Nekoje premeinbe pri eksekutivnili dražbah kmetskih posestev. Zoano je nže dovolj, kako ao kmetska posestva ne samo z davki in dokladami preobložena, ampak tudi črez mero zadolžena. Največ kapitala vknjižilo je se na kmetska posestva v zadnjem desetletji liberalne dobe, namreč od 1. 1870-1879, poprek kakih 1000 milijonov goldin arjev. Koliko denarja mora sedaj ubogi kmetski človek samo za obresti ali činže vsako leto naloviti in potem proč dati, da nima od njib čisto nič? In kedaj boče kapital plačati nazaj ? To je težka, in v slabib letinah nemogoča reč. V letinab, kakoršnib smo inieli zadnji čas, še obreatij ne zmore. Upniki tožijo in prodavajo posestva čedalje pogostoje ter prejšnje posestnike izpod strehe izganjajo. Stevilo ekaekutivnih dražeb je močno naraatlo. Med tem ko je 1. 1874 ekeekutivuo draž benib posestev bilo 4413, djali so jib 1. 1879 na boben 11278. Pri teb žalostnih dražbah ali eksekutivnib licitacijab pa uiao aamo poseatuiki priali ob vse, ampak tudi upniki so mnogo zgubili. Sanio 1. 1879 80 kapitalisti pri posilnib dražbab zapravili blizu 18 milijonov goldinarjev. Stroški so narureč pri sedanjeiu iztirjevanji dolgov veliki, cena poseatvom pa je pala. Na več tisoč goldiaarjev vcenjena poseatva bila so pri 3. dražbi pod ceno, časih za 10 ali 5 fl. prodana. No, in temu bočeta liberalna poslauca spodnje-aFStrijakib kmetov : Fttmkranz in in Scbonerer v državuem zboru v okom priti. Nedavno sta ova poslanca viaokej zbornici predložila trojni na8vet: 1. naj ne bodijo dragi komisijoni posestev vaelej na doin cenit. Velikoveč naj priaežena cenilna moža, ki 6ta v onej erenji doma, kder se pose8tvo nabaja, pri sodniji v zapisnik ali protokol nareknjeta ali diktirata, koliko da je dotičao posestvo vredno? To stane veliko menje stroškov, kakor pa cenilni komisijoni. Dalje pravita, oaj se licitacije takib poaestev, ki niso v srenji ove sodnije, kder se tuži, 1. in 2. krat vršijo pri prvej sodniji, a 3. krat naj se gre na dom dražbat, in tretjič naj se postavno zabrani poaestva pri 3. dražbi oddajati pod polovico aoduijski naatavljene cene. Imela bi se toraj §. 326 in 336 občnega sodnijskega reda od 1. maja 1781 (31. poglavje) spremeuiti. Ni dvomiti, da bi ove premembe bile koristne, oziroma potrebne. Toda kouiu bodo v p r v e j vrsti na koriat? Kapitalistom! Zato je tudi umevno, da nasvetujeta ove premembe liberalna poslanca. Kajti liberalci so od nekdaj varubi kapitala. Kako bi se naj zadolženim posestnikom zdatno pomagalo, tega pa liberalci ne umejo. Tukaj je treba, da 8e konservativni poslanci dela lotijo. No, in marsikaj so uže storili. Da niao več doaegli, to ao liberalci zakrivili, ker jim večno zapreke delajo in vse ovirajo in zadržujejo, kder in dokler morejo. Vendar dolgo se ne bodo mogli kujati vcč! Sila pri zadolžeuib gruntnih posestuikib je prevelika!