e t n i A v g u š t i n L u 1 i k, pač pa 42 letni Janez Lulik. Avguštin Lulik je bil oproščen.
Čigav je koleselj? — Kmalu po otvoritvi državne železnice sem našel na svojem dvorišču star koleselj, ki je bil namenjen v popravo. Čakal sem dolgo časa, da se oglasi lastnik ter naroči popravo, — Po preteku 5 mesecev se je oglasil mi meni nek voznik ter je vprašal, če je koleselj že gotov. Odgovoril sem mu, da sem čakal navodil, kako naj koleselj popravim. Mož je odvrnil, da lastnik že
Pnde.....In čakal sem zopet — zaman.
Naposled sem koleselj popravil, ter poživljam lastnika, da se zglasi pri meni tekom 14 dni, sicer izgubi lastninsko pravico do koleslja. — Mihael Čičigoj, izde-lov.telj vozov Gorica Via Dreossi 2.
Zgubljeno. — V soboto je neki goriški kmet izgubil na trgu v Sežani K 1120 Pošten najditelj je naprošen, da izroči denar na goriški policiji, kjer dobi postavno nagrado.
zvečer od 6'30 do 8'30. Oglasit^ sejejja < vsprejem pri omenjenem zavodu'v ulici Morelli št. 37.
Zadružništvo na poljedelski visoki šoli na Dunaju. — Dr. Kari Hoffmeister je imenovan rednim profesorjem zadružni-, štva na dunajski poljedelski visoki šoli. K dozdajnim štirim letnikom na šoli se ima pripojiti peti letnik, ki bo posvečen samo zadružništvu.
Kmetijske zadruge v NemčiH. — Glasom statistike drž. zveze kmetijskih zadrug je bilo 1. jan. 1910 v Nemčiji 15.271 posojilnic in hranilnic, 2217 nakupovalnih in prodajalnih, 3133 mlekarskih zadrug, 173 zadrug za vnovčenje mleka in 2568 drugih zadrug, skupaj torej 23.362 kmetijskih, zadružnemu zakonu podvrženih zadrug.
Telovadno društvo »Sokol« v Ajdovščini izreka tem potom iskreno zahvalo si. »Bralnemu in pevskemu društvu« v Ajdovšči ii ter gg. igralkam in igr.dcem za prijazno sodelovanje pri veselici dne 6./2. 1910, dalje si. društvu »Edinost« in Ciril Metodovim podružnicam za prepustitev potrebščin za veselico, darovalcem krasnih dobitkov, ter denarnih doneskov za srečolov, konečno vsem onim, kateri so bodisi s svojim sodelovanjem oziroma u-deležtbo pripomogli, da je veselica v vsakem oziru tako krasno vspela. Na zdar. Odbor.
Telovadno društvo »Prvaški Sokol« je imelo dne 13 t. m. svoj izvanredni občni zbor z dnevnim redom. I. Dopolnilna volitev vsled smrti brata staroste. II. Raznoterosti. — Pri volitvi je bil skoro enoglasno izvoljen za starosto ustanovitelj društva brat Josip Mozetič. — Pri drugi točki se je vnela živahna debata glede* zidave potrebnega Sokolskega doma. Sklenilo se je, da se začne zidati spomladi, ali v ta namen se bode moralo v pomnoženih odborih še marsikaj vkreniti.
žveza narodnih društev.
Na občnem zboru pev. in bral. društva »Naš prapor« v Pevmi ki se je vršil dne 13. svečana, se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: Mohor Dominiko; pod-i predsednik: Josip Klanjšček; Odborniki: 1 Ant. Gravner, Josip Šuligoj, Štefan Kraj-nik, Mihael Brezigar, Kari Cibič in Alojzij Komavli. Namestniki so: Peter Primožič, Anton Komjanc, Jožef PerŠolja in Anton Šošol. Preglednika sta: Ivo Pavlin in Kari Klanjšček.
Trgovsko-BlirtRB ta gotpodarske vesti.
Imenik članov in namestnikov komisij za pridobarino. — C. kr. finančno ravnateljstvo razglaša: Daje se na obče znanje, da bo na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev in imenovanj sestavljen imenik članov in članov-namestnikov komisij za pridobarino, postavljenih za posamezne priredbene okraje na Primorskem nabit od 25. februarja 1910 dalje skoz Hdnij, pri tukajšnjih c. kr. davčnih- administracijah, odnosno pri primorskih c. kr. okrajnih glavarstvih, c. kr; davkarijah in občinskih uradih de*'čnih priredbenih okrajev.
Knjigovodstveni tečaj za kovaške mojstre in delavce otvori zavod za pospeševanje obrti v Gorici prihodnji mesec. Tečaj bo trajal 10 tednov in se bo vršil v trgovski šoli v torek, četrtek in petek
Politični pregled.
Državni zbor je sklican  na  dan 24. febr. t. I.
Razne vesti.
Zveza slovenskih županov na Koroškem se je 10 t. m. osnovala, Na ustanovnem občnem zboru je bilo 14 županov in 30 obč. odbornikov, ki so zastopali 21 občin. Za načelnika je izvoljen vrli narodni župan občine Blato gospod Pavel Mi-klavič.
Otvoritev Fran Josipove luke-v Trstu. — Včeraj je otvoril trgovinski minister dr. Weisskirchner slovesno novo Fr. Josipovo luko in izročil prometu svobod-mi luko pri sv. Andreju.
Češki kapital na jugu. — Češki listi z zadovoljstvom beležijo dejstvo, da je iz-vedenje električne železnice Dubrovnik-Gr.tiž izročeno češki firmi Fr. Križika. Za delo se je potegovala tudi nemška firma A. G, Union. »Čas« izvaja, da je to prvi početek udejstvovanja češkega kapitala, češke industrije na jugu, ki ga smatrajo Nemci za svojo domeno.
Avskultanti v Bosni. — Skupno mi-nisterstvo za Bosno in Hercegovino je izdalo naredbo, da odslej dobivajo vsi avskultanti, ki so položili sodni izpit, letni adjutum v znesku 2400 kron. Avskultanti v Bosni so torej v celi monarhiji najbolje plačani.
Škof v šolski klopi. — Pred nekimi tedni se je moral v Milanu neki škof vsesti v šolsko klop, da dokaže, jeli zmožen pisanja ali ne. Kako je to mogoče? bode v-prašal kdo. Zadeva je povsem enostavna, v Italiji mora namreč vsakdo dokazati, da zna pisati in brati, ker drugače ga ne vpišejo v volilni imenik. Tega mu pa ni treba storiti, ako lahko predloži odpustno spričevalo iz ljudske šole. Ker je pa škof Pavlo Vicano bil spričevalo izgubil, je predložil svoja škofovska izkazila, a uradniki so se držali postave in mu niso odpustili izpita. Škof so je torej moral vsesti in dokazati pred veliko množico zijal, da ni a-nalfabet. Pisal je nekaj minut diktat, po* tem pa je moral citati narekovane stavke. Sedaj sme s ponosom reči, da je — vo-lilec.
Nesreča parobroda »Generala Chan-cy«. — Nad 100 ljudi utonilo ,— Med 1. in 2. uro zjutraj se je v četrtek v prelivu med Mallorko in Minorko potopil parnik »General Chancv«. — Število žrtev pri nesreči parobroda »Chancv« cenijo na 164. Nekaj poročil pravi, da se je rešil le en mornar, potniki pa da so utonili. Ta pripoveduje, da se je parnik navzlic strašnemu viharju dobri/ držal svojega kurza. Parnik je trčil v neko skalo in dobil takoj več metrov široko luknjo, skozi katero je vdrla voda z neznansko silo takoj v notranjost. Parnik.se je za nekaj minut potopil, ko se je razkrojil na dvoje.
Na parniku je bilo potnikov in mornarjev okoli 160. Parnik je imel.2.920 ton in je vozil iz Marselja v Alžir. Vzroka panuleove nesreče se še ni dognalo. Kapitani vseh;došlih ladij pripovedujejo, da so divjali te dni po Sredozemskem morju taki viharji kakor že 40 let ne.
Prisega v rokovicah. — V Parizu so morali pred porotno obravnavo priseči nekateri porotniki Še enkrat,- ker so imeli pri prvotni prisegi rokovice na -roki. To je pa posledica pariške povodnji, ki je u-ničila zračno kurjavo tako, da vlada v ju-stičnem poslopju občuten mraz. (Dalje na četrti strani.)
Konsul Bolivije je pričakoval v Al-žirju v Afriki prihod pamika »General Chan3y«, ki se je pa med. potjo potopil. Elegantna mlada dama se je približala konzulu Dachotu, vstrelila petkrat v glavo! Konzul je bil koj 'mrtev. Morilka je lici šolske ravnateljice Plancon; ustrelila je konzula, ker jo je zapeljal in potem zapustil.
Tri dragocene slike so izginile iz be-rojinske tovorne postaje. Slike so bile v Hamburgu na razstavi in od tu so bile poslane na berollnsko umetniško razstavo. Ali tiči za tem tatvina ali pomota, še ni dognano.
Dozdevni mrtvec v kupeju. — Blizu Reziia (Regensburg) na Nemškem so dobili v osebnem vlaku potnika, ki je čepel v kotu. Vsi so mislili, da je mrtev. Kupe so zaprli, naročili so mrliške nositeljc in na prihodnji postaji, ko so ga hoteli spraviti na mrtvaški voz, je skočil potnik po koncu in se začudil mrtvaškemu vozu. — Rekel je, da ni mrtev, in da so ga prej le krči lomili.
Pred dunajskimi porotniki je bila obsojena Karolina Eiterbčis na pet let težke ječe, ker je osleparila dve lahkoverni ženski za ves njun prihranek s tem, da je lagala, da ima veliko dedščino in da je treba imeti za gotovo terno razne kosti mrtvecev in svetnikov, kar pa stane denar. Na ta način je sleparka ociganila tekom enega leta obe ženski za 10.000 K.
Ne pojde na vislice. — šioček, ki je bil v Pragi na smrt obsojen, ker je na Božič ustrelil enega detektiva in ranil pet redarjev, bi moral biti te dneve obešen. Ker je pa grozno jetičen, so priporočili zdravniki Bočeka cesarjevi milosti.
Veliko poneverjenje pri Credito Itali-ano v Florenci. — Prejšnjega uradnika te banke, znanega Oaletti, je policija zaprla. V blagajni manjka okrog 1 milijon lir.
Iz Line v Južni Ameriki v London v 19 dneh. — Mr. Gehan je bil obveščen, da mora biti v 19 dneh v Londonu. Daljava znaša med Limo in Londonom 7000 km. S posebnim parnikom se je odpeljal v Panamo, od tu s posebnim vlakom v Colon, kjer g.-i je čakal brzoparnik »Princ Avgust«, ki ga je peljal v Ne\v-York. Potom brezžičnega brzojava je bil obveščen veliki parnik »Mauretanija«, ki vozi v London, in ta je dosegel Gahan rekord.
Čudovito težka deklica. — V splošno bolnišnico v Pragi so prinesli z veliko težavo štiri čuvaji novo bolnico, 14 letno učenko Ano Urban iz Pocinovica. Dekle ima sv. Vida ples in telita celih 172 kg.
Stekla mačka je Hgriznila v Bilinu tri otroke tamošnjega posestnika Hortiga. Vse tri otroke so morali prepeljati v Pa-steurjev zavod na Dunaju. Mačko in psa so ustrelili.
Trije pijani poročniki v šegedinu.na Ogerskem so vrgli izvoščeka s kozia, zasedli njegovo mesto, dirjali s kočijo pred kavarno, in prišedši v lokal, zahtevali od navzočih civilistov, naj zapuste'' tekom 5 minut kavarno. Grozili so s sabljami. Navzočega občinstva se je polotil strah in vsi so zbežali. Komaj star general v pokoju jih je spravil z grožnjami k pameti. Poroča se, da se že vrši proti poročnikom stroga preiskava.
Sin prejšnjega prezidenta Zjed. Držav Severne Amerike, Theodor Roosevelt, se je zaročil z Eleano Aleksander, kar praznujejo v Washingtonu zelo slovesno, ker še vedno ne morejo pozabiti svojega priljubljenega prezidenta.
Izseliiiško vprašanje in problem
notranje kolonizacije na Slovanskem jugu.
Jugoslovanski narodi v Avstrijski monarhiji preživljajo veliko krizo, gospodarskega in narodnega značaja. Vsledpri-tiska velikih socijalnih in političnih nadlog, cele mase Jugoslovanov zapuščajo svojo rodno zemljo in svoj domači kraj, ter se podajajo v daljni tuj svet za kruhom. Izseliiiško gibanje je postalo/zelo resno, kronična ali naenkrat opasna pojava. Z njo je v zvezi veliko vprašanje: Kedo si prisvoji zemljo, katero so izselni-•ki zapustili?
V rešenju tega problema se bije bitka domačega .elementa z navalom Nemcev in
Madžarov, »državnega elementa«, s katerim država želi razredčiti kompaktne mase jugoslovanskega življa v teh krajih, da tako zatiobi tal za svojo vsestransko politiko.
S tema vprašanjema se je treba na-tanjko spoznati in jima posvetiti mnogo pozornosti:
Avstro-Ogrska je država, iz katere se seli največ prebivalcev in beži v svet. Tako n. pr. se je izselilo v Ameriko iz:
iz Avstro-Ogrske .1 1907 — 338.452, 1. 1908 168.509;
iz Italije 1. 1907 — 285.731, I. 1908 — 128.503;
iz Rusije I. 1907 — 258.943. 1. 1908 — 156.711;
iz Angleške 1. 1907 — 113.674, 1. 1908
—  93.777;
iz Nemške 1. 1907 — 37.807, S. 1908
—  32.309;
iz Švedske in Norveške I. 1907 — 42.722, i.  1908 — 25.221;
iz Grške 1. 1907 — 36.580, 1. 1908 --21.489;
iz Evropske Turčije I. 1907 — 20.967, I. 1908 —• 11.290;
iz Bolgarije, Srbije in Črne gore i. 1907 — 11.350, I. 1908 — 10.827.
In to gibanje izseljevanja narašča leto za letom: L. 1870, se je izselilo iz Avstro-Ogrske v Ameriko 4.425 oseb, I. 1888. 17.267, 1890. 56.199, 1900. 114.847, 1905. 275.452.
V dobi od I. 1899-4908 se je izselilo samo iz Hrvatske in Slavonije 225.000 oseb, torej 9f/  vseh prebivalcev.
Po zunanji amerikanski statistiki se računa, da se iz Hrvatske in Slavonije seli v Ameriko na leto poprečno 40.000 ljudi, a iz Hrvatske, Doljnje Ogrske, Bosne in Hercegovine poprečno 60.000 Srbo-Hrva-tov; skupno število podanikov Hrvatskega kraljestva ki žive v Ameriki se računa na 400.000 duš.
Danes je že precej vrejeno tako, da se škoda izseljevanja vblaži, in da se ga vsaj nekoliko izkoristi. Izseljenci ostanejo v zvezi med seboj in s svojo domovino, čuvajo svojo narodnost, vračajo se v rodni kraj, kadar si prislužijo denarja itd.
Najkoristnejše je pa, da so zcmlje-delske zadruge in domači denarni zavodi omogočili, da jim izseljenci iz Amerike pošiljajo denar na obrestovanje. Poprej se je izselniški denar razsipaval zelo neraci-jonalno in jugoslovanski-kraji so imeli od njega malo koristi, dasi na Hrvatsko pride letno do 60-80 milijonov kron izselniškega denarja.
Dandanes se ta denar že jako koncentrira. Hrvatski domači denarni zavodi imajo na primer okoli 200,000.000 kron hranilnih vlog, a povrhu tega je še pri zunanjih zavodih do 40.000.000 hrvatskega denarja, — dočim Srbija, katera ima več prebivalcev in je dosti bogatejša, ima hranilnih vlog vsega skupaj samo do 35-40 milijonov.
Ali poleg vsega tega je izseljevanje, po občnem mišljenju vseh poznavalcev razmer, veliko zlo, katero poleg vsega dobička izselniške pridnosti, donaša tem krajem veliko večjo škodo in jih potisku-je glede morale, pridobljenega napredka, nacijonainega in socijalnega življenja, za desetletja nazaj.
(Pride še.)
Za sedem deklet je plesala Jolanda na štrajh ko igrala vojaška je banda. Pa orgljice tudi in tudi klavir Jolaiido so spravili v plesni nemir. Jolande ni več, — zapustila samo je par nepokvarjenih čevljev
Mali oglasi.
NajmanjJa pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas &b elnejši se računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
nikjer ne ii)sertrajo. Skoda nI majlin
Na stanovanje i.i hrana v' Š° 2?!^:
vori slovenski in nemški. Naslov pove naše i.pravništvo.
Rncnnififri!! vešča slovenskega, nemškega in DUSpvUlblid italijanskega jezika iš*o službo v kaki trgovini kot prodajalka, hiagajnioarka ali kaj primernega. Zna tudi šivati. Naslov pov«> naše upravništvo.
ftlarav1!)©  čistilo za  zobe
Eustomaticus
v  prahu ali  v   ceveh dr. Alfonza Milani ja
je edina  zmes  naravirli  snovij,  ki ne škoduje
zdravlju in je edino čistilo za   zobo,   ki  daje
pravo beloto.
J. Medved, Gorica
Tekate, Josipa Verdi it. 32.
Zdravniške in zobozdravnike avtoritete bodisi
italijanske; ali tuje piipoz^avajo, da je to čistil t
najboljše.
Dobiva se v vseli glavnih prodajalnah.
Or. Ruggero Kiirner,
klrurgični  zdraunik, biusi asistent na
c. kr.   kliniki  geneologije  in ostefrike
u Gradcu.
Specialist za He bolezni.
Ordinira od 10.-11.  predpoldne in od 3.   4. prpoldne.
TeLališie Frana J.sipa š!ey. 6.
(blizu lekarne Kurne-).
Sans souci
najboljša tuzemaka znamka napravljena po francoskem načinu,
Grami cremant, Carte d'flr, Asli
spuinante.
Gennaro Ossoinack — Reka
odlikovana klet šampanjca. CentkI na zahtevo gratis.
Naznanilo.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da otvorim v četrtek 10. t. m.
v Gurici Via Scuile št 6
modno trgovino za gospode in dame ter se tem potom za obilni obisk najtopleje priporočani. Ker izdelujem kravate in perilo sam, zamoretu z najboljšim blagom najcenejše post reč i.
Spoštovanjem
Engelbert Skušek Ljubljana — Gorica.
SUKNO
za
priporoča Hrma
Karel Kocian JftffVSS
V Humpolcu na fcikem
Tvontiške cene.
Vzorci franko.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani
vpisana zadruga z neomejeno zavezo
gabilo
na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bode vršil t zadružnih prostorih
dne 27. februarja 1910 ob 10. uri dopoludne. DNEVNI BED:
1.  Pregled in odobritev letnih računov.
2.  Razdelitev čislega dobička.
3.  Poročilo o reviziji. 4   Volitev načelstva.
5.  Volitev nadzorstva.
6.  Predlogi.
Načelstvo.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hiti, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafon it. 79.
RaCttii poltne hranilnice štev. 837.315.
Na občnem zboru dne 30. maja 1909. se jo določilo:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od Vsakogar.
Possjlla se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino a!i zastave in na menjice po 6%.
Glavni tfalažl se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%.
Stanja 31, dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.30470. Posojila: 1,693201-—. — Reservni zaklad: 90.23005 — Vrednost hiS: 111 755 23.