GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. '475 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 28. FEBRUARJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Ukrepi proti inflaciji v Italiji Ali bodo ti zadostovali? - Treba tudi povečati proizvodnjo Po dolgih posvetovanjih med gospodarskimi in finančnimi ministri, katerih se je udeleževal tudi guverner emisijskega zavoda Banca d’Italia dr. Carli, se je Morova vlada odločila za važne ukrepe, ki imajo namen pobijati inflacijske težnje in ki so bili tudi takoj uveljavljeni; naknadno jih bo odobril še parlament. Vlada je te svoje ukrepe utemeljila v posebni izjavi, v kateri so orisani vzroki današnjih inflacijskih pojavov, in sicer v glavnem po istih zamislih, ki jih je začrtal že prof. dr. Carli v svojih izjavah tisku. Značilno za sedanji razvoj i-talijanskega gospodarstva je pretirano povpraševanje po blagu na domačem trgu in okol-nost, da tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti domači proizvodi■ To povzroča povečanje uvoza in s tem naraščanje primanjkljaja v plačilni bilanci. Na drugi strani ne napreduje dovolj varčevanje.' Nezadostno napredovanje varčevanja ima za posledico pomanjkanje denarja za investicije in denarja za kritje socialnih potreb. Vladni u-krepi imajo namen omejiti nekatere vrste potrošnje, a na drugi strani prisiliti potrošnika na pametnejši izbor, to je u-smeriti ga k nakupu res samo potrebnega blaga. Omejitev notranje potrošnje bo blagodejno vplivala tudi na izvoz, kolikor bo v ta namen na voljo več blaga; hkrati bo omogočila zmanjšanje uvoza. Z novimi davki (na bencin in avtomobile) hoče vlada z ene strani vplivati na potrošnika, da ne troši denarja nepremišljeno, z druge strani pa si hoče pribaviti sredstva za financiranje raznih javnih investicij, pa tudi za zasebne investicije naj bi zaradi povečanja štednje ostalo na voljo več denarja. Vlada hoče omejiti nakup na obroke, prav tako z namenom, da bi potrošnika prisilila, da temeljito presodi svoj dejanski finančni položaj in sredstva, ki jih ima na razpolago, preden se odloči za nakup. Ni dvoma, da se je nakupovanje na obroke preveč razpaslo ter je po mnenju nekaterih uglednih gospodarstvenikov tudi izvajalo pritisk na nameščenca in delavca, da zahteva čedalje večje zaslužke. Za dobo dveh let je bil uveden poseben davek za nakup avtomobilov in plovil, ki se dviga od 7 do 15 odstotkov vzporedno s cilindražo v avtomobilih oziroma s ceno plovil. Povišan je bil davek na proizvodnjo bencina, tako da se je cena dvignila od 96 na 110 lir za običajni bencin in od 106 na 120 za bencin »super«. Večji davek je zadel tudi zemeljski plin in razna specialna goriva («jet fuel JP 4») in nekatere vrste goriva za avtomobilska vozila. Olajšano je bilo plačevanje davkov davčnih pristojbin za razne kupčije z vrednostnimi papirji, da bi tako privabili več kapitala na trg in pospešili investicije v proizvodne namene. POVEČAN BO UVOZ NEKATERIH ŽIVIL Vlada izrecno naglaša, da hoče poskrbeti, da bo dovolj živil na voljo po nižjih cenah. To hoče doseči predvsem z olajšanjem uvoza mesa in masla, hkrati pa pospešiti dovoz na trg čim več živil neposredno od proizvajalca. Tako naj bi se pocenila živila, nujno potrebna za prehrano prebivalstva. KAJ PRAVIJO GOSPODARSTVENIKI Že sama utemeljitev novih protikonjunkturnih ukrepov odkriva vpliv socialistov, ki so prevzeli odgovornost zanje, saj sodelujejo v vladi. Kljub temu ni znani Nennijev sodelavec poslanec Lombardi, ki je hkrati ravnatelj glavnega glasila socialistične stranke «Avanti!», zadovoljen z olajšanjem davčnega pritiska na posle z vrednost- nimi papirji. Znani italijanski gospodarstvenik prof. Fegiz-Luz-zato (ki je svoj čas predaval tudi v Trstu ter je predsedoval trgovinski zbornici), se strinja z določenim omejevanjem nakupa na obroke ter omenja npr., da je na švedskem pri nakupu na obroke potrebno takojšnje vplačilo 25 odstotkov kupne cene, seveda ne sme takšno omejevanje iti predaleč. Prof. Libero Lenti, ki je sicer pristaš liberalnega gospodarstva, meni, da bi morala vlada pri pobijanju inflacije pokazati več poguma, čeprav so takšni ukrepi nepopularni. Bolj si je treba prizadevati, da bi zmanjšali povpraševanje. Pogumno je treba tudi razglasiti, da ni mogoče doseči zvišanja plač in s tem tudi povečanja potrošnje, ne da bi temu ne ustrezalo tudi povečanje proizvodnje in proizvodnosti. Ne zadostuje poskus, da bi skrčili nakup avtomobilov. Treba je omejiti tudi potrošnjo drugega blaga. C \Tt* Ohrtm ' (Lvdv) Iti*. Sir Alec (angleški ministrski predsednik Alec Douglas Home) bi moral biti res kak indijski čarovnik ali pa vsaj prava zvezda v akrobatstvu, da bi lahko dolgo vzdržal v tej legi. Angleški karikaturist je tako hotel osmešiti njegovo zatrdilo, da je danes angleško gospodarstvo močnejše, kakor je bilo kdaj koli v preteklosti. Home je hotel s svojo izjavo pobiti glasove, da ga je finančni minister opozoril, da bo na jesen nastopila huda kriza v angleški plačilni bilanci, ako se bo zunanja trgovina razvijala po sedanji poti. Primanjkljaj v zunanji trgovini se je januarja povečal; izvoz je nazadoval >za 36 milijonov funtov šterlingov in znašal samo 326 milijonov, uvoz pa se je zopet dvignil in dosegel 457 milijonov funtov šterlingov. Primanjkljaj pri vidnih postavkah izmenjave s tujino (brez pomorske trgovinske mornarice in zavarovanj a) je januarja znašal 72 milijonov funtov šterlingov- Nekateri gospodarstveniki sicer nagla-šajo, da je do tega naraščanja uvoza prišlo, ker hoče industrija z uvozom dopolniti svoje zaloge pa tudi sicer zaradi zime. Na drugi strani je tudi res, da je danes v Angliji brez dela le 464.000 ljudi, to je polovico manj kakor prejšnjo zimo. Uspešno uveljavljanje jugoslovanskih podjetij v tujini Politika in gospodarstvo med sosedi Claneli veleposlanika Javorškega o italijansko - jugoslovanskih odnosih Nekdanji jugoslovanski poslanik v Rimu Mihajlo Javorški, ki je zdaj pomočnik tajnika za zunanje zadeve v Beogradu, je za beograjsko revijo «Review» napisal članek »Prijateljski sosedje«. v njem je razčlenil razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo v povojnem času. V uvodu pravi, da so v Jugoslaviji z zadovoljstvom sprejeli vest, da se je predsednik italijanske vlade Aldo Moro odzval povabilu, naj v spremstvu zunanjega ministra obišče Jugoslavijo. Po srečnem zaključku državnih pogajanj za rešitev tržaškega vprašanja so se italijansko-jugoslovanski odnosi pričeli u-godno razvijati in do danes je bilo sklenjenih že 165 najrazličnejših dogovorov in sporazumov ter konvencij med obema državama. Zunanja trgovina pa tudi sicer gospodarsko sodelovanje sta se močno razvila prav spričo teh dobrih političnih odnosov. Potencial italijanske industrije z ene strani in gospodarski razvoj in nagla industrializacija v Jugoslaviji sta ustvarila ugodne pogoje za širšo trgovinsko izmenjavo in postavljanje širših ciljev gospodarskemu sodelovanju, ki se razvija v najrazličnejših in koristnih oblikah. Med jugoslovanskimi in italijanskimi industrijskimi podjetji je bilo sklenjenih mnogo sporazumov glede kredita in skupne proizvodnje. Italija je lani prišla v jugoslovanskem uvozu na prvo mesto, medtem ko je prevzela 35 odstotkov vsega jugoslovanskega izvoza. Javorški omenja v svojem članku tudi ugoden učinek sporazumov o malem obmejnem prometu ter sodelovanje med o-bema državama tudi na kulturnem področju. Med obema državama se razvijajo prijateljski odnosi ne glede na to, da gre za državi z različnimi gospodarskimi in socialnimi sistemi. Ta razvoj je pospešilo vzajemno priznanje enakopravnosti, hkrati pa tudi spoznanje, da to sodelovanje prispeva k utrditvi miru po svetu. Zasluge za takšen razvoj prijateljskih odnosov med obema državama gredo zlasti predsedniku Titu in predsedniku Segniju, ki sta ob vsakem vprašanju pokazala, da želita pospeševati sodelovanje, sporazumevanje in prijateljstvo med o-bema državama. . Pisec omenja prve obiske italijanskih državnikov v Jugoslaviji, kakor obisk Folchija in Se-^uija, pa tudi obiske jugoslovanskih državnikov v Rimu, ka-obisk zunanjega ministra «-°ce Popoviča in podpredsedni-ka Rankoviča. Ob koncu svojega članka izraža prepričanje, da bo napovedani obisk predsednika Mora in zunanjega ministra Saragata olajšal rešitev nekaterih vprašanj, ki so ostala še nerešena. Jugoslovani vedo, da' sedanja vlada predsednika Mora razpolaga v parlamentu in med volivci z večino. Vojaška pomoč Španiji ostane? Amerika je ukinila gospodarsko in vojaško pomoč Veliki Britaniji, Franciji in Jugoslaviji, češ da njihove ladje in letala prevažajo blago tudi za Kubo, ki jo ZDA gospodarsko bojkotirajo. Španci so prepričani, da bo ameriška zunanja politika imela do njih posebne obzire, in da ne bo ukinila vojaške pomoči Španiji. Amerika potrebuje Španijo za svoja vojaška oporišča. Tako je poveljnik ameriškega oporišča za podmornice »Polaris« pri Hol-ly Lochu na angleški obali izjavil, da pripravljajo Američani podobno oporišče za podmornice «Polaris» pri Roti na španski obali, in sicer zato, ker je politični položaj na Sredozemskem postal nestalen. Rota leži v zalivu Cadiz v bližini Gibraltar-ske ožine. Ameriška vojaška pomoč Španiji znaša okoli 30 milijonov dolarjev na leto. Gospodarske pomoči ne dajejo Američani Španiji več že od leta 1961. Zagreb, februarja — že deset let se uspešno udejstvuje na tujih trgih poslovno združenje «INGRA», ki ima sedež v Zagrebu ter združuje čez 20 velikih jugoslovanskih proizvajalcev o-preme, projektivnih organizacij, montažnih organizacij in organizacij za raziskovalna in geološka dela. Jugoslavija čedalje bolj utrjuje gospodarske zveze s tujino, še posebno pa z državami v razvoju Azije in Afrike ter je dosegla v zadnjih letih vidne uspehe glede razpečavanja ne samo opreme za posamezne objekte, temveč tudi kompletnih postrojenj. Člani tega poslovnega združenja — «Litostroj» (Ljubljana), «Rade Končar» (Zagreb), «Ener-goprojekt» (Beograd), «Jugotur-bina» (Karlovac), «Energoin. vest» (Sarajevo) in «Elektropro-jekt» (Zagreb) — so se že v takšni meri uveljavili s posredovanjem združenja «INGRA» na tujih trgih v graditvi hidro in termocentral, da lahko naj; resneje konkurirajo slovitim svetovnim podjetjem. Nekaj hidro in termocentral, katere gradijo člani tega združenja v Indiji, Pakistanu, Gvineji in Togu, oziroma električne centrale, ki jih bodo ta podjetja še zgradila v Kambodži, Indoneziji in po drugih državah, kažejo, kako neizpodbitno so se uveljavile jugoslovanske projektivne organizacije in jugoslovanska in-dustrija pri dobavi kompletnih objektov. Znaten uspeh so dosegli proizvajalci opreme za tovarne cementa, včlanjeni v poslovnem združenju «INGRA» — in to so «Djura Djakovič» (Slavonski brod), «Litostroj» (Ljubljana) in «Rade Končar» (Zagreb). Na podlagi načrtov in dokumentacije jugoslovanskega Konstrukcijskega biroja za gradbeno industrijo (Konstrukcioni biro za gradjevinsku industrijo) iz Zagreba gradi že zdaj Jugoslavija tri cementarne v inozemstvu, in sicer v Indiji, Etiopiji in Sudanu. Kako resno se uveljavlja jugoslovanska industrija, vidimo že po tem, da so na dražbi za graditev tovarne cementa v Sudanu nastopile kot konkurenti znane tvrdke iz Danske (ki je sicer znana kot najmočnejši izdelovalec opreme za cementarne) in Zahodne Nemčije, prodrla pa je ponudba «INGRE» kot najugodnejša. Tovarna cementa v Sudanu bo pričela o-bratovati z letno zmogljivostjo 100.000 ton sredi prihodnjega leta. «INGRA» in njeni člani so uspešno dokončali graditev velike sodobne opekarne v Gvineji, ki bo pričela obratovati meseca junija tega leta. Ta tovarna bo omogočila intenzivnejšo gradbeno dejavnost v Gvineji, nadalje zgraditev novih indiu sirijskih objektov, novih stanovanjskih naselij, kakor tud' dograditev Konakrija, glavnega mesta Gvineje, in to po načrtih jugoslovanskih strokovnjakov. Prav ti uspehi so najboljše priporočilo^ za jugoslovanska podjetja, člane združenja »IN-GRA«, v tujih deželah, da sodelujejo pri graditvi posameznih industrijskih objektov v vseh a-zijskih in afriških državah, s katerimi je Jugoslavija v gospodarskih stikih. Dejavnost «INGRE» in njenih članov se zdaj širi tudi v državah Latinske Amerike in Srednje Amerike. Tako je tovarna «Litostroj» iz Ljubljane, član »INGRE« pred kratkim zaključi- la dogovor za graditev električne centrale v Mehiki. Pred kratkim je združepje «INGRA» proslavilo desetletnico svojega dela. F. V. AMERIŠKO ŽVEPLO ZA ITALIJO Ameriška družba Suilphur Export Corporation sporoča, da je te dni zapustila pristanišče Port Sulphur v Luisiani švedska tovorna ladja »Gordian«, ki bo pripeljala v Italijo 13.000 ton ameriškega žvepla. MONTAŽNA DELA NA KOMP RESORSKO - PREČIŠČEVALNI POSTAJI «DURGAPUR» V INDIJI, KI JIH IZVAJAJO ČLANI» POSLOVNEGA ZDRUŽENJA «INGRA» (ZAGREB). Poljaki na deželi in v mestih Tudi na Poljskem privablja industrializacija čedalje več ljudi z dežele v mesto. To preseljevanje prebivalstva se izraža seveda tudi v statističnih podatkih. Zanimivo je, da je kmalu po prvi vojni še 76 odstotkov poljskega prebivalstva bivalo na deželi m komaj 24 odstotkov po mestih; sredi lanskega leta pa je živelo na deželi komaj še nekaj čez polovico prebivalstva. Prebivalstvo na deželi, oziroma v mestih v odstotkih: Leto na deželi v mestih 1921 76,0 24,0 1931 72,6 27,4 1946 68,2 27,4 1950 63,1 36,9 1955 55,2 43,8 1960 52,3 47,7 6.1963 51,1 48,9 Na deželi je 20 odstotkov več starih ljudi kakor v mestih. Da se ne poglobi prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami E. Kardelj o zgodovinski nujnosti tega vprašanja Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je med razpravo o konferenci Združenih narodov o trgovini in razvoju z vidika zgodovinskega gospodarskega razvoja utemeljil potrebo po sklicanju takšne konference in nujnosti postavitve sedanjih odnosov med razvitimi in nerazvitimi deželami na novo osnovo. Iz njegovega govora, ki predstavlja pravcato ideološko razpravo, bomo navedli samo nekaj osnovnih misli, ker nam prostor ne dopušča, da bi ga natisnili v daljšem izvlečku. Govornik je naglasil, da niso razlike med razvitimi in nezadostno razvitimi deželami v zgodovini človeštva nekakšna izjema, toda danes se je to vprašanje pokazalo kot eden osrednjih problemov mednarodnih gospodarskih odnosov ter čedalje bolj vpliva tudi na celoten potek mednarodnega političnega živ-lienia. Glede vloge, ki jo imajo vprašanja gospodarsko nerazvitih dežel za napredni razvoj človeštva in mednarodnega dogajanja, se je v naši dobi očitno nekaj spremenilo. Danes se ti problemi ne izživljajo več samo v notranjem gospodarskem razvoju dežel, temveč posegajo čedalje bolj v interese gospodarskega napredka vseh narodov. V današnji dobi so proizvajalne sile dosegle takšno raven razvoja, da pregrade, ki jih ustvarjajo meje in razni zaščitni sistemi gospodarske in vojaške narave, postavljajo vedno več ovir za razvoj teh proizvajalnih sil. Moderna velika proizvodnja, ki sloni na specializaciji, serijski proizvodnji in sodelovanju (kooperaciji), zahteva široka tržišča. Spričo tega postaja o-kvir tudi velikih držav pretesen in sodobna proizvodnja v bolj razvitih deželah, ki se oslanja na pridobitve sodobne tehnike, dela čedalje bolj za izvoz, medtem ko proizvaja razmeroma čedalje manj za domačo potrošnjo. Vse to terja hkrati večje zbliževanje narodov in nove oblike gospodarskega sodelovanja in integracije, hkrati pa tudi večjo mednarodno odgovornost narodov za urejanje vprašanj, ki so skupna vsem. Problem pospešenega razvaja nezadostno razvitih držav oziroma problem mednarodne odgovornosti za zagotovitev takšnega pospešenega razvoja je postal najpomembnejši vozel celotne problematike sodobnega svetovnega gospodarstva. Spričo takšnega razvoja je boj EGS se čedalje bolj zapira Notranji promet se dviga hitreje kakor zunanji Podatki o razvoju mednarodne trgovine držav Evropskega skupnega tržišča v letih 1958 in 1962 so zelo zgovorni. Z ene strani kažejo, da se je v tem času zunanja trgovina med samimi članicami Evropske gospodarske skupnosti močno razvila; na drugi strani se je razvila tudi izmenjava med članicami Evropskega skupnega tržišča in državami izven te mednarodne gospodarske skupnosti, toda niti zdaleč ne v takšni UVOZ meri. Tako se je medsebojni uvoz med državami Evropske gospodarske skupnosti od leta 1958 do leta 1962 dvignil za 97 odstotkov (uvoz Italije kar za 175 odsto), izvoz je med temi državami nazadoval za 98 odstotkov; medtem ko je uvoz držav članic Evropske gospodarske skupnosti iz držav izven te napredoval samo za 38 odstotkov, izvoz V države izven skupnosti pa za 30 odstotkov. Podatki, ki jih navajamo so v milijonih dolarjev. iz držav EST iz tretjih držav Belgija- Luksemburg Francija Nemčija Italija Nizozemska SKUPAJ 1958 1962 Napr. 1958 1962 Napr. 1.461,6 2.314,4 58% 1.674,3 2.213,3 32 »/o 1.227,3 2.532,2 106 % 4,381,9 4.996,6 14 »/o 1.896,1 3.996,2 111 % 5.464,7 8.283,5 52 % 687,4 1.887,4 175 % 2.528,3 4.168,9 65 o/„ 1.517,9 2.683,0 77% 2.106,9 2.664,4 26 % 6.790,3 13.404,2 97 »/o 16.156,1 22.326,7 38 o/, IZVOZ v države EST v tr< Belgija- 1958 1962 Napr. 1958 Luksemburg 1.377,3 2.458,1 78% 1.675,2 Franclja 1.135,6 2.711,6 139 % 3.984,9 Nemčija 2.406,0 4.511,9 88 »/o 6.401,3 Italija 608,3 1.625,2 167 % 1.968,7 Nizozemska 1.336,8 2.256,0 69 % 1.880,6 SKUPAJ 6.864,0 13.562,8 98 % 15.910,7 1962 Napr. 1.866.7 11 % 4.650,3 17 % 8.751.7 37 % 3.040,9 54 % 2.328,5 24 % Morda mi bo kdo zameril, da sem opisal vtise te slavne skandinavske metropole samo skozi oči policijskega inšpektorja; saj velja Kopenhagen za naj živahnejše mesto vse severne Evrope. Toda opisov slavnega Tivolija, velikega zabavišča, m Andersenove deklice, najbolj fotografirane ženske na svetu, ste menda brali že dovolj. Saj ne rečem, da tudi potovanje z motornim čolnom po kopenhagen-skih kanalih nima svojega posebnega čara. Toda vse preveč je podobno poti po štokholm-skih kanalih, le v malo manjšem obsegu. ŠIROKO ZASNOVANA TURISTIČNA PROPAGANDA Nekaj, kar je pa že od začetka obiskovanja skandinavskih prestolnic pritegnilo mojo pozornost, je bilo veliko število bogato opremljenih turističnih in potovalnih uradov iz vseh zahodnoevropskih držav. Poleg propagandnih letakov za pomlad na Siciliji ali poletje na Jadranu lahko pogosto zasledite vabila na poletni oddih na Črnem morju. »Moskva vas pričakuje čez weekend. Privoščite si poletni oddih na Krimu! Oglejte Rafko Dolhar: €]\a evropski sever !» si zanimivosti carskega Leningrada ali zlate Prage! To so gesla, ki jih pri nas nismo vajeni. Seveda so skandinavske države že davno sprostile svoje odnose z vzhodnoevropskimi državami; zato je tudi turistična izmenjava precej intenzivna, predvsem pa, kot sem kasneje videl, brez večjih formalnosti- DOMOV CEZ VZHODNO NEMČIJO Ni torej čudno, da mi je prijatelj časnikar namignil, zakaj se ne vrnem v domovino skozi Vzhodno Nemčijo, češ da je pot veliko krajša. Seveda je za polovico krajša, toda bogve s kolikimi neprilikami je povezana, sem odvrnil pod vplivom svojih zahodnjaških pojmov o Vzhodni Evropi. Ni treba, da vam posebej opisujem začudenje svojega prijatelja na moje ugovore. Dejstvo je, da sem se takoj pozanimal, ali je tako potovanje možno. Hotel sem si na predstavništvu Vzhodne Nemčije oskrbeti vizum; vendar se je to pokazalo za nepotrebno. »Vizum prejme-t te na trajektu brez vsakih formalnosti«, so mi odvrnili. Tako 1 sem se odpravil na pot, še prej pa sem si oskrbel še tranzitni vizum čez češkoslovaško. Ce naj že skrajšam pot domov, potem naj jo vsaj skrajšam čimbolj in moja bližnjica je kazala smer Berlin - Dresden - Praga - Linz. Tako sem torej v eni uri proti predložitvi dveh osebnih fotografij prejel tranzitni vizum za Češko ter se odpravil na trajekt na skrajni danski jug. Goedser je bil moj cilj na kopnem. Pri vkrcanju na trajekt ni bilo nobenih komplikacij. Izbereš lahko Warnemuen-de v Vzhodni Nemčiji ali Trave-muende v Zahodni Nemčiji. Prijazni policaj te skozi okno avtomobila še vpraša izrecno, ali želiš na vzhod ali zahod, da ni posebnih presenečenj, pa si zopet na trajektu, to pot na zadnjem med svojim skandinavskim potovanjem. Lepo opremljen trajekt novejše izgradnje, dve uri plovbe. Preprost žig v potni list, izmenjava denarja. Približa se v sivem jutru lagunska obala, ki je med vojno slovela po tajnem orožju Tretjega Reicha. Do skrajnosti sformalizirana vljudnost te sprejme za železno zaveso. Avtomobili v vrsto! Zaporedni pregled dokumentov in prtljage, resnici na ljubo, zelo površno. Dobro uro zamujenega časa in naprej na ogled nepoznane dežele. Oseminštirideset ur, toliko časa lahko s tranzitnim vizumom prebiješ na ozemlju Vzhodne Nemčije, morda ni veliko. In morda je bil skok iz skandinavske metropole v prostrano vzhodnonemško nižino res prevelik. Rostock, ne posebno čisto industrijsko pristaniško središče, je prva etapa; potem se pot nadaljuje proti Berlinu. Med prostranimi poljanami se vijejo široke ceste, ali zelo dobre, še ne-obrabljene stare, tipa »Reichs-strasse« ali pa zelo slabe makadamske. Ne na enih ne na drugih ni veliko prometa. Gotovo je Vzhodna Nemčija edina evropska država, ki ima za svoj promet relativno dobre ceste. Po žitnih poljih brez konca po- birajo pridelke s stroji, časniki pišejo o visokem odstotku pobranega pridelka in primerjajo podatke z zahodnonemškimi, kjer istočasno še velik del pridelka leži na poljih. Kmečke vasi dajo videz precejšnje zapuščenosti. Vtis imam, da so tod traktoristi edine pomembne in ponosne osebe. Ni spremembe v pokrajini, ne na cestah ne v vaseh do berlinskih predmestij. V mraku se znajdem sredi še v veliki meri porušenega mesta. Nakažejo mi hotel nedaleč od demarkacijske črte. KONČNO V VZHODNEM BERLINU Sredi objektov, ki imajo zgodovinska imena. Brandenburška vrata so cilj izletniških skupin a si jih je mogoče ogledati le od daleč. Kjer je stala slavna Reichskanzlei žanjejo danes travo. Unter den Linden, slavna promenada s političnim prizvokom, sameva v temi. Le v bivše zloglasno zunanje ministrstvo Tretjega Reicha so se vselili vladni uradi. Skoraj paradoksalno je najlepše poslopje postaja podzemske železnice za Zahodni Berlin, vzhodnim Nemcem zaprta vrata na Zahod. (Nadaljevanje slediJ proti kolonializmu in neokolonializmu ter vsem oblikam imperialističnega podrejanja glavni politični pogoj za uspešno reševanje problemov nezadostno razvitih dežel. Govornik je pobijal nazore tistih, ki menijo, da je dovolj, ako pospešimo razvoj kmetijstva v nezadostno razvitih deželah, ter je naglasil, da si ni mogoče misliti gospodarskega napredka v nerazvitih deželah brez industrializacije. Možnosti za razširjenje tržišča s kmetijskimi pridelki na notranjem tržišču so zelo majhne in nerazvite države bi se kmalu znašle pred vprašanjem hiperprodukcije kmetijske proizvodnje. Gospodarsko odvisnost nerazvitih držav od razvitih bi se še bolj povečala. Mednarodna akcija za pospešitev gospodarskega razvoja nerazvitih dežel mora sloneti na nacionalnih načrtih za gospodarski razvoj in priti do izraza predvsem v mehanizmu mednarodnega financiranja in ustvarjanja ugodnih pogojev za nezadostno razvite države, da bodo te lahko uresničile svoje načrte ter bodo v mednarodni izmenjavi deležne večjih ugodnosti. Takšna pomoč bi lahko prišla do izraza tudi tako, da bi ustanavljali ustrezne strokovne in znanstvene inštitucije in organizacije za tehnično pomoč, ki bi dajale nacionalnim vladam in njihovim planskim organom u-strezne podatke, važne za njihovo usmerjanje, kakor tudi tehnično pomoč na vseh področjih gospodarskega razvoja. U-godni mednarodni krediti so nujno potrebni za dejansko pospešitev gospodarskega razvoja nerazvitih dežel. Klasična privatno - kapitalistična pot ne more zagotoviti, da bi gospodarsko nerazvite dežele zares pospešile svoj gospodarski razvoj. Nikako ni naključje, da si v skoraj vseh nezadostno razvitih deželah, ki so si zadale nalogo, pospešiti razvoj, prevzame država naloge organizatorja pospešenega gospodarskega razvoja in glavnega nosilca kapitalnih investicij. V teh deželah se čedalje bolj krepi državni in gospodarski sektor, zlasti v bančništvu in industriji, celo v trgovini. Državni sektor je namreč pri takšnih pogojih naj sposobnejši, da osredotoči notranje sile in sredstva ljudstva v osnovnih problemih gospodarskega napredka. Gostinstvo v Jugoslaviji in Italiji Na skupni seji republiškega in gospodarskega zbora SR Slovenije je republiški tajnik za turizem Janko Potočnik govoril o pomenu turizma za gospodarski razvoj v državi, pa tudi o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti za pospeševanje turizma. Dejal je, da bo potrebno priznati gostinskim podjetjem predvsem določeno premijo za ustvarjeni devizni promet. Tako naj bi tudi ustvarjalcem deviz v gostinstvu priznali položaj, ki so ga v tem pogledu deležna zunanje-trgovinska podjetja ter bi zboljšali njihov gospodarski položaj. Izkoristiti bi bilo treba tudi pobudo zasebnega gostinstva ter tako znatno razširiti gostinsko mrežo. Turist bi bil tako bolj postrežen. V zadnjih letih’ to je od leta 1958 se število zasebnih gostišč vedno bolj krči. Tega je gotovo kriva deloma tudi nesmotrna davčna politika in nerazumevanje vloge, ki jih lahko v turizmu odigrajo zasebna gostišča. Deloma je temu vzrok tudi gospodarsko u-temeljena težnja družbenega sektorja, da bi dosegel monopolni položaj, pa tudi vključevanje majhnih gostišč zaradi povečanja števila obratov, ki so dejansko v večini primerov za družbeni sektor nedonosni. Zato bo treba spremeniti predpise, ki onemogočajo razvoj zasebnega gostinstva ter z novimi predpisi omogočiti poslovanje zasebnih gostiln, bifejev in tudi penzionov. Z novimi predpisi bo treba zagotoviti zasebnim gostincem varnost in upoštevanje vloženega dela. Dopustiti bo treba tudi zaposlitev delovne sile izven družine gostinca, podobno kot pri samostojni obrti. DRAGOCENE IZKUŠNJE V ITALIJI V zvezi s tem načrtom, da bi v Jugoslaviji zasebnim gostilničarjem in gostiščem odredili u-strezno mesto v gostinstvu in s tem tudi v turizmu, so poučne izkušnje, ki so jih v tem pogledu pridobili v Italiji. Ob italijanski jadranski obali, začenši pri Gradežu in Lignanu tja doli do Cattoliche, so zlasti po vojni zasebniki zgradili številne majhne gostinske obrate in penzione, ki lahko razmeroma po nizkih cenah postrežejo turistom. Njihova režija je nizka, mnogi delajo z osebjem iz lastne družine in si tako prihranijo visoke izdatke za socialno zavarovanje; v primeru potrebe, to je nenadnega večjega dotoka turi-strov, najamejo začasno (včasih tudi samo za dan, dva) pomožno osebje iz drugih družin. Po- (Nadaljevanje na 2, straniJ Imenitna reč ta televizija! Pišem pravzaprav za tiste, ki še nimajo v svojem stanovanju televizijskega sprejemnika-Morda pa so tudi tisti bolj srečni, ki ga imajo, preslišali res nekaj imenitnega med posebno oddajo italijanske televizije; ta je namreč med Italijani poizvedovala, kaj mislijo o televiziji, ali pospešuje ali razdira družinsko življenje, oziroma ali pomaga pri vzgoji mla-’ dine ali jo ovira. Dosežki tega poizvedovanja bodo sicer ostali na snemalnem traku za večne čase, toda obležali bodo v arhivu, po katerem ne bo čez leta brskal niti najbolj vztrajen in natančen raziskovalec naše dobe. Zato je treba takšno imenitno reč, kakor je odgovor nekega mehanika, zapisati. Na vprašanje, zakaj ceni televizijo, je neki italijanski meščan — recimo, da je bil, sodeč po zunanjosti, mehanik — prostodušno odgovoril: «Ime-nitna reč ta televizija za našo družino! Ob njej prečepi moja žena cele večere, a jaz lahko ves ta čas ostanem lepo v družbi s prijatelji v gostilni...». Ta mehanik se je pač pridružil po svoje našemu mnenju, ki ste ga brali zadnjič na tem mestu, naj se namreč nikar ne plašijo tehničnega napredka, ne vzgojeslovci, ne filozofi, ne gospodarstveniki. Radio ali televizijo je treba samo zgrabiti s prave strani, pa nam bo samo v korist. Dotga je bila vrsta povpra-šancev, preprostih in izobraženih iz vseh poklicev, revnih in bogatih — med njimi je bil tudi kmet, ki ni bil nikdar v mestu in še ni videl morja — ki so prav tako pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali so za televizijo. Tudi učitelji in učiteljice so bili mnenja, da televizija vzbuja med učenci več zanimanja za znanje, seveda sta pri tem potrebna red in disciplina, pravilen izbor predmeta in podobno- Le ena učiteljica je ostala odločno nasprotna televiziji, češ da ustvarja v mladih glavah zmedo in jemlje otroku veselje do sistematičnega dela. Mislim, da je prav tisti kmet, ki ni videl nikdar morja in m bil nikdar v mestu ter gotovo ni znal niti pisati, najmočnejši adut za televizijo. Ali ni njena velika socialna zasluga, da se je temu preprostemu človeku sploh kdaj približal kakšen «gospod«, ga iztaknil .bogve kje in ga celo slikal? Že na licu se mu je videlo, da je v njem zažarel pravi ogenj, ko so ga obsuli žarki snemalnih aparatov in je nato še lahko govoril povsem svobodno. Kako se mu je morala odpreti duša šele, ko se je potem ugledal med televizijsko oddajo! Ali ga ni vsega pretreslo in vzbudilo v njem hrepenenje po znanju ali vsaj radovednost, ki odpira pot napredku? Za televizijo se je izrekel tudi knjižničar in za njim sloviti italijanski knjižni založnik. V knjižnico prihaja zdaj celo več bralcev kot poprej, zlasti mladine, ki išče knjige o vprašanjih, katera so bila bežno načeta v televizijskih oddajah. H knjižnemu založniku prihaja občinstvo pod vplivom televizijskih oddaj dajat nove pobude za izdajo najrazličnejših knjig. Med lastniki kinematografskih dvoran je eden pripomnil, da je njegova dvorana po nekaj mesecih dezertiranja običajnih obiskovalcev — zaradi televizije po javnih lokalih in zasebnih stanovanjih namreč — kmalu zopet oživela; drugi pa je tožil, da ga je televizija močno prizadela. Morda je bil prepričan, da prisluškujejo financarji. ■. Izumi in z njimi napredek tehnike na eni strani marsikaj podrejo; po njihovi krivdi mora marsikaj med staro šaro, marsikatera obrt in industrija morata propasti, toda hkrati dajejo nove pobude in človeku odpirajo nove poti k lažjemu življenju. Televizija je gotovo eno izmed najbolj učinkovitih pripomočkov za širjenje in popularizacijo kulture in znanosti. Poleg tega pa spravi ena sama televizijska oddaja v pogon nove človeške sile, angažira množico ljudi — operaterje, monterje, igralce, pevce, plesalce in plesalke ter jim tako zagotovi kruh. ki so ga morda drugje zgubili. izumi povzročijo v delu in delitvi zaslužka včasih pravo revolucijo, vsa umetnost trenutno prizadetih pa je v tem, da se pravočasno uvrstijo na novo pot, ki jo odpirajo. Od nas navadno ne zahtevajo niti takšnega izbora kakor od tiste ga povprašanca, ki je odgovoril, da se rajši odpove nabavi najpotrebnejšega pohištva, kakor nabavi televizijskega sprejemnika. — ib — Ako ohraniš glavo na svojem mestu, medtem ko so jo vsi o-stali okoli zgubili, postaneš najmočnejši med množico. Skrivnost gospodarjenja je v tem, da živiš tako poceni prve dni, potem ko si prejel plačo, kakor si živel zadnje dneve poprej. Stran 2 GOSPODARSTVO Petek, 28. februarja 1964 MEDNARODNA TRGOVINA AVSTRIJSKA KOALICIJA POD NOVIM KANCLERJEM. Ko je bil na kongresu avstrijske ljudske (katoliške) stranke v Celovcu meseca septembra izvoljen za predsednika stranke dr. J. Klaus namesto dr. Gorbacha, je postalo jasno, da ne bo ta dolgo časa ostal na čelu koalicijske vlade med ljudsko stranko in socialisti kot kancler. Vlado je vodil dobra tri leta. Dr. Jo-sef Klaus je na glasu desno u-smerjenega pristaša stranke, ki je pripravljen na sodelovanje s socialisti pod bolj določenimi pogoji. Po njegovem mnenju je bil dr. Gorbach nasproti socialistom preveč popustljiv in pripravljen na kompromise. Kaže, da je dr. Klaus tudi nasprotnik podpredsednika vlade socialista dr. Pittermanna. Po radiu je postavil vprašanje, da je treba u-gotoviti, ali so še dani pogoji za obstanek koalicije s socialisti. Dr. Gorbach je odstopil in osrednji odbor ljudske stranke je pozval dr. Klausa, naj prevzame kanclersko mesto. Socialisti so zavzeli stališče, da se kancler lahko menja, ne da bi sami ministri odstopili. Kaže pa, da je Klaus drugačnega mnenja; saj je dr. Teodor Piffl-Perčevič izjavil, da je pripravljen prevzeti listnico ministrstva za šolstvo, kar pomeni, da hoče Klaus izzvati krizo vlade. Že po izvolitvi dr. Klausa za glavnega tajnika stranke, so socialisti nastopili s posebno izjavo proti Klausu in desničarjem v ljudski stranki. Dr. Klausu je komaj 54 let ter je na glasu borbenega politika, medtem se dr. Gorbach odlikuje po veliki dobrosrčnosti. MAFIJA TUDI V KRŠČANSKI DEMOKRACIJI? Beneški tisk je z zadovoljstvom zabeležil vest, da je novi glavni tajnik Krščanske demokracije Ma-riano Rumor naročil tajniku stranke za Sicilijo, naj poizveduje, ali so se v Krščansko demokracijo vrinili tudi pristaši mafije. Pri tem ugotavljajo listi, da v zadnjih letih mafija skuša uveljaviti svoj vpliv tudi na Beneškem. Zato pozdravlja tisk nastop glavnega tajnika Krščanske demokracije. KRIZA V «SKLADU BAL-ZAN». švicarski predsednik Moos in predsednik italijanske republike Segni sta odstopila kot častna predsednika »Ustanove Balzan», ki podeljuje nagrado najbolj zaslužnim državnikom oziroma organizacijam za ohranitev miru. Ustanovljena je bila marca 1962. Deli se v dva oddelka: »Fondazione fon-do» in «Fondazione premis. Prvi posluje v Švici, drugi v Milanu. Sklad upravlja švicarski oddelek, ki je pod nadzorstvom finančnikov iz Italije, Nemčije in Švice, medtem'ko nadzirajo delovanje oddelka v Italiji tudi Švicarji in Italijani, švicarski diplomat E. Thalmann in italijanski poslanik P. Tallarigo sta obvestila glavnega tajnika OZN U Tanta o odstopu častnih predsednikov ter pripomnila, da ni prišlo do krize morda zato, ker se je ustanova odločila, da nagradi letos Organizacijo združenih narodov, švicarsko ministrstvo za notranje zadeve, ki tudi nadzoruje poslovanje »Sklada Balzans je odredilo, da ne sme oddelek v Švici začasno nakazovati denarja oddelku v Milanu. ALI BO KARDINAL MINT-SZENTY RES IZPUŠČEN? Dopisnik nekega velikega italijanskega lista poroča z Dunaja, da se zdaj pogajajo v Rimu, pod kakšnimi pogoji bi lahko kardinal Mintszenty, ki že osem let živi v ameriškem poslaništvu v Budimpešti, zapustil poslaništvo. Predstavniki Vatikana in madžarski diplomati v Rimu naj bi bili v nenehnih stikih glede tega vprašanja. Januarja naj bi bil vatikanski odposlanec msgr. Agostino Casaroli odpotoval v Budimpešto v tej zadevi, nato so se pogajanja prenesla na Dunaj in pozneje v Rim. V Vatikanu pripominjajo k tem vestem, da ni msgr. Casaroli v zadnjih dveh mesecih zapustil Rima. FRANCOZI BI SE RADI ODCEPILI OD BERNA. V severnih predelih bernskega kantona živi v Švici okoli 120.000 Francozov; ta predel je bil priključen Bernu leta 1815. Približno polovica Francozov je proti. sožitju z Nemci v bernskem kantonu ter si hočejo ustanoviti lasten kanton. Ti Francozi izdajajo tudi list »Jura libre«, v katerem zagovarjajo ločitev od Berna. Leta 1959 so organizirali glasovanje o vprašanju, ali naj bi se v vsem kantonu izvedlo ljudsko glasovanje za ustanovitev posebnega kantona Jura. Tedaj se je za razpis takšnega glasovanja izreklo 15.000 Francozov, 16 tisoč pa jih je bilo proti. Tudi zagovorniki sožitja z Bernom Proračun ministrstva za zunanjo trgovino Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je te dni predložilo poslanski zbornici predračun za finančno leto 1964-65-Ta predvideva 11.247,2 milijona lir izdatkov (od tega 10.447,2 milijona rednih, t.j. 706 milijonov več kot v sedanjem finančnem letu, in 800 milijonov izrednih, 183,3 mil. več). Od te vsote je namenjenih 2.491,6 milijona lir za razne stroške, 6.455,6 milijona za upravno poslovanje, 1.500 milijonov za podporo Zavodu za zunanjo trgovino (ICE), 200 milijonov za italijansko poslaništvo v Washing-tonu; 600 milijonov pa prispeva država za izplačilo obresti za posojila in podpore podjetjem, ki izvažajo povrtnine, sadje in agrume. V izdatkih za upravno poslovanje je vštetih 6.086 mil. za podpore in druge stroške za pospeševanje izvoza, 353,8 mil. za podporo italijanskim trgovinskim zbornicam v tujini in 15,8 milijona za ostale potrebe. Predviden je tudi izdatek 600 milijonov lir, ali 5,33 odstotka proračuna za razne investicije (za boljšo organizacijo izvoza južnega sadja). S tem bi spodbudili izvoznike po vrtnin, sadja in agrumov, da nabavijo novo strojno in drugo opremo in zboljšajo obstoječe obrate in skladišča za pospešitev izvoza in uspešnejši prodor na tuja tržišča. Izvoz avstrijskega lesa mestih in na deželi. Tako bo dana tujim podjetjem možnost, da za širjenje svojih proizvodov izkoristijo češkoslovaško televizijo, ki ji sledi 7 milijonov ljudi, ali tudi kino in češkoslovaški tisk, tako npr. »Svet v obrazech« ki ima visoko naklado. Agencija bo izdajala tudi mesečnik pod naslovom «Made in 64». IPACK - IMA v Milanu V prostorih milanskega velesejma bo od 4. do 11. junija letos tretja mednarodna razstava embalaže in konfekcije, vozil in drugih naprav za notranje prevoze industrijskega blaga in strojev j a za živilsko industrijo pod nazivom IPACK—IMA. (Bi-ennale Intemazionale dellTmbal-laggio e Confezionamento e del-la Macchina Alimentare). Razstavo prirejajo vsaki dve leti. Na njej bodo sodelovali naj večji domači in tuji obrati. V okviru razstave embalaže bodo postavili na ogled dolgo vrsto najrazličnejših steklenih posod italijanske in tuje steklarske industrije. Zanimivo je, da se je v povojnem času močno povečala proizvodnja italijanske steklarske industrije, čeprav se pri embalaži vedno bolj uveljavljajo nove snovi. To ni značilno samo za Italijo, ampak gre tu za splošen pojav. Proizvodnja steklenih posod se je dvignila od 1938. do 1958. leta v ZDA za 318 odstotkov, v Veliki Britaniji za 225 odstotkov, v Franciji za 203 odstotke, v Belgiji za 11 odstotkov in v Italiji za 200 odstotkov. Od 1951. do 1961. leta se je proizvodnja v Italiji skorajda potrojila (leta 1951 120000 kosov, leta 1961 300000 kosov). V minulem letu je izvozila Avstrija 2.836.219 kubičnih metrov rezanega mehkega lesa proti 2,922-122 v prejšnjem letu, se pravi 2,9 odsto manj. Povečala se je dobava tega lesa Italiji in Madžarski, medtem ko je izvoz v druge države nazadoval. Italija je lani uvozila 1.899.063 kubičnih metrov avstrijskega rezanega lesa ali okoli 84.000 več kakor leta 1962 (1.815127). Države članice Evropskega skupnega tržišča so prevzele 89,5 odsto avstrijskega izvoza (leto poprej 87,6), države EFTA (članica te organizacije je tudi Avstrija) pa samo 4,3 odstotka (leta 1962 5,3). Rahlo je napredoval izvoz v države vzhodnega bloka, ki so kupile 0,7 odsto avstrijskega izvoza (leta 1962 0,4), in sicer predvsem Madžarska. Druge evropske in prekomorske države so kupile v preteklem letu manj avstrijskega lesa kakor v prejšnjih letih; ta zadeva namreč na njihovih trgih ob hudo konkurenco ruskega, romunskega, jugoslovanskega in češkoslovaškega lesa. Koroški operaterji so kljub vsemu optimisti. Prepričani so, da bodo povečali dobavo rezanega lesa Italiji, čeprav je na italijanskih trgih konkurenca zelo močna in četudi so se Italijani pravkar sporazumeli s Sovjeti za večje nakupe ruskega lesa (v kompenzaciji). Avstrijski izvozniki utemeljujejo svoj optimizem s poudarkom, da je ostala cena avstrijskega lesa v splošnem nespremenjena, torej razmeroma ugodna. V lanskem „ letu se je poslabšal avstrijski prometno podjetje Slavnik, ki izvoz trdega rezanega lesa, celuloznega in drv; napredoval pa je izvoz jamskega lesa, drogov (za elektr. napeljave) in plošč. SEJEM V ANCONI V okviru letošnjega 24. sejma v Anconi bo tudi ribiški sejem s posebnim poudarkom na plastičnih izdelkih. Strokovnjaki so namreč mnenja, da bodo lahko odslej gradili posamezne kose ribiškim ladjam kar v plastiki, ki predstavlja marsikatero prednost pred lesom, tako na primer večjo odpornost, strnjenost in pa, z gospodarskega vidika, varčevanje. V plastiki naj bi izdelovali razne cevi, deske in vratca, pa tudi večje sestavne dele ribiških ladij. Na drugi strani bi bila iz plastike grajena tudi embalažna sredstva za sveže in zmrznjene ribe (v tem pogledu je neko podjetje v Ascoli Pičeno proučilo načrt za zgraditev velike krovne ledenice v plastiki). Združenje jugoslovanske naftne industrije Po odpravi državnega kapitalizma v Jugoslaviji — kar je i-melo za posledico decentralizacijo gospodarstva — je prišlo tudi do osamosvojitve iskanja, izvirkov in predelave nafte, in to ne samo po posameznih republikah, marveč tudi po podjetjih. že pred dvema letoma se je pa pojavila težnja za združevanjem z ustvarjanjem kombinatov in poslovnih združenj med posameznimi gospodarskimi, zlasti industrijskimi panogami. Zdaj so ustvarili v republiki Hrvaški velik kombinat nafte, plina in derivatov s sedežem v Zagrebu. Združila so se največja podjetja — Nafta-plin Zagreb, Rafinerija nafte Sisak, Rafinerija nafte Reka in Azotarna Kutina (ki je šele v nastanku). Skupna proizvodnja teh podjetij je znašala v letu 1963 nad 150 milijard dinarjev, ker pripada kombinatu tudi vsa trgovska mreža, po novem sedemletnem načrtu bo znašala proizvodnja leta 1970 okoli 2 milijona ton surove nafte in 4 milijone ton derivatov. Izven tega kombinata ostane za zdaj še devet podjetij te stroke, med njimi podjetja Nafta-jSlin Novi Sad, Nafta Lendava v Sloveniji in Nafta Črna gora. Pobudniki novega hrvaškega kombinata so med drugim ugotovili, da so znašali v letu 1963 zaradi neusklajenosti prometa samo prevozni stroški 3 milijarde dinarjev več, kakor bi bilo treba, če bi nastopali enotno. Vse kaže, da se bo združevanje v en sam kombinat še nadaljevalo in bodo nafta, plin in derivati dobili vsedržavno organizacijo, kakršno ima Italija v ENI. R. G. Gostinstvo v Jugoslaviji in Italiji (Nadaljevanje s 1. strani) dobno delajo tudi v planinah. Takšno povsem naravno in po potrebi organizirano gostinstvo ima tudi to prednost, da gostinec pride bolj v stik s turistom in se lahko bolj zanima zanj in za njegove želje. Turist se tako počuti bolj doma in prav v tej domačnosti je eno izmed glavnih jamstev, da se bo turist po vsej verjetnosti tudi vrnil prihodnje leto. Hkrati se bo gostinstvo tako izognilo šabloni glede načina postrežbe in kuhinje ter bo ohranilo svoje krajevne značilnosti in tradicionalno izvirnost, ki najbolj privlačujejo tudi sicer razvajene goste. lili 'TfVfV 1 * C fll lili DESET DNI DOBRIH KUPČIJ V ZNANI VELEBLAGOVNICI c Intercvropa» prevozila pol milijona ton Koprsko prevozniško in špe dicijsko podjetje »Intereuropa« je.povečalo v lanskem letu svoje prevoze blaga za 98 odstotkov in prevozilo nad 475.000 ton tovorov. Podjetje ima svoje podružnice in poslovalnice po vseh jugoslovanskih republikah in dobavlja devize tudi po tujih državah. Lani so vozili njeni to-vornjaki blago dvakrat celo v Sovjetsko zvezo in enkrat v Sirijo. Svoje poslovanje je znatno povečalo tudi drugo koprsko Povečan izvoz avstrijskega lesa v Italijo Avstrijsko ministrstvo za trgovino je sprostilo izvoz večjih količin lesa. Za leto 1964 je o-dobrilo prost izvoz sledečih kontingentov: 25.000 kub m drobnega lesa; 20.000 kub. m lesa vrste »Puntelli« (dolž 1,6 do 5 m; premer 5 do 7 cm), 44.000 kub. m gozdnih rant, 6 000 kub. m drogov, 5.000 kub. m maces-nine, 65.000 kub. m bukove hlodovine, 60.000 kub. m stavbenega lesa in 5.000 kub. m topolovega in vrbovega lesa. Češkoslovaška reklamna agencija Tiskovni urad češkoslovaškega poslaništva v Rimu sporoča, da je bila v Pragi (Praha 1, Opletalova 7) ustanovljena reklamna agencija za proizvode tujih podjetij, in to pod naslovom »Made in«. Bavila se bo z reklamo v tisku, televiziji, kinu in radiu ter bo organizirala propagandno agitacijo na željo proizvodnih podjetij v je nabavilo lani 30 novih avtobusov in prevzelo vso avtobusno službo doslej samostojnega podjetja Istra-auto v Umagu, ki prevzame kot podružnica samo tovorni kosovni promet. R. G. ZA ZDRUŽITEV ORGANOV EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI Ministrski svet Evropske gospodarske skupnosti se v Bruslju posvetujejo o predlogu, da bi vse tri gospodarske »skupnosti« — Evropsko skupno tržišče, Evropsko skupnost za jeklo in premog in Komisijo Ev-ratom — podredili skupnemu vodstvu. Za takšno rešitev se zavzema tudi italijanski zunanji minister Saragat. Tudi luke se bratijo Po svetu so pričeli uvajati nov način proslave pristaniške dejavnosti, ki spominja na podobne manifestacije nekaterih vojnih, političnih in gospodarskih organizacij na mednarodni ravni, na katerih se poudarja sodelovanje s predstavniki iz drugih držav. Tako so se po drugi svetovni vojni »pobratila« nekatera mesta v različnih državah in se ob takih priložnostih spominjajo skupnih bojev in trpljenja; ob vzajemnih obiskih se dosega tudi boljše medsebojno upoznavanje ob nadaljnjem sodelovanju in izmenjavah izkušenj na podobnih popriščih dela in življenja. Med velikimi pomorskimi lukami je nedavno luka Karači v Pakistanu obhajala svoj diamantni jubilej, pa je k tej proslavi bilo povabljeno mnogo predstavnikov iz približno sto raznih luk po svetu. Ob tej priložnosti je bil odprt novi del razširjene luke ter organizirana razstava luške dejavnosti mednarodnem merilu. Velike luke z dolgo tradicijo so poslale slavljencu svoje embleme, delegacije pa so sporočile tople želje, da bi se luka še bolj razvila in sodelovala z ostalimi. Za te vrste proslave je določen tudi poseben ceremonij al (obred): čestitke ob polivanju z vodo iz srebrnega pokala, ki se polni iz steklenic z morsko vodo posameznih oddaljenih luk. Tudi Reka je odposlala na proslavo v Karačiju svoje posebno odposlanstvo. CO JUGOSLOVANSKI TURISTI V ITALIJI. Po jugoslovanski statistiki je bilo v letu 1963 99-333 jugoslovanskih turistov v Italiji in 39.459 v Avstriji, a v drugih državah samo 9.537. Neprimerno višje pa so števila Jugoslovanov s prepustnicami obmejnega pasu, ki obiskujejo redno obmejne pokrajine Italije in Avstrije. Jugoslovanski turisti v Italiji obiskujejo najbolj pogosto Trst in Benetke. Kupujejo predvsem tkanine, rute, nogavice ter nadomestne dele za avtomobile in napravljene obleke. Izbira blaga v Avstriji je neprimerno manjša, poleg raznih drobnih železarskih artiklov pridejo v poštev še določene vrste nogavic, športni artikli in droben električni material. Italijanski listi se obširno ba-vijo s poizvedovanjem, ki ga je izvedel hamburški list «Bild», ki ima naklado 3,8 milijona izvodov, med nemškimi turisti glede gostinske postrežbe, v Italiji. Po večini odgovarjajo nemški turisti, da niso bili zadovoljni s postrežbo v Italiji in da se ne bodo več vrnili v Italijo na počitnice. Mnenja nemških turistov za ali proti Italiji so v razmerju 1 proti 7, za Italijo torej 1, 7 proti. Turisti se pritožujejo, da so cene previsoke, da je preveč ropota, premalo snage itd. Število nemških turistov je lani v Italiji nazadovalo za 15 odstotkov. Letos računajo, da bo njihovo število zopet upadlo za 10 odstotkov. Nekateri italijanski listi domnevajo, da bo trenutno odšlo sicer več Nemcev v Jugoslavijo in Grčijo, toda pozneje bo tudi jugoslovanskim in grškim obratom mnogo nemških turistov prevzela Afrika. LANSKI TURIZEM V ITALIJI. V 11 mesecih lanskega leta je število prihodov in nočitev letoviščarjev v italijanskih gostinskih obratih napredovalo za 4,1 odstotka v primeri z razdobjem januar-november 1962. V hotelih in drugih gostinskih obratih se je ustavilo 1,9 odstotka več tujcev, število njihovih nočitev pa je naraslo za 1,1 odstotka. Največ turistov je prispelo iz Nemčije (1,705.000, v istem času prejšnjega leta 1 milijon 181.000), dalje iz Združenih ameriških držav (1,467.000, oziroma 1.357.000), Francije (1 milijon 227.000, 1,181.000), Velike Britanije (963.000. 889.000), Švice (471.000 483.000) in Avstrije (397.000, 312.000). Ti podatki kažejo, da se je še posebno povečal dotok nemških letoviščarjev, medtem ko je število švicarskih turistov nazadovalo. TRST - KORZO ITALIJA VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA OD 24. FEBRUARJA NAPREJ IZKORISTITE TO IZREDNO PRILOŽNOST ZA NAKUP NAJRAZLIČNEJŠIH OBLAČIL ZA MOŠKE IN ŽENSKE, DEČKE IN DEKLICE TER OTROKE PO RAZPRODAJNIH CENAH ŽAGAN LES ZA TRST. Italijanska tovorna ladja »San Fran-cesco« je pripeljala v naše pristanišče 2.500 ton žaganega lesa Douglas Fir za tridentinsko pokrajino, Benečijo in Furlanijo. Odslej bo dopotovala v Trst vsaka dva meseca trgovinska ladja s kakimi 6.000 tonami žaganega lesa (s Pacifika) za tržaške lesne trgovce. Iz jugoslovanskega gospodarstva sebnem procesu obsojen na smrt. TAKO SO MORILI LJUDI. Med procesom proti vodstvu zloglasnega taborišča Auschvvitz v Frankfurtu — na zatožni klopi je 22 obtožencev — je nekda-SS-Oberscharffuehrer Josef Sam je nekoč tudi videl 28 nagih mladeničev, kako so jih peljali v posebno klet. Jetnike je zdravnik razdelil v tri skupine: zdrave, bolne, ki se lahko še zdravijo, in bolne, ki jih je treba umoriti z injekcijo fenola-Takšne injekcije so dajali bolnikom dvakrat na teden, vsakokrat je prišlo na vrsto 12 do 15 nesrečnežev. FRANCOZI HOČEJO ŠE VODIKOVO BOMBO. Francozi se ne zadovoljujejo z običajno a- zo juraških domoljubov«. Konec novembra je vlada kantona Berna s posebno izjavo odbila predlog, naj bi Francozom dovolili širšo avtonomijo. DEVET SMRTNIH OBSODB. Iz Moskve poročajo, da je vrhovno sodišče ruske republike obsodilo na smrt devet članov večje skupine špekulantov, ki so se bavili s tkanjem in prodajo tkanin; štirje so bili obsojeni na ječo po 15 let, ostalih deset pa na milejše kazni. V bolnišnici za živčne bolezni v Moskvi so obtoženci organizirali tajno j tomsko bombo temveč hočejo - ----------------------------- "-T izdelati še vodikovo bombo, ki tkalnico, ki je izdelala vsega 460 ton tkanin ter po tajnih kanalih prodajali blago raznim potrošnikom. Država je trpela zaradi tega škodo skoraj treh milijonov rubljev (okoli 2 milijardi lir). Vodja špekulantov Cha-kermann je "bil že poprej v po- je še bolj uničevalna. Za takšno bombo je poleg uranija potreben še tricij, to je izredno lahka prvina, ki povzroča strahovito eksplozijo. Za pridobivanje tricij a bodo postavili posebno tovarno. PODRAŽITEV ŽELEZNIC V JUGOSLAVIJI Svet za promet Zvezne gospodarske zbornice je predložil naslednje spremembe v železniškem prometu: Tarifa za prevoz potnikov naj bi se zvišala za 20 odstotkov. Izvzete od zvišanja so mesečne vozovnice za delavce, uslužbence, dijake itd. Veljavnost vozovnic za nedeljske vožnje b‘ se razširila na pro-r ge do 1200 km. Vozne olajšave za letni dopust naj bi ostale v veljavi, železnica bi s tem poviškom pridobila 2,37 milijarde dinarjev. Svet za promet je predlagal tudi spremembo tarife za prevoz blaga, in sicer črnega in rjavega premoga, pirita, boksita, magnezita, lesa, sadja 'n sočivja, embalaže, umetnih gnojil itd. S temi poviški bi se dohodki železnic povišali za 5,48 milijarde dinarjev. NOVE CENE V JUGOSLOVANSKEM ZRAČNEM PROMETU V notranjem jugoslovanskem zračnem prometu se bodo potniške tarife od 1. marca zvišale za povprečno 17,2 odsto. Nove cene: Na progah od Beograda do Dubrovnika 8.000 dinarjev, do Ivangrada 6000, do Ljubljane 6400, do Mostarja 6000, do Ohrida 7800, do Sarajeva 4000, do Skopja 5000, do Splita 7600, do Tivta 7200, do Titograda 6200, do Herce gnovega 8000, do Zagreba 5000 in do Žabljaka 6200. Od Ljubljane do Dubrovnika bo znašala voznina 9000, od Skopja do Dubrovnika 8000, od Skopja do Ohrida 3400, od Skopja do Titograda 6600 dinarjev. Na pro- gah iz Zagreba bodo veljale naslednje nove cene: do Dubrovnika 8400, do Sarajeva 5200, do Spl'ta 5600, do Titograda 8600, do Tivta 8000 in do Ljubljane 1400. Na progah Sarajevo-Du-brovnik, Sarajevo-Split in Sara-jevo-Titograd bo stala voznina 4000 dinarjev. JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA V INDIJI Iž Jugoslavije je odpotovala v azijske države posebna gospodarska delegacija, ki jo vodi dr. Jože Brilej. Na poti v Indijo se je ustavila tudi v Kairu, kjer je dr. Brileja, predsednika odbora Izvršnega sveta za gospodarske zveze z inozemstvom sprejel dr. Ahmed Zenda, mini. ster za gospodarstvo. Delegacija je že prispela v Novi Delhi. LETALSKA PROGA MOSKVA-BEOGRAD-ALŽIR Pretekli petek se je z beograjskega letališča (v Surčinu) dvignilo prvo letalo sovjetskega »Aeroflota« na novi progi Mo-skva-Beograd-Alžir. Na novi progi bodo letela sovjetska letala »Iljušin 18»; odhajala in vračala se bodo trikrat na teden. Do sedaj je že obstajala proga Mo-skva-Beograd-Akra. Benetke osvajajo čedalje več petrolejskega prometa V minulem letu so v beneškem pristanišču raztovorili 5 milijonov 967.414 ton surovega petroleja ali 16,4 odsto več kakor v letu 1962. Za približno prav toliko se je povečal dovoz petroleja po morju v Benetke predlanskim v primeri z letom 1961. Izračunali so, da je dospelo 53 odsto vsega petroleja iz tujine, v prvi vrsti iz Kuwai-ta. s področja ob Črnem morju, iz Saudove Arabije, Sirije, Iraka, Libanona in Egipta. Glede na zmogljivost petrolejskih čistilnic sodijo Benetke med italijanskimi obmorskimi mesti na sedmo mesto v državi, za Avguste, Milazzom, Genovo, La Spe-zio, Neapljem in Ravenno. Trst zaseda v tem pogledu enajsto mesto. Zanimivo je, da stoji 52 odsto vseh rafinerij v Italiji ob obalah polotoka, od tega je 54 odsto razvrščenih ob Tiranskem morju, 33 odsto ob Jadranskem in 13 odsto ob Jonskem (Sicilija). Jadranska obala je Sodelovanje Montecatini-Shell Ob koncu lanskega leta sta i-talijanska Montecatini in nizozemski ’Royal Dutch Shell’ obvestila javnost, da sta obliko-kovala že tretjo skupno pod-; etje. Prvo njuno tvegano pod-etje je bil kombinat za proizvodnjo polypropylena za sintetične mase na Nizozemskem, drugo je bil Monteshell za lan-siranje na tržiščih dveh industrijskih skupin za insekticide (preparate za uničevanje mrčesa) v Italiji, a zadnje tretje največje tveganje je na področju petrokemije, in sicer gre za skupno lastništvo obeh novih kemičnih tovarn v Ferrari in Brindisiju. Nizozemski Shell je pomagal Montecatiniju dokončati kemični kombinat v Brindisiju s tem, da je prispeval nekaj desetin milijonov funtov za celotno investicijo 120 milijonov funtov. V Brindisiju bodo izdelovali polypropylene plastične mase po patentu italijanskega Nobelovega nagrajenca prof. Natta. Shell je dobil za svojo finančno pomoč podpredsedniško mesto in še odborni-ška mesta v upravnem odboru. Finančne razmere pri Montecatiniju so bile nekoliko razmajane spričo naglega dviganja industrijskih cen v Italiji in__dejanskega zamrznjenja italijanskih papirjev na borzi že od polovice 1962 ter tudi hudih pogojev na italijanskem finančnem trgu. To je postalo očitno pri razdelitvi navadnih dividend v 1. 1963. Perspektive v 1964. so neprimerno jasnejše, kakor so bile v lanskem letu. Že decembra 1963 so dosegli v ZDA potrdilo patentov Nattovih iznajdb za 18 let, a s Shellovo finančno intervencijo so pospešili proizvodnjo v Brindisiju in s tem novi dotok finančnih dohodkov iz prodaje. Na borzi je zaradi tega čutiti krepkejše držanje papirjev Montecatini. Po mnenju angleških finančnih krogov bi se mogli pojaviti Višji davki - dražji avtmobiH V okviru vladnega ukrepanja | je bil tudi omejen na,Kup na za pobijanje inflacije je bil u- obroke, m sicer avtomobilov m veden poseben davek za nakup avtomobilov in plovil za dobo dveh let, ki se ravna pri avtomobilih po cilindraži, a pri plovilih po ceni. Davek zadeva nove (domače in tuje) avtomobi le, kupljene po 25. februarju, ne pa stare in take, ki so ime li opolnoči med 24. in 25. februarjem še začasno evidenčno tablico. Plovila pa so vsa podvržena davku (torej tudi rab- ___ „ __________ _ _ ljena, a samo, ako jih nabav ite- torej tudi glede števila in važ-1 lji kupijo neposredno pri proiz-,. ------------■- ------------- vajalcu ali trgovcu). Poleg tega ZJJFJVA'#? STARI ANGLEŠKI BANKOVCI SPET V VELJAVI. V Veliki Britaniji so po 21 letih spet spra vili v obtok bankovce po 10 funtov šterlingov. Odpravili so jih med drugo svetovno vojno, in sicer v aprilu 1943, nosti petrolejskih čistilnic zapostavljena v primeri s tiransko navzlic temu, da so rafinerije ob Jadranu znatno bliže petrolejskim vrelcem na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Vsekakor igrajo Benetke v tem pogledu važno vlogo in francoski strokovnjaki menijo, da bodd po letu 1970 skupno z Genovo prevzele vodilno vlogo med sredozemskimi lukami sploh. Med energetskimi viri v Italiji zavzema petrolej že danes prvo mesto. Strokovna revija «Ricerche Economiche« navaja, da bo dajal petrolej v letu 1965 že 53 odsto, v letu 1970 pa kar 59,3 odsto vse energije. Glede izvoza petroleja menijo italijanski strokovnjaki, da se bo la v prihodnjih letih zelo skrčil in polagoma povsem usahnil, ker bodo medtem države uvoznice pričele proizvajati že tolikšne količine nafte, da bodo krile svoje notranje potrebe. Prepričani so tudi, da bodo italijanske čistilnice v letu 1965 že krile potrebe domačega trga. Znamka FIAT 500 D 600 D 1100 D 1300 1500 1800 B 2300 ALFA ROMEO Dauphine Giulietta Giulia LANCIA Fulvia Flavia 1,5 Flavia 1,8 Flaminia INNOCENTI IM 3 FORD Gortina SIMCA 1000 VOLKS W AGEN 1200 (Beri.) 1500 (Beri.) Cenik 450.000 640.000 960.000 1.178.000 1.218.000 1.515.000 1.790.000 790.000 1.270.000 1.640.000 1.395.000 1.775.000 1.890.000 3.000.000 1.290.000 1.015.000 935.000 895.000 1.190.000 drugih cestnih vozil, dalje električnih gospodinjskih pripomočkov (če presega cena 70.000 lir), plovil (več kakor 100 tisoč lir) in televizorjev. Menda je omejitev le začasnega značaja (od dveh do treh let). Pri nabavi omenjenih proizvodov mora kupec takoj izplačati 30 odstotkov predvidene vsote, ostalo pa najkasneje v 12 obrokih. Navajamo cene nekaterih avtomobilov po uvedbi novega , davka: Prodajna cena Davek v odst. 7,00 7,85 9,48 10,02 10.39 11,90 12,95 8,84 10,04 10,75 9,80 11.39 11,99 15,00 9,32 10,30 8,84 8.84 10.84 514.850 733.232 1.107.688 1.359.909 1.409.744 1.744.280 2.109.875 912.626 1.475.589 1.905.972 1.600.280 2.046.772 2.190.001 3.560.020 1.475.998 1.194.545 1.062.654 1.018.068 1.375.996 manj neugodni pogoji za povečanje kapitala Montecatini, ki je že bilo sklenjeno 1. 1962, a ni moglo biti izpeljano, dokler ni finančna pomoč od drugod pomagala prebroditi pomanjkanje finančnih sredstev. Kaže, da bo zato Montecatini nekoliko previdneje začela razvijati novi investicijski program na vseh svojih znanih področjih od aluminija, umetnih gnojil a zdaj pa še posebno na področju petrokemije od južne Italije, Anglije, Nizozemske do ZDA. Znamenja časa V nekem švicarskem listu smo brali te dni: Iz neke klini-&e v Luganu je pred nekaj dne-vi izginil neki radioaktivni predmet. Zato se je prebivalstvo mesta pričelo vznemirjati. Gre za gobo rumene barve, ki je dolga 7 cm, 3 široka in 2 cm debela; zašla je v odvodni kanal. Ker je verjetno goba odplavala v jezero, opozarjamo prebivalstvo, naj se gobi, ki ima 4 kovinske igle, v primeru, da jo kdo odkrije, nikar ne približa ter takoj pokliče policijo. Iz Hamburga poročajo: Iz pristanišča je proti Indoneziji odplula tovorna ladja »Herford«, na katero so naložili 22.000 sestavnih delov popolne bolnišnice za troplčne kraje. Iz teh kosov bodo na otoku Nias na zahodni obali Sumatre sestavili bolnišnico z 200 ležišči. Denar (2,6 mil. mark) za bolnišnico je podelila evangelska Centrala za pomoč nerazvitim krajem v Bonnu. Po naročilu zdravstvenih » blastev so po nizozemskih šolah pričeli razlagati otrokom, kako škodljivo je kajenje. Pozvali so starše, naj otrokom prepovejo kajenje. Do sedaj ni bilo na Nizozemskem nič nenavadnega, da so celo 10-letm dečki javno kadili. Iz Londona poročajo, da je angleška kraljica Elizabeta sprejela sovjetsko kozmonavtko Valentino Tereškovo, ki se je meseca junija 49-krat zavrtela okoli Zemlje. V London je prispela v velikem sovjetskem letalu TU-104. Tereškova se je meseca novembra poročila s svojim tovarišem kozmonavtom Adrijanom Nikolajevim ter pričakuje od njega otroka meseca maja. Tudi Elizabeta bo v kratkem postala mati že četrtič. Pred dobrim tednom so v ladjedelnici »General Dynamics Corporation« v Grotonu splavili novo ameriško atomsko podmornico »Casimir Palaski«, ki bo obsegala 7000 ton. Petek, 28. februarja 1964 GOSPODARSTVO Stran 3 Na poli tičn e m obzorju «VESTNIK SLOVENCEV ITALIJI« (Bollettino cVinforma-zione degli Sloveni in Italia) je v zadnji številki priobčil tudi pismo, ki ga je odbor Skupne slovenske liste poslal generalnemu vladnemu komisarju dr. L. Mazzi in zadeva pekoče vprašanje razlaščevanja po večini slovenske zemlje,za razširitev tržaškega industrijskega pristanišča. Skupna slovenska lista zahteva, naj razlaščevanje preneha, prekliče naj se zlasti odlok 66 bivše Zavezniške vojaške uprave, ter ugotavlja, da ponuja uprava industrijskega pristanišča povsem neprimerno odškodnino za razlaščeno zemljo. Vestnik prinaša hkrati tudi izjavo Slovenske kulturno gospodarske zveze proti razlašče-valnemu postopku v zvezi z najnovejšo razlastitvijo 144.479 kvadratnih metrov zemlje v kata-stralnih občinah Dolina, Bolju-nec in Milje. SKGZ ugotavlja, da je odlok Zavezniške vojaške uprave, na podlagi katere raz-laščajo slovensko zemljo, protiustaven. Uprava industrijskega pristanišča ponuja razlaščencem skrajno nizke cene, ki so mnogo izpod tržnih cen. DEŽELNE VOLITVE 10. MAJA. Uradni list je objavil zakon o izvedbi deželnih volitev v novi samoupravni deželi Furlanija - Julijska krajina, ki bodo 10 maja. Izvolili bomo 61 deželnih poslancev, in sicer bo v smislu volilnega zakona dežela razdeljena v okrožja Trst (15 poslancev), Gorica (7), Videm (21), Tolmezzo (6) in Pordenone (12). Te volitve bodo za vse Slovence v Italiji posebno važne, ker bo iz njih izšel deželni zbor, v katerem bodo zastopane vse občine pokrajine, v kar terih živijo Slovenci v Italiji. Na žalost je Slovence volilna geometrija namenoma razdelila na 3 okrožja, da bi razbila slovenske glasove. ((Katoliški glas« je mnenja, da bi ((demokratični« Slovenci kljub temu lahko izvojevali enega poslanca (iz ostankov), ako bi nastopili . tržaškem in go riškem okrožju s skupno listo in z istim imenom. OB 80-LETNICI IVANA REGENTA je slavljencu čestitalo v imenu tržaške federacije PCI °dposlanstvo, v katerem so bili senator Vidali, poslanka Berne-tič in prof- Šema. Delegacija je obiskala Regenta v Piranu. NA VPRAŠANJE GLEDE GRADITVE CESTE TRST—BENETKE, ki ga je postavila poslanka M. Bemetič ministru za javna dela, je prejela odgovor, da so bile tehnične težave glede graditve ceste Benetke-Trst z odcepom Palmanova-Videm Premagane in da bo nova cesta široka 24 metrov ter bo imela dve cestišči. Dosežen je bil tudi Sporazum glede priključka cest Benetke-Trst - in Padova-Mestre. OB OBČINSKIH VOLITVAH NA KOROŠKEM. V nedeljo bodo na Koroškem občinske volitve. Slovenci bodo nastopili v glavnem v dveh skupinah, in sicer prva v duhu navodil, ki jih je izdala Zveza slovenskih organizacij, druga pa po navodilih Narodnega sveta koroških Slovencev, v katerem so včlanjene katoliške organizacije. Zveza slovenskih organizacij Pravi, da so v južnem predelu dežele nastopile nekatere krajevne liste, katerih kandidati Priznavajo enakopravnost Slovencev. Sicer so tudi splošne državne stranke v marsikateri občini pri izbiri, kandidatov u-poštevale želje slovenskega prebivalstva. Slovenski volivec naj glasuje za takšne liste, ne bo pa glasoval za svobodomislece (FPOe), pa tudi ne za pristaše avstrijski ljudske (katoliške) stranke, ker ti stranki zanikata slovenskemu ljudstvu pravice. Narodni svet koroških Slovencev poziva volivce, naj volijo za kandidate na lastnih listah, ki zahtevajo priznanje kulturne. gospodarske in socialne enakopravnosti; kjer pa ni takšnih “St, naj volile! oddajo glas možem katoliškega prepričanja ter osebam, ki so z narodnostnega vidika vredne zaupanja. PREDSTAVNIKI DOLINE AOSTE MED SLOVENCI. Na Povabilo deželnega odhofa komunistične stranke sta obiskala Trst podpredsednik deželnega odbora samoupravne dežele Dolina Aosta R. Strazza in odbornik G. Casetta. Na sestankih v krožkih stranke sta razbila ustroj deželne uprave v “°lini Aosta, ki uživa široko avtonomijo glede šolstva — šo-*® so vse dvojezične — uprave, Policije in financ. Iz Trsta sta odpotovala v Ljubljano; iz ■Klubi jan e sta namenjena v Go-rico. Deželno vlado v Dolini Aosta sestavljajo pristaši fran- SEDEZ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ST. 37-808 SPOmRSKEGA ZDRIJ2ENJAI Nova dravinjska doklada za trgovinski sektor Zaradi zvišanja življenjskih stroškov veljajo za tromesečje februar-april nove draginjske doklade, in sicer znašajo nove doklade za moško in žensko osebje trgovinskega sektorja: URADNIKI Starost dnevno mesečno Kategorija A 958.50 24.921 Kategorija B nad 21. letom 722.50 18.785 20—21 627.00 16.302 Kategorija C 1 in C 2 nad 21. letom 538.00 13.988 20—21 517.00 13.442 19—20 496.50 12.909 18—19 456.00 11.856 17—18 392.50 10.205 18—20 488.50 2.931 16—17 363.50 9.451 16—18 432.50 2.595 pod 16. 300.00 7.800 Kategorija D 2 in E 2 Kategorija C 3 in C 4 nad 20. letom 451.00 2.706 nad 21. letom 456-00 11.856 18—20 438.00 2.628 20—21 435.50 11.323 16—18 384.50 2.307 19—20 423.00 10.998 pod 16. 318.00 1.908 18—19 396.00 10.296 Kategorija D 3 in E 3 17—18 16—17 pod 16. 334.50 31500 251.00 8.697 8-190 6.526 nad 20. letom 18—20 16—18 427.00 398.50 314.50 2562 2.391 1.887 VAJENCI pod 16. 248.00 1.488 nad 21. letom 410.50 10.673 Kategorija D 4 20—21 19—20 18—19 17—17 16—17 392.00 380.50 356.50 301.00 283.50 10.192 9.893 9.269 7.826 7.371 nad 20. letom 18—20 16—18 pod 16. 400.50 374.50 295.50 206.00 2.403 2.247 1.773 1236 pod 16. 226.00 5.876 VAJENCI DELAVCI nad 20. letom 384 50 2.307 Dnevno tedensko 18—20 359.00 2.154 Kategorija D 1 in El 16—18 28.3.00 1.698 nad 20. letom 502.50 3.015 pod 16. 223-00 1.338 ?°ske avtonomne skupine, ter komunistične in socialistične stranke. , ZA VEČJO PODPORO REŠKEMU LISTU ((LA VOCE DEL POPOLO«. Ta list izhaja zdaj Aof dnevnik. V svojem poročilu iz Kopra piše da je poslanec f.e° Fusiuj med razpravo o kul-urnih vprašanjih v skupščini -f" Slovenije govoril tudi o teti n 7 s katerimi se mora bori-hni, ■ Zagotoviti mu je treba hi i„r,eclno podporo, list naj do-v tph- .lePše lice, ker zaostaja ehhičnem pogledu za drugi-“ Jugoslovanskimi listi. Zdaj r riška v tiskarni »Novega li-»a Reki, ki' pa ni dovolj sodobno opremljena. Skupnost KJE LAHKO PLAČAŠ DAV-1 skladiščenje tega sadeža. V njem KE. V zvezi s prijavami Vanoni-1 bo stalna primerna temperatu-jevih davkov je dala tržaška | ra, da se banane ne bi pokva-občina natisniti vrsto lepakov, s katerimi obvešča javnost, kje in kako lahko plača davke. Lepaki ponazarjajo med drugim, da se meščani lahko obrnejo tudi na agencije kreditnega zavoda Cassa di Risparmio. Ukrep sam na sebi bi bil pameten in še zlasti koristen, saj bi preprečil davčnim obvezancem zgubo časa pred okenci davkarije. Zgodilo pa se je — tako piše »Vita nuova« — da funkcionarji agencije št. 4 v Ul. Ginnastica niso hoteli sprejeti denarja, ker da niso za to pooblaščeni. Isto so ponovili tudi na davkariji, in tako je prišlo na dan, da gre za tiskarskega škrata (pomanjkanje prostora na lepakih). Na agencijah omenjenega kreditnega zavoda lahko izpolnijo svojo davčno obveznost samo prebivalci Opčin in Sesljana, ker stanujejo daleč od davkarije in ker samo v tehle dveh okoliških krajih poslujeta agenciji Cassa di Risparmio. NOV URNIK MESNIC. Od 1. marca do 30. novembra letos bo veljal v mesnicah sledeči (nov) urnik: Ob ponedeljkih zaprto; ob delavnikih (od torka do sobote) odprto od 6. do 13. ure; ob nedeljah odprto od 6. do 11. ure. Jutri, 29. t.m., bodo mesnice odprte od 6. do 13. ure; v nedeljo, 1. marca, od 6. do 11. ure; v ponedeljek, 2. marca, zaprte. . DEVINSKO - NABREŽINSKA OBČINA PROTI NAFTOVODU. Na zadnji seji občinskega sveta devinsko-nabrežinske občine je župan škerk izjavil, da občina ne bo dovolila napeljavo naftovoda Trst-Dunaj čez področje med Devinom in ribiškim naseljem pri štivanu, ker bi se to ne skladalo z načrti in deli za poživitev turizma na ondotnem področju. Občinski svet je odobril predračun za leto 1964, ki predvideva 37 milijonov lir primanjkljaja. CVETLIČNA RAZSTAVA ŠELE PRIHODNJE LETO. Ustanova za kmetijski preporod (En-te Rinascita Agricola) letos ne bo priredila običajne cvetlične razstave zaradi pomanjkanja prostora. Prostori pomorske postaje so postali namreč že pretesni; lani je v njih prikazalo najrazličnejše cvetlične primerke z vseh koncev sveta kar 332 razstavljavcev iz 37 držav V načrtu imajo zgraditev obsežnega poslopja na novograjeni o-balni sipini v Barkovljah, v katerem bi lahko prirejali tudi u-metniške razstave, koncerte, predavanja in podobno, razen’tega pa bi tamkaj namestili tudi mestni Akvarij in Trg z rožami na debelo. 500-LETNICA SMRTI ŠKOFA PICCOLOMINIJA. Dne 15. avgusta letos bodo v našem mestu svečano proslavili petstoletnico smrti tržaškega škofa Ene-a Silvija Piccolominija, ki je sostal papež Pij II- Piccolomini ie škof oval v Trstu od maja 1447 do januarja 1451. Bil je velik humanist in politik. Med njegove največje zasluge prištevajo, da je okoli leta 1463, ko so Benečani po krvavi borbi prisilili naše mesto k predaji pod izredno hudimi pogoji, rešil Trst pred opustošenjem in uničenjem. Ob proslavi bodo izdali tudi monografijo o njegovem delu in gmotnih razmerah, v katerih so živeli občani za časa njegovega škofovanja. rile (to izrecno zahtevajo afriški izvozniki). Skladišča za banane nima nobeno pristanišče v Italiji. NATEČAJ NA GORIŠKEM. Na področju goriških Brd bo v kratkem nagradni natečaj za zboljšanje gostinskih obratov. Denarni sklad za natečaj znaša poldrug milijon lir; del te vsote je nakazala goriška uprava. Prizadeti lahko vložijo prošnjo za udeležbo pri natečaju do jutri, 29. t.m., na sedežu pokrajinske turistične ustanove v Ulici Diaz 6, Gorica. LOV NA DIVJAČINO V ISTRI. V lovski sezoni 1963-64 so dali tuji, in to pretežno italijanski 'ovci na divjad zaslužiti puljskemu okrožju okrog 58 milijonov lir, kar predstavlja 100 odstotkov več kakor v prejšnji sezoni. V PRISTANIŠČU ODDELEK ZA BANANE. V prosti coni tržaškega pristanišča bo začelo že letos poslovati posebno skladišče za banane. Opremljeno bo najsodobnejšimi stroji za izkrcanje, vkrcanje, prevoz in NASE SOŽALJE UMRLI SO: v Trstu 81-letni prosvetni delavec in pevec (član prosvetnega društva »Škamperle«) Franc Udovič, 78-letna Jo-sipina Kranjec vd. Dujc in 57-letni trgovec Emilio Stirh, njegova 44-letna žena Ermenegilda Schiff in njun 18-letni sin Gior-gio, ki jih je v spanju zadušil uhajajoči plin; na Opčinah 44-letni vojni invalid Stanislav Milkovič, na Proseku Ivan Sardoč, v Mavhinjah 81-letni kmetovalec Anton Gabrovec (Goretov); v Gorici 75-letna Frančiška Mozetič vd. Vuk in 70-letni upokojenec Ottavio Brassan, ki je zaradi slabosti padel na domačem dvorišču in zmrznil. V Nabrežini je umrla 58-letna Matilda Adam roj. Kosmina. Podražitev bencina Med ukrepi, ki jih je sprejela italijanska vlada za pobijanje inflacije, je tudi podražitev bencina. Vlada je namreč zvišala pristojbino na proizvodnjo bencina, in sicer za 14 lir pri litru. Tako stane sedaj liter navadnega bencina 110 lir (poprej 96 lir), liter bencina »super« pa 120 lir (poprej 106). Ta ukrep je po vsej državi zbudil nezadovoljstvo. V našem mestu (po vsej verjetnosti tudi drugod po Italiji) so se v nedeljo in ponedeljek vrstile pred bencinskimi črpalkami dolge vrste avtomobilov, katerih lastniki so hoteli še poslednjič napolniti rezervoarje z bencinom po stari ceni (ukrep o podražitvi bencina je namreč začel veljati opolnoči med ponedeljkom in torkom). Upravitelji in nameščenci bencinskih črpalk zatrjujejo, da niso imeli še nikdar toliko posla kakor v o-menjenih dveh dneh. Tudi v Jugoslaviji se je bencin pred časom podražil; tam stane liter navadnega bencina 80 dinarjev, liter bencina »super« pa 90 din. NOVI OSNUTKI ZA PRISTANIŠKO USTANOVO. Statut za av\-nommo deželo Furlani j a-Julijska krajina je predvideval u-stanovitev takoimenovane Pristaniške ustanove, in sicer v enem letu po njegovi uveljavitvi. Ker je leto že poteklo, pripravljajo stranke levega centra nov poseben zakonski osnutek za ustanovitev Pristaniške ustanove, hkrati pa sta tudi senator Vidali in inž. Cuffaro na tiskovni konferenci sporočila, da bo ko komunistična stranka predložila parlamentu lasten zakonski osnutek za ustanovitev Pristaniške ustanove. Komunisti očitajo strankam levega centra, da so zagrešili isto napako, kakor tržaška trgovinska zbornica, ki je sestavila svoj načrt brez sodelovanja predstavništva pristaniških delavcev. bo letos izdala za vzdrževanje lista »La voce del popolo« 130 milijonov dinarjev, to je 44 milijonov več kakor lansko leto, vendar ne bo list še popolnoma ustrezal zahtevam. Ustanoviti bi bilo treba posebno tiskamo, ki bi jo vodilo založništvo »EDIT«, ki izdaja list; ta bi lahko tiskala tudi knjige in dmge publikacije za Italijane v Jugoslaviji. Zato je potreb-" no, naj obe republiki Slovenija in Hrvatska čim prej proučita to vprašanje. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je priplula 21. februarja v Piran. Ladja »Bohinj« prispe danes v Buenos Aires. »Bovec« je zapustila 18. febr. St. Vincent, namenjena proti Rio de Janeim, Santosu, Montevideu in Buenos Airesu, kjer se bo zasidrala 10. marca. »Dubrovnik« je odplula 26. febr. iz Takoradija proti Dakarju, kamor dospe 3. marca. »Zelengo-ra» je odplula 21. febr. proti zahodnoaf riškim pristaniščem. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Romanija« 29. februarja; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Kosovo« 30. marca, »Jesenice« 25. aprila; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: »Velebit« 15-marca, »Triglav« 30. aprila, »Uljanik« 15. aprila; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Radnik« 1. marca; Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Zadar« 12. marca. IZRAELSKO SADJE čez Trst. Izraelska ladja «Calypso» družbe Smean v Kajfi pripelje 6. marca v Trst 20-000 zabojev izraelskih agrumov, namenjenih v Avstrijo, Švico in Nemčijo. TRŽAŠKI LLOYD. Okoli 1. marca odpluje iz Trsta motorna ladja »Cellina« proti Indiji in Pakistanu. Odpeljala bo večje količine raznega blaga (med drugim stroje in kemične izdelke). Dne 9. marca pa bo zapustila Trst »Indiana«, ki pluje na progi Jadransko morje-Rdeče mor-je-Vzhodna Afrika, natovorjena s papirjem, tkaninami, avtomobili, lesom, amijantom, kemičnimi izdelki itd. JUGOSLOVANSKA PLOVNA DRUŽBA »JADROSLOBODNA« BO ZAČELA proti polovici meseca marca spet vzdrževati redno pomorsko zvezo z velikimi severnoameriškimi jezeri (ZDA in Kanada). Prva bo zaplula letos na tej progi motorna ladja »Lu- ka Botič« (13-400 ton nosilnosti), njej bodo sledile »Vareš« (okrog 3.800 ton nosilnosti), ki povezuje zdaj jugoslovansko obalo z Rdečim morjem, »Zenica« (okr. 3.800 t) in »Matko Nodilo« (13.400 ton nosilnosti). DOBAVE PULJSKE LADJEDELNICE TUJINI. V puljski ladjedelnici »uljanik« so izročili plovni družbi Livanos 24.000-tonsko trgovinsko ladjo »Atlantic Champion«. Dolga je 190 m in bo služila za prevoz množičnega blaga. Po izročitveni slovesnosti je odplula v Augusto na Siciliji, kjer je prejela na krov prvi tovor blaga. To je že peta trgovinska enota, ki so jo zgradili v Pulju za Livanosa. VPRAŠANJE SOVJETSKEGA TRANZITA ČEZ SPLIT Pomočnik sovjetskega ministra za promet Vladimir Semi-j onovič Gavrilov in pomočnik madžarskega ministra za promet Karl Redeny sta se na čelu posebnih železniških odposlanstev mudila v Splitu kot gosta Skupnosti jugoslovanskih železnic, ki ji predseduje dr. Der-mastia. Sovjetska in madžarska delegacija sta si ogledali pristaniške naprave tudi v novi severni splitski luki ter se zanimali za pogoje za tranzit sovjetskega oziroma madžarskega blaga. Ogledali sta si tudi ladjedelnico »Split«. totiolni e:-- UTRINKI STAVKA USLUŽBENCEV BANCA D'ITALIA. Včeraj je bila v vsej državi stavka nameščencev emisijskega zavoda Banca dTtalia. Ti zahtevajo zvišanje plač in druge finančne in normativne zboljšave. AVTOBUSNO OSEBJE BO SPET STAVKALO. Nameščenci zasebnih avtobusnih podjetij, in sicer vozači in sprevodniki bodo po vsej verjetnosti spet stavkali v ponedeljek, torek, sredo in četrtek prihodnjega tedna, ker jim osrednje vodstvo ustanove ANAC, ki združuje vsa zasebna avtobusna podjetja v državi, noče skrajšati delovnega urnika in zaključiti nove delovne pogodbe. STAVKA PRIMARIJEV PREKINJENA. V torek, 25. t.m., so po nekaj urah prekinili stavko primarijev, ker je italijanski minister za zdravstvo zajamčil, da bo dal v najkrajšem času sestaviti posebno komisijo, ki naj bi izvedla organsko preos-novo delovnih razmer v bolnišnicah. Kot znano, zahtevajo primariji in drugo zdravniško o-sebje stalno zaposlitev. Sestavili so nov zakonski osnutek, ki ga bodo predložili v odobritev Odboru za higieno, ta predvideva stalno zaposlitev do 65. leta starosti pomožnim zdravnikom in asistentom, do 70. leta primarijem in drugim zdravnikom in do 60. leta babicam. V NEDELJO POVORKA INVALIDOV. Prihodnjo nedeljo se bo razvila po tržaških ulicah povorka civilnih vojnih invalidov, ki zahtevajo od vlade zvišanje pokojnine in invalidnine, podelitev denarnega nakazila, trinajste, dalje podelitev posebnega denarnega nakazila hudim invalidom, pravico jetičnih do brezplačnega zdravljenja in podobno. VEČ ŽENSK V KMETIJSTVU. Vzporedno z odtokom moške delovne sile z dežele v industrijske obrate se veča zaposlitev žensk in dečkov ter deklic v kmetijski stroki. Od leta 1955 do 1962 je število žensk (vštev-ši dečke in deklice) naraslo za 122.505; dvignilo se je od 752.535 na 875.040. ženska delovna sila v kmetijstvu se je okrepila še zlasti v srednjih in južnih predelih Italije ter na otokih, med-teip ko je nazadovala v Severni Italiji; tu je namreč število žensk, zaposlenih v kmetijstvu, padlo od 380.259 na 243. tisoč 578; v Srednji Italiji je naraslo od 41.612 na 56.104, v južni Italiji in na otokih pa od 330.664 na 575.358. ad znamenja BREZPOSELNOST POJEMA. Ob koncu minulega leta so naš teli v vsej Italiji 1.182 864 nezaposlenih oseb, to je 77.264 ali 6,13 odstotka manj kakor v decembru 1962. NEŠKODLJIVE CIGARETE. Pred nekaj leti so ustanovili v Franciji center za raziskavo »Service d’exploitation industri-elle de tabacs«, ki se bavi s proučevanjem sestavin tobaka in načina za izdelavo take cigarete, ki ne bi škodovala človekovemu organizmu, a bi pri tem ohranila pristne lastnosti, ki povzročajo užitek kadilcu. Zadeva pa seveda ni preprosta. Pred časom so namreč odpravili nikotin pri cigaretah »Gauloise verte«, a so z nikotinam izginile tudi ostale svojstvenosti cigarete in jih zato sedaj kadilci ne kupujejo več v tolikšni meri kakor po-Prej. kultura tn žtvtjmie Tri nove politične knjige n. Koroški Slovenci 1848-1910 S knjigo Janka Pleterskega »Narodna in politična zavest na Koroškem« so koroški Slovenci prej prišli do svoje politične zgodovine od marčne revolucije leta 1848 do konca avstroogrske monarhije kakor pa mi primorski Slovenci. V tem obdobju se je pravzaprav izoblikovala sedanja stvarnost na Slovenskem Koroškem. Pisatelj je pregledal in predelal vse potrebne periodične publikacije in tudi deloma arhive ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Celovcu. Marsikaj je v njegovem zgodovinskem delu novega. Ničesar nismo doslej vedeli, da se je tudi na Koroškem in ne samo na Dunaju pojavilo v revolucionarnem letu 1848 določeno napredno gibanje, da so se tudi na Koroškem po zgledu na druge slovenske pokrajine poskušali u-veijaviti Mladoslovenci v taborski dobi in kakšna so bila nejasna pota delavskega gibanja v odnosih do koroških Slovencev. Imamo tako prvič socialno in gospodarsko analizo koroške slovenske in nemške družbe, nemškega mesta v nasprotju s slovensko deželo, pravi priročnik politične geometrije pri volitvah in dedni greh potvarjanja in pačenja podatkov, po vseh ljudskih štetjih. Ne bo se čudil bralec pri branju te knjige, da so ogorčeni Slovenci imenovali predvsem to ravnanje oblasti kot gnilo in nasilno turško administracijo pod sultani v i kem zakotnem vilajetu. Kako so volili naši predniki Končno še nekaj misli o tretji politični knjigi — Vasilij Melik: »Volitve na Slovenskem 1861-1918». Nad eno stoletje hodimo Slovenci na volitve od skromnih začetkov, omejenih po davčnem cenzusu na razne kategorije, do končne splošne volilne pravice. Vasilij Melik je že ob- Slovenci v številkah 1.609-434 Slovencev živi v 458 tisoč 953 družinah (v Sloveniji); Kako porabi Slovenec svoj denar: 44 odsto za hrano, 17 odsto za obleko in obutev, 8 odsto za odplačevanje obrokov za pohištvo, 7 odsto za najemnino, 6 odsto za zabavo in kulturo in 5 odstč za vino in cigarete. Vsak četrti Slovenec ima kolo, vsak 50-ti avtomobil (svetovno povprečje 1:30). Slovenec pije več «turške kave» kakor Srb, saj porabi letno 500 g a Srb 400 g. 17 od sto Slovencev so upoko- ŠE VEDNO RADI PIJEMO COCA COLO Predsednik Coca-Cola Export Corporation v ameriški državi Atlanta J. R. Talley je na zadnjem sestanku vodstva te družbe izjavil, da je napredovala prodaja te pijače za 48 odsto v zadnjih treh letih (v tujini). Coca-Colo izdelujejo danes v 1.278 tovarnah v Združenih državah in Kanadi in v 631 tovarnah v 125 drugih državah. PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava BLED vas vabi Jezero z otokom, blejski grad, prireditve, smučišča v okolici, drsanje na Jezeru, zimski športi • Prometne zveze ugodne # Grand Hotel Toplice-Bled Prvovrsten hotel odprt skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stopinj C. V zimski sezoni daje hotel 50 % popusta. Na razpolago ima sanke, smuči in drsalke za zimski šport. Informacije tn rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalne agencije.. javil pred leti v »Primorskem dnevniku« potek volitev na Tržaškem in zato je že znan našim bralcem v načinu svojih zaključkov, kadar je poudaril na značilnostih v nacionalno političnih bojih v mestih, a še posebno v Trstu in njegovi okolici. Kajpada so bile volitve naj očitnejši izraz, kako so se razvijali naši pravzaprav edini politični stranki — liberalna in katoliška — kako je prevladala katoliška smer na deželi in kako so se ob menjavi stoletja pojavili v večji meri socialni demokrati. Nekoč so bili prav v teh časih, med 1861-1918, ki o njihovih volilnih bojih poroča Vasilij Melik, slovenski izobraženci na Primorskem, to je nedelji, duhovniki, odvetniki, profesorji, skratka skoro vsi ljudje z izobrazbo višjo od osnovnošolske, naročeni na izdaje Slovenske Matice. Ali se vam ne zdi, da prav te tri navedene knjige spadajo v knjižnico šolanega Slovenca, živečega na robu slovenskega etničnega ozemlja? Slikar R. Faganel razstavlja Pretekli četrtek je naš mladi rojak Robert Faganel odprl v Gregorčičevi dvorani samostojno slikarsko razstavo. Faganel razstavlja 23 olj s kraškimi mo-ti vi, pogledi na tržaško obalo in cvetjem. V njegovih delih so zlasti značilne odločne poteze in krepke barve ki jih nanaša na platno s čopičem in jih nato razmaže, oblikuje z lopatico. Faganelov kras ni pusta in nehvaležna narava, ampak nenadno zaživi, četudi ponekod v zbledelih jesenskih barvah. Rekel bi, da je čutiti v tem Krasu podvojeno utripanje prebujene narave in človekovega srca. Tudi cvetje je podano z močnimi barvami, le marina (morska obala) je milejša in melanhonična. Faganel stopa odločno po poti impresionizma in prikazuje okolje, kakor ga sam vidi oziroma realistično. Veseli nas, da je mladi umetnik tako bogato slikal naš Kras, ko pa večina mladih slikarjev danes teži za polabstraktnim in povsem abstraktnim prikazovanjem stvari, ki je čestokrat nerazumljivo, četudi umetniško morda prepričljivo in cenjeno. Robert Faganel se je rodil pred 23 leti v Vrtojbi pri Gorici. Slikati je pričel kot samouk. Leta 1960 se je udejstvoval skupno s slikarjem Paga-nom, pozneje s Perizzijem, ko pa je razstavljal v tržaški galeriji Rossoni, ga je odkril znani Riccardo Tosti, ki je sedaj njegov učitelj. Faganel je pripravil do danes vsega 8 samostojnih razstav, od tega štiri v Trstu. V Gabrijah na Goriškem ima stalno razstavo. V kratkem na- merava v Istro, kjer bo pripravil vrsto del z istrskimi motivi, ki jih bo potem razstavil v galeriji Rossoni. Letos bo odpotoval tudi v Združene 'ameriške države, kjer bo razstavljal v Brooklynu, mestni četrti New Torka. Proti koncu tega leta pa bo razstavljal po vsej Italiji. Njegova razstava v Gregorčičevi dvorani se zaključi jutri zvečer. G. RAZPIS MLADINSKEGA RISARSKEGA NATEČAJA Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole razpisuje mladinski risarski natečaj za dijake Tržaškega ozemlja. Sodelujejo lahko vsi dijaki višjih srednjih šol od 14. do 18. leta. Poleg natečaja priredi pedagoški odsek tudi razstavo sprejetih risb, plastičnih izdelkov in slik. Dijaki lahko uporabijo katero koli tehniko. Risbe sprejemamo do 10. maja t l. na sedežu SSš v Ulici F. Filzi 8. Dijak naj na hrbtni strani vsake risbe navede svoje ime in priimek, starost, razred, ime šole ter ime in priimek svojega profesorja. Dela bo pregledala in izbrala komisija, ki ji bo predsedoval slikar prof. Lojze Spacal. Risbe, ki jih bo komisija ocenila za najboljše, bodo nagrajene s knjigami in publikacijami — Odbor Sindikata slovenske šole. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 29. t.m. ob 20.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« v SV. KRIŽU, v nedeljo, L marca ob 16. uri na OPČINAH Arsen Diklič «NA ZELENI REKI ČOLN« Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever. ..GOSPODARSTVO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6 URARNA IN ZLATARNA M i ROL J KAREL T K S I Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike TRANS-TRiESTE,. TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sorlmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. ** D- D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA G L A V N I G A LIR 600.000.000 ♦ VPLAČANIH LIR 180.000(000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT-. 10 telefon št, 38-101, 38-045 brzojavni naslov« BANKRED SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rljeka • Split . Neapelj - Genova - Marseille -Casablanca - Dakar - Conakry - Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo - Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo - Japonsko • ZDA - Zahodna afriška obala - sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, teleri: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU RIJEKA . Jugoslavija Za časa bivanja na Jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite Izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih ali pa na potovalne agencije. Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra Vijaki iz medenine in železa za les in kovino Vodne pipe Stran 4 GOSPODARSTVO Petek, 28. februarja 1964 TRZNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu so kupčije z zelenjavo v letošnjem zimskem času ugodne; kajti zima je mila in trg je vedno dobro založen. Nekoliko slabše pa so kupčije s sadjem, posebno cene pomarančam in mandarinam so nizke, zaradi slabega povpraševanja. Isto velja za jabolka. Trg z mehko pšenico se je nekoliko ustalil, čeprav so cene še vedno čvrste. Dvignile so se tudi cene koruzi, medtem ko so ostale ne-izpremenjene cene rižu, moki in tudi pšenici. Na trgu z živino vlada precej zanimanja za govejo živino za rejo in za debele prašiče. V primerjavi s prejšnjim tednom so se precej okrepile cene teletom. Kupčije z mlečnimi izdelki so umirjene; trg z maslom je slab. Isto velja za olje, in to za oljčno kot tudi druge vrste. Povpraševanje po vinu je zmerno, cene so kot vedno čvrste za boljše vrste vina. ZELENJAVA IN SADJE MILAN — Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Jabolka različnih vrst 10-50, renette 60-110, delicious 70-180, Imperator 40-60, Morgenduft 50-100, hruške 100-150, rumene pomaranče 65-120, rdeče pomaranče 100-130, taroki 120-180, mandarine extra 75-120, I. 85-120, limone 80-100; suh česen (neto) 50-150, pesa 35-70, rdeča pesa 90-150, karčofi 50-100 (lir kos), korenje krajevnega pridelka 30-60, od drugod 44-88, cvetača 30-60, zelje 30-60, domača čebula 22-42, od drugod 23-48, olupljene čebulice (neto) 80-120, dišeča zelišča 220-350, cikorija 35 60, rdeč radič 120-200, solata 30-90, solata Trokadero 70-200, paradižniki 200-350, peteršilj 60-200, krompir Kennebech 23-30, zelena 40-100, špinača 60-120, buče 40 do 100 lir za kilogram. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA FLORENCA — Goveja živina za rejo in vprego: teleta in telice 150-200.000 lir glava (fco hlev), teleta od 1 do 2 let stara 210.000 do 240 000, junci 2 do 3 leta stari 445-495.000 lir za par, junice 2 do 3 leta stare 480-525.000 lir par, voli 3 do 4 leta stari 515.000 do 555.000 lir par, voli 4 do 5 let stari 545-595.000 lir par, voli 5 do 9 let stari 445-495.000 lir par, krave 3 do 4 leta stare 545-595.000 lir par, krave 4 do 5 let stare 525-575.000 lir par, 5 do 8 let stare 425.-475.000 lir par. Goveja klavna živina: neodstav-Ijena teleta 650-670 lir za kg žive teže, junci 435-455, voli 330-360, krave 250-320, debeli prašiči 380-400, suhi prašiči 410-450, ne-odstavljeni prašiči sivi 630-660, beli 650-690, jagnjeta in koze 590-630, debele ovce 200-240, suhe ovce 120-140 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN — Živi piščanci 400 lir za kg, zaklani piščanci 480-540, uvoženi zmrznjeni piščanci 500-550, žive kokoši 390-400, zaklane kokoši 500-600, žive domače kokoši 650-700, zaklane 900-1050, u-vožene zmrznjene kokoši 500-550, žive pegatke 700-710, zaklane 950 do 1150, uvožene zmrznjene pegatke 650-700, zaklani golobi od 1500 do 1600, uvožene zmrznjene pure 550-650, zmrznjeni purani 550-650, žive domače gosi 570-600, zaklane domače gosi I. 700-800, II. 450-550, uvožene zmrznjene gosi 380-400, zaklani domači zajci z glavo 650-750, brez glave 620-650 lir za kg. Sveža domača jajca I. 19,50-20,50, II. 18,50-19,50 lir za jajce. KRMA GENOVA — Seno majskega reza 2000-2200 lir za stot, II. reza 1700-1800, slama 950-1050, slama v balah 1300-1400; krmne pogače iz koruze 4900-5000, lanene pogače 7150-7200, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6200-6250, kokosova moka 4500-4600, iz tropin 4150-4200, iz koruze 4150-4200, lanena moka 7200-7250, iz sezama 6100-6200, krmna moka iz domače prepečene soje 7200-7300, moka iz uvožene soje 6700-6800, moka iz domače surove soje 6700-6800 lir za stot. VINO MILAN — Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 750-790, Barbera superior 12-13 stop. 950-1130, Ol-trepo pavese 8-9 stop. 700-750, mantovansko rdeče vino 9 do 9 stop. 720-770, Valpolicella Bar-dolino 9-11 stop. 790-860, Soave belo 9-11 stop. 820-890, Raboso 9-10 stop. 745-795, Merlot 11-12 stop. 795-905, Reggiano 9-10 stop. 770-820, modensko vino 9-11 stop. 770-890, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 700-730, rdeče 9-10 stop. 700-730, bel mošt 665-695, klasični toskanski Chianti 12-13 stopinj 455-495 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 660-760, Aretino belo 8-10 stop. 630-740, belo vino iz Mark 9-10 stop. 690-740, rdeče 9 do 10 stop. 690-740, Barlettano extra 13-14 stop. 860-910, navadno 11- 12 stop. 805-865, Sansevero belo 10-11 stop. 715-745, Riposto 10 do 11 stop. 750-810, Vittoria 11-12 stop. 800-840, Alcamo 11-12 stop. 690-730, belo vino s Sardinije 10,5-11,5 stop. 745-765, rdeče 12- 13 stop. 805-865 lir stop./stot. GRADIVO REGGIO EMILIA — Cement 5000-5300 lir za stot, fco prodajalca na debelo, beli cement «aquila» 2800-3000, tipa dtalbian-co» 3200-3500, cement tipa 680 do 730 1250-1350 lir, tipa 500-600 1050-1100, gašeno apno 600-650 lir za stot; polna opeka (strojna izdelava) 14x28x6 cm 23-25.000 lir za 1000 kosov, polna opeka (ročna izdelava) 36.000, polna o-peka 12x25x5,5 cm (strojna izdelava) 23.000, troprekatni vot-laki 6x15x30 23-25000, šestpre-katni votlaki 10x15x30 32-34.000, 24x12x7 18.000 30x15x7 30.000, 25x25x8 40 000, strešniki marsejskega tipa 45-50 000 lir za 1000 kosov. VREČE ROVIGO — Vreče iz jute 120x70 cm 800-830 g 320-330 lir za kg, 700-730 g 320-330 lir, vreče za krompir (nove) 300-330 g 350 do 370 lir, vreče za krompir (rabljene) 120-125 lir vreča, vreče za otrobe (rabljene) 100-110 lir vreča, papirnate vreče 50x100 cm 53-55 lir vreča. ŽITARICE LODI — Cene veljajo za stot, prometni davek nf vštet, za takojšnjo izročitev in plačilo. Fina mehka domača pšenica 7650- 7900, dobra merkantile 7350 do 7500, merkantile 7150-7250, fina trda domača pšenica 9400-9600, merkantile 9100-9300, Manitoba 9600-9700, fina domača koruza 6700-6900, navadna koruza 4700-4750, navadna uvožena koruza 4650-4700, Plata 4900-4975; neolu-ščen riž Arborio 8100-9600, Via-lone 11-12100, Carnaroli 9900 do 10.600, Vercelli 8650-8950, R. B. 8100-9200, Rizzotto 7700-8700, Ma-ratelli 8750-9650, Ardizzone 8200-8450; oluščen riž Arborio 16.900-17.800, Vialone 24-24.400, Carnaroli 20.600-21.300, Vercelli 19.200-19.700, R. B. 15.600-16.000, Mara-telli 16.600-16.850, Ardizzone 14 000 do 14.300; domač ječmen 4450-4500, uvožen ječmen 4700-4900, domač oves 5250-5550, uvožen o-ves 5050-5150, uvoženo proso od 4300 do 4450; pšenična moka tipa «00» 10.300-11.700, tipa «0» 9700-9800, tipa «1» 9200-9300 ; koruzna moka 6250-6550, otrobi tipa «0» 11-11.150, tipa «1» 11.600-11.750 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI — Cene veljajo za kg, prometni davek in trošarina ne-vračunana, brez embalaže. Maslo iz centrifuge 910-920, uvoženo maslo 840-860, lombardsko maslo 860-870, domače maslo 870-880, emilijsko maslo 850-860, maslo iz sladke smetane 820-830; sir grana proizv. 1962 1050-1100, proizv. 1963 940-980, sir grana iz Padske nižine proizv. 1961-62 od 1040 do 1190, proizv. 1962 1030-1070, proizv. 1962-63 960-980, proizvodnje 1963 860-890, sir grana svež (1 do 30 dni) 695-725, uležan (30 do 60 dni) 720-780, sbrinz svež 700-725, uležan 780-810, Em-menthal svež 640-660, uležan 750 do 790, originalen švicarski Em-menthal 920-960, nemški Emmen-thal 680-700, francoski 680-720, provolone svež 670-700, uležan 780-800, italico svež 520-560, uležan 630-650, crescenza svež 450-490, uležan 550-570, gorgonzola svež 460-500, uležan 695-745, ta-leggio svež 490-500, uležan 650 do 665 lir za kg. VALUTE V MILANU 18,2.64 25.2.64 622,46 622,47 576,25 576,25 156,70 156,71 127,— 127,005 143,79 143,75 24,08 24,085 1740,82 1739,70 6300,— 6300,— 5925,— 5925,— 718,— 718,— ■ Trst debeli 70-72 Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr. švicarski fr. Avstrijski šil. Funt št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar 1100) -drobni 74-76 BANKOVCI V CURIHU 25. februarja 1964 ZDA (1 dolar) 4,30 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,25 Italija (100 lir) 0,6910 Avstrija (100 šil.) 16,60 ČSSR (100 kr.) 13,— Nemčija (100 DM) 108,— Belgija (100 b. fr.) 8,50 švedska (100 kr.) 82,25 Nizozemska (100 gold.) 119,25 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 2,90 Egipt (1 eg funt) 5,60 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,50 MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot dol. za 60 funtov) P 11.2-1964 220 Vs 18-2.64 219 Vs 25.2.64 218 ‘A Koruza (stot. dol. za 56 funtov) i ► 118 3A 117 Vs 119,— NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . , . 29,12 29,12 29,12 Cin (stot. dol. za funt) . . . 136,25 138,75 159,— Svinec (stot. dol za funt) . . . 13,— 13,— 13,— Cink (stot. dol. za funt) . . . 14,- 14,— 14,— Aluminij (stot. dol. za funt) . . 23,— 23,— 23,— Nikelj (stot dol. za funt) . . . 79,— 79,— 79,— živo srebro (dol. za steklenico) 270,— 270,— 274,— Bombaž (stot. dol. za funt) . 35,30 35,35 35,40 Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) . 45 y« 46 Vs 46,- LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . e 246 3A 249,— 274,— Cin (funt šter. za d. tono) . . t 1076,— 1093,— 1190,— Cink (funt šter. za d. tono) . . e e 94 Vi 102,— 102,— Svinec (funt šter. za d. tono) . . . 79 Vs 81 ‘A 83 3A SANTOS Kava »Santos D> (kruzejrov za 10 kg) 2128,— 2164,— 2204,— Na mednarodnih trgih s surovinami je v minulem tednu napredovala cena bakru, svincu, cinku, živemu srebru, bombažu, kavi, in nekoliko tudi kavčuku; nazadovala je cena sladkorju, pšenici in koruzi. Tečaj aluminija in jute je ostal nespremenjen. KOVINE Cena bakru je na kovinski borzi v Londonu znatno napredovala. Svetovna' proizvodnja rdeče kovine je padla v januarju na 327.873 ton (1.847 ton manj kakor v decembru 1963) navzlic odpravi omejitve proizvodnje-Prav tako so se skrčile tudi svetovne zaloge, ki so znašale ob koncu januarja 447.245 t (25.186 ton manj kot v decembru). Tečaj činu se je rahlo dvignil tako v Londonu kot v Singapuru. Pomanjkanje te kovine je zavzelo že tolikšen obseg, da je ameriška General Services Admini-stration v treh dneh razpečala 600 ton presežkov. Z namenom, da ustavi naraščanje cen bo GSA, sporazumno z Mednarodnim svetom za cin dala na razpolago operaterjem 2-765 ton cina, katerega bodo polagoma raz-pečali do 31. marca letos. Nekateri vidijo v tem ukrepu napoved novih pogojev za terminsko prodajo ameriških presežkov, ki naj bi začeli veljati 1. aprila letos. Tečaj cinka se je na londonskem trgu dvignil. Japonci bo povečali nakup te kovine. Cena svincu se je v Londonu utrdila. Svetovne zaloge so se v poslednjih dveh letih zmanjšale za čez 50 odstotkov. TEČAJI (21. februarja; v oklepaju tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 264 (248); cin proti takojšnji izročitvi 114,6 (107,7); svinec 82 Vs (79 Vi); cink 103 Vs (99 Vs). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 33,20 (32,50); svinec New York je ohranil nespremenjen tečaj 13,00; cink Saint Louis 13,00 (13,070); aluminij v ingotih nespremenjeno pri 23; antimon Laredo (dolar za tono) pri 35 Vs; lito železo pri 63,11; živo srebro (v jeklenkah po 76 funtov) 260/265 (255/263), KAVČUK Cena kavčuka je na vseh trgih s surovinami trdna. K temu je zlasti pripomogel povečan izvoz naravnega gumija v Sovjetsko zvezo (Sovjeti so kupili v minulem letu 200000 ton malajskega gumija). TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti takojšnji izročitvi 19 7/s—19 '5/le (prejšnji teden 1911/16—1913/16). SINGAPUR (penij za funt): 66 3/8— 66 5/8 (65 3A—66). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 24,15 (24,20). VLAKNA Tečaj bombaža je rahlo napredoval na newyorškem trgu. Združene ameriške države so vsrkale v prvih 26 tednih te sezone 4.287.000 bal (v istem času minule sezone 4.224.000 bal). A-meriški senat je odobril načrt o zakonodaji za bombaž. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi nespremenjeno pri 35,35; volna suint proti tak. izročitvi 154 (155,5); tops proti tak. izr. 182 (185,5). LONDON: volna vrste 64’s B. (penij za funt). 123,1 (123,5); juta First marks (funt šterling za tono) nespremenjeno pri lil. SAO PAULO (v kruzejrih za kg): volna po državni pogodbi št. 5 proti takojšnji izročitvi nespremenjeno pri 60,50. ANTWERPEN (v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa 169 (prej 167,75). ROUBAIK (v francoskih frankih za kg); 17,00 (16,85). KALKUTA (v rupijah za maund 82 funtov): juta nespremenjeno pri 230. ŽIVILA Cena kavi je v New Yorku spet pričela rasti. Strokovnjaki menijo, da ne bo mogla Brazilija letos izvoziti predvidenih količin kave. Tečaj kakavu je nekoliko padel. Računajo, da bo svetovni pridelek boba vrgel 1.171.000 ton (v prejšnji sezoni je znašal 1.152.000 ton). Svetovna poraba se bo v tej sezoni skrčila za 6 odstotkov in bo zajela 1.200.000 ton. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v marcu 21,12—21,14 (22,02); kava po pogodbi «B» proti izročitvi v marcu 47,96 (46,01); sladkor proti takojšnji izročitvi 9,20 (9,50), proti izročitvi v marcu 9,17 (9,03/04). ŽITARICE Položaj na čikaškem trgu je razmeroma ustaljen. Brazilija in Združena arabska republika sta nabavili 3 225.000 oziroma 5,6 milijona bušlov trde pšenice. Komunistična Kitajska je kupila v Kanadi 23 mil. bušlov ječmena. TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izročitvi v marcu 219 3/s (222 Vs), v maju 213 V« (216 Vi); koruza proti izročitvi v marcu 117 Vs (117 Vi), v maju 120 Vs (119 »A). KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 215-225, v škatlah po Vs kg 240-250, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 215-230, po Vs kg 250-260, v tubah po 200 g 70-78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 190-195 lir škatla, grah v škatlah po 1 kg 170-190, droben fižol v škatlah po 1 kg in Va kg 250-270, zelene oljke 430-450, gobe v oljčnem o-lju v škatlah po 5 kg 2200-2400, čebulice v kisu 270-300, kumarce v kisu 300-330, paprika 280-300, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250 lir kg, breskve v sirupu 250-290, marelice 270-280, češnje 270-290, tuna v oljčnem olju 1180-1250, tunina od 650 do 700, slana polenovka tipa A 310-340, tipa B 290-320 lir za kilogram. PAPIR IN LEPENKA MILAN — Gladek tiskarski papir v valjih 11400, v polah 14.750-17.700, navaden satiniran tiskarski papir 15 750-16 700, srednje vrste 18.500-19.750, navaden pisarniški papir 17.250 do 18.250, srednje vrste 19.500-21-250, finejši 23.250-24-750, trikrat klej en papir za tiskovine 22-24.500, «uso mano« za tiskovine 23.500-26.000, navaden papir za registre 19.500 do 21.000, srednje vrste 23.000-24.750, finejši 26.500-27-500, pisemski papir srednje vrste od 21.250 do 23.000, finejši 24-26 250, velina za kopije 41-45-000, risarski papir 35.000-37.000, navaden pergamin 19.750-21.000, extra od 27-250 do 29.250, srebrn papir 29-30-700, papir za zavijanje 8500 do 10.000; bel ali barvan kartončki 22.750-24.750, tipa Bristol 29-31.000, bela lepenka 10.400 do 11.500, navadna siva lepenka od 6000 do 7000, duplex in triplex 9500-12.000 lir za stot. Francija potrebuje več cementa Proizvodnja cementa v Franciji je lani hitreje napredovala, kakor so pričakovali. Do tega je prišlo, ker se je močno razvila gradbena dejavpost. Novih stanovanj so zgradili 335.900, to je 9 odstotkov več kakor prejšnje leto (308.900). Lani so pričakovali povečanje proizvodnje cementa za 3 do 4 odstotke, v resnici pa je ta napredovala za 7,2 odstotka. Proizvedli so 17,9 milijona ton (leto poprej 16,7 milijona). V sami Franciji se je potrošnja dvignila za 9 odstotkov in dosegla 17 milijonov ton (1,4 milijona t več kakor prejšnje leto). Računajo, da se bo gradbena dejavnost letos dvignila za 7 do 8 odstotkov in da bodo dogradili 360 tisoč novih stanovanj. Domača proizvodnja pokrije približno dve tretjini domače potrebe, zato računajo, da bo konjunktura ugodna tudi za tuje dobavitelje cementa Franciji. iSPnlA KMEČKE ZVEZE Od kod zadosti krme za živino? Pred osmimi leti je bilo na Tržaškem 4.500 glav goveje živine, od tega nad 3.000 krav. Proizvodnja mleka je vrgla leta 1955 okrog 70.000 stotov, na tržaški trg je šlo dnevno okrog 90 hektolitrov ali približno petina dnevne potrošnje, število goveda se je pozneje znatno skrčilo: ob koncu leta 1962 so našteli na Tržaškem 3.603 glave goveje živine (leta 1961 3.990), od tega 2 504 krave mlekarice (leta 1961 2833; tedaj je suša povzročila hudo pomanjkanje krme, zaradi česar so živinorejci prodali mnogo živine). Računajo, da je danes na tržaškem področju manj kakor 3.000 glav goveje živine, od tega približno 2.100 krav mlekaric (10 bikov, 130 juncev, 750 telet). Okoliški živinorejci dobavljajo mestu povprečno 70 hektolitrov mleka dnevno. Pogoji za živinorejo se do danes niso bistveno spremenili. Od celotne površine tržaške pokrajine z 210 kv. km, to je 21.012 hektarov, zajemajo danes obdelovalne površine 18.30 ha, od tega je bilo ob koncu leta 1962 6.313 travnikov, pašnikov in senožeti. Na naše pašnike ne moremo dosti računati, ker so skrajno siromašni in živina s tako pašo pretežno več zgubi kot pa pridobi in drugič ni pastirjev. Tudi glede pridelka na senožetih velja že stara resnica, da je ta močno pod povprečjem donosa s teh površin, posebno še v pogledu kakovosti krme. Sicer je to dejstvo splošno znano, a te površine so ostale nespremenjene ali so se celo skrčile. Ta zadeva ima seveda svoje vzroke. PRAVIH TRAVNIKOV NIMAMO Nekoč so redili živino za zakol in pleme ter le malo krav mlekaric. Gospodarski razvoj in naraščajoče hišne potrebe so tudi mlečne proizvode spremenili v blago. Naraslo je število krav, proizvodnja mleka je poskočila, čeprav je bila tudi takrat cena mleka v primeri s ceno nekmetijskih pridelkov nizka. Danes je v tem pogledu še večja razlika. Saj slišimo, kako o tem misli naš kmečki gospodar: «če nam z veliko zamudo zvišajo ceno mleku za 10 lir, menijo, da so nam s tem storili veliko uslugo. Ce prihaja mleko od drugod (iz Furlanije in Jugoslavije) po nižji ceni, ne more biti tako tudi pri nas. Mi pravih travnikov nimamo, naše senožeti pa so skromne košeni-ce, ki več kot toliko ne dajo. Pomagati si moramo z deteljo, s pitnikom, s peso in za nakupom krme ter tečnih krmil. To pomeni zmanjšanje površine za poljske pridelke, nakup krme pa izdatke. Moji otroci vidijo, kaj pomeni garati od jutra do noči. Žito prejšnja leta in danes V januarju se je na svetovnih trgih z žitaricami jasno pokazala težnja za dviganjem cen. Pozornost proizvajalcev in trgovcev na debelo je usmerjena v prvi vrsti na trgovino s Sovjetsko zvezo, kateri je ameriška vlada odobrila prodajo še drugih vrst žita, in sicer za krmljenje živine. Navajamo cene raznim vrstam žitaric (v stotinkah dolarja za bušel) v zadnjih treh letih: 1961 1962 1963 1964 31.12- 3M2. 151. 31.12 15.1. Pšenica (Chicago) razpo- 223,12 loži j Iva v marcu Koruza 270,36 211,25 209,12 219,62 (Chicago) v marcu 110,62 112,87 115,50 120,— 121,12 Oves (Chicago) v marcu 71,75 73,50 73,25 70,75 72,50 Rž (Winnipeg) v maju Ječmen 139,50 145,75 148,75 157,— 165,75 (Winnipeg) v maju 132,25 126,— 127,50 114,75 120,50 Navajamo še podatke (ameri- ton (na leto) v razdobju 1951- škega ministrstva za kmetijstvo), o ameriškem pridelku žitaric v minulem letu v primerjavi z letom 1962. Američani so pridelali lani 30,96 milijona ton pšenice (od tega 24,62 milijona ton zimskega, a 6,34 milijona ton pomladnega pridelka — vštevši 1,35 milijona ton vrste «durum») proti 29,71 milijona ton v letu 1962 in 30,72 milijona 1960. Pridelek koruze je vrgel lani 103,67 milijona ton proti 92,56 milijona ton v letu 1962 in 79,46 milijona ton (na leto) v letih 1951-1960; pridelek ovsa 14,24 milijona ton proti 14,98 milijona oziroma 18,29 milijona; pridelek ječmena 8,71 milijona proti 9,35 oziroma 7,98 in pri-delež rži 0,75 milijona proti 1,05 oziroma 0,64 milijona ton. M, B I J t * » CIUCOUINIJA Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle Unee: ADRIATICO — NORD EIJROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 glomi ADRIATIC® — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATIC® - SCO AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATIC® - LEV ANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATIC® — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATIC® — IND1A — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATIC® - ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATIC® - GOLF® MESSICO partenze ogni 20 giorni con 53 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 BJt.T. La «JUGOLINIJA» accetta 11 trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar* TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- « JU GO LINIJA* . RIJEKA — Povsod drugod je bolje. In naj potem še silim otroke, da ostanejo doma?» VELIKE RIBE ŽEREJO MANJŠE . . . To je gola resnica, ki pa izhaja iz druge resnice, ki jo naš kmečki človek premalo pozna in uvažuje. Živimo namreč v liberalnem gospodarstvu, se pravi, da vsakdo lahko svobodno gospodari kot ve in zna. Ce i speva dobro ali slabo, če napreduje, nazaduje in propade -• njegova reč. V tem gospodarskem sistemu — pravijo mu tudi svobodni svet — je tako nastavljeno, da velike ribe hlastajo po malih. Takšne ribe so delovne množice, v prvi vrsti kmet. Če so delovne množice, zlasti delavstvo, ki je najštevilnejše, politično in stanovsko organizirane, je en par rokavov, če niso, je pa drugi. Kam naš kmet spada, ve sam najbolje. Zato ga čevelj še najbolj žuli. Naši kmetje in živinorejci še niso dovolj razumeli, kaj pomeni v takšnem gospodarskem sistemu organizacija. To velja tudi glede izvojeva-nja višje cene mleku pri samem odkupu. Sicer ne smemo pozabiti — ko se sprašujemo, ali se živinoreja še izplača — da nam daje živina tudi tako potreben gnoj. Brez domačega gnoja ne pojde, ker umetna gnojila ne zadostujejo in pretirano uporabljena celo izčrpajo zemljo. Ce hočemo ohraniti živinorejo in če se površina pašnikov in senožeti čedalje krči, je jasno, da moramo zboljšati površine, ki nam še preostajajo. Travne parcele moramo zboljšati, jih bolje gnojiti in sploh kultivirati. V ta namen bi nam bila potrebna tudi umetna gnojila, in to po nižjih cenah. -ji- Stare in nove kobilarne na Poljskem Že v XVI. stoletju so na Poljskem za časa kralja Sigmunda Avgusta (1548-1572) redili konje arabske pasme, in sicer v kobilarni Knyszynu. Plemenskih konj niso morda zavojevali samo v bitkah, temveč so jih tudi uvažali. Vodili so tudi skrbno rodovnike; eden izmed teh se je ohranil do današnjih dni. V Janovvu so po prvi svetovni vojni uredili sodobno kobilarno ter redili konje arabske pasme zlasti za tekme v Lvovu in Lublinu. Danes sta na Poljskem dve kobilarni, ki sta se specializirali v vzreji arabskih konj; v njih je 110 kobil, 30 žrebcev in okoli 100 dirkaških konj. Vzgajajo predvsem konje tipa «Sa-klavi» ali «Kuhailan», ne pa plemena «Munighi». Kobilarn za rejo jahaških konj pa je na Poljskem okoli petnajst. Novi predpisi za rejo plemenjakov Italija izvaža manj avtomobilov Med državami, ki imajo najbolj razvito avtomobilsko industrijo, je Italija zdaj na prvem mestu glede povečanja proizvodnje, toda hkrati je tudi edina, ki je v lanskem letu zmanjšala izvoz motornih vozil. V tem pogledu pritiče vodilno mesto Zahodni Nemčiji, ki je lani izvozila skoraj polovico svoje proizvodnje ali petino več kot v letu 1962. V enajstih mesecih 1963 so v Italiji izdelali 1 milijon 84.873 motornih vozil (od tega 1.015.186 zasebnih avtomobilov) ali 25 odsto več kakor v istem času prejšnjega leta. V razdobju januar-oktober 1963 je avtomobilska proizvodnja v Franciji vrgla na trg 1.431183 vozil (14,8 odsto več kot v desetih mesecih 1962), v Angliji 1.640478 vozil (18 odsto več), v Zahodni Nemčiji 2.224.774 (13,9 odsto več); Američani in Kanadčani so izdelali v enajstih mesecih minulega leta 8.231.631 (10,8 odsto več) in 563.060 (22,6 odsto več) vozil. Nemčija je izvozila v obdobju januar-oktober lani 1 090.847 vozil ali 49 odsto proizvodnje in 21,1 odsto več kakor v istem času prejšnjega leta; v enajstih mesecih preteklega leta so izvozili Angleži 639 tisoč 589 vozil, Francozi 516.628 in Italijani 281.980 vozil. A VT0PREV0ZNI5K0 PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO, S Tel 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. Vsem živinorejcem, ki imajo bikce in nameravajo zrediti bike nad 10 mes. starosti, sporočamo, da morajo v smislu zakona št. 126 z dne 2. februarja 1963 predložiti preko pokrajinske komisije za živinorejo, ki ima svoj sedež pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu — Trst, Ul. Ghega št. 6-1., prošnjo naslovljeno na Zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo za dovoljenje. Bikci, ki se redijo za pleme, morajo biti izključno sivorjave pasme ter izhajati od krav, ki so vpisane v rodovniško knjigo. Rejec mora zaprositi Zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo za zadevno potrditev. Prošnji je treba priložiti sledeče dokumente: a) spričevalo živinozdravnika, da je bila diagnoza plemenjaka glede jetično-sti, bruceloze in predčasne zvrg-Ijivosti negativna; b) izkaz, ki ga izda predsednik komisije za izboljšanje zdravstvenih pogojev govedi, iz katerega je razvidno, da izhaja plemenjak iz vzrejišča v katerem je v teku akcija za ozdravljenje; c) potrdilo o pla Čilu 600 lir v prid Zbornice za trgovino, industrijo in kmetij stvo po poštnem čekovnem računu na številko 11-10618. Lastniki javnih plemenilnih postaj, ki redijo že potrjene bike, morajo predložiti Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo, preko pokrajinske komisije za živinorejo potrdilo živino-zdravnika, iz katerega je razvidno, da plemenjak v vzreji ni okužen po jetiki, brucelozi in predčasni izvrgljivosti in da je bil podvržen tozadevnemu pregledu, ki se je izkazal za negativnega. Za bike, ki se redijo za zakol, mora rejec predložiti Zzornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo prošnjo, v kateri naj navede število, pasmo in starost bikov v vzreji. Predložiti mora tudi potrdilo, da je plačal 350 lir za vsako glavo po poštnem čekovnem računu na št. 11-10618. Živinorejce opozarjamo, da predvideva zakon za kršitelje denarne globe od 4000 do 8000 lir. Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo pokrajinske komisije za živinorejo pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu — Ul. Ghega 6-1., telef. 23-92? in 38-673- Vreme v kmečkih pregovorih Mesec sušeč ima devet mušec Štirideset mučencev dan tako štirideset dni vsak dan Ako v sušcu trto obrezuješ, lahko v jeseni obilno leVno pričakuješ adriaimpex S p. A. Via della G ep pa, 9 Tel.: 311-770, 29-135 TRST, IM PO H T - E X PORI industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT OM RIV v Jugoslavijo JninAzuAOfia Kofvtf, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-517 * Mednarodna špedicija m transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem Vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenjanin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823 Konfekcijska trgovina * FIMAR TRST Corso Italia 1 Telef. 29-043 Izbrana eleganca linije RIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu». OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR! PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica Via D. d’Aosta N. 180 I el. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Transmlria IM PO RT E X P O R T TRST Ul. Cicerune 8-11 Tel. 30-214 Skladišče: Sealo Lejiruinii Vse vrste lesa . eksote furnirje polieslere - dekorativne plastične profile laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ - ZA ti I UPS 1 VA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Horco 20 Tel. 5UU10 Telegr-: lmpexport - 4'rieste UVA*A: VSAKOVRSTEN I.ES < EM ENI IN (JR Al). BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAz.A : TEHNIČNI MATERIAL RAZNE STROJE TEKSIJL KOI ONIAI NO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In gorlškem sporazumu