kefo VIII, štev. f. Celle» toreta 5- januarja 1926. «525Ö9 Postnina plačana v gotovini- Narocnima» Zs Jugoslavijo: mesečno 7 Din, ietno 84 Din. Za inozcmsUro: lp.tno 240 Din. Posamezn« številka I Oin. Szbaja v f orefe, tetrtek In «otooto. Redatecijja in upravai Strossmaijerjeva ulica 1, pritl Tel.65.— Rač.p.-č.zavoda 10,666. Oglasl po stalnem ceniku. Zdravilo naSe politike. Pri zadnjih volitvah v čehosPova ¦ ski parlament je sto za to, da se po- novno ugotovi razmerje moci med po- sameznimi koalicijskimi strankami ter da se ra pocllagi novcga razmerja za- gotovi nadaljnje sodclovanje vladnih strank. V modsebojno razmerje teh strank so volitve prinesle rcs precej občutne spremembe. Socijalno-demo»- kratična in narodno - demokratična stranka ste n. pr. izšli iz vofrtev precej oslabljeni. V razmerju moči med dosedanji- mi koalicijskimi strankami je prišlo torej do sprememb. Dejstvo pa je, da se je ogromna večjna naroda na volitvah izrekla za nadaljnje sodelovanje vseh narodnih strank. Vprašanje je sedaj, all se bo moglo ohraniti tako uspešno in plodno sodelovanje sprito dejstva, da so te stranke različno opredeljene glede raznih načelnih vprašanj; zlasti cerkvenopolitičnih in kulturnih. Zel'o naivno bi bilo, če bi si domnevali, da pcjdo vse gladko in brez težav, ko bo- do taka sporna vprašana silila vladno koalieijo k važnim sklepom. Naravno in reizbežno je, ila bo vsaka. stranka zaslavljala vso moč, da bodo sklepi čim bolj odgovarjali njenim idejam, nje- nini stromljenjein in ciljem, Tode: izkustva iz prejšnjega par- lamentarnega razdobja dopuščajo ve- ro, da radi takih navzkrižnih vpra- sanj ne bo resne nevarnosti za obsta- nek koalicije. Kajti podlaga koalicij- skega sistema, ki ima v Cchoslovaški že petletno tradicijo, je v zavesti, da se ob v.sem spoštovanju demokracije mo- re v koal'iciji vladati le na nacin, da se v celoti in v posameznih slučajih mora najti rezultanta interesov in naziranj vseh strark, ki tvorijo koali'cijo! To se pravi: vsaka stranka bo varovala svo- je koristi. in uveljavljala svoja načela, toda na vseii straneh mora biti po- štena volja za dosego takega uspeha! Fostena vofja za kompromis med raz- ličnimi interesi, kakor se je resnično dosegel v prejsnji koaliciji. Ob varo- vanju svojega stališča niso koalicijske stranke puščale iz vida potreb države, koristi narodne skupnosti. Upravičeno je iirirakova.ilje, da bo tako tudi v se>- danj: koaliciji-, da se bo uveljavljal po- Ntieni koalicijski sistem vsaj v isti me- ri, kakor se je v prošlem triletnem raz- dobjn. Navajamo ta zgled politično zre- lega čehoslovaškega naroda, ker daje tudi narn pouk in svarilo, kako naj si — če hočemo res shižiti sknpni stvari naroda — uredraio svoje medsebojno politieno zivljenje. V vsakem poKtično in knlturno razvitem narodu je neiz- bežno, da se javnost različno oprede- l.jujo po strankah in da vsaka stranka slremi pc čim vecji veljavi in moči v narodu. ¦Vprašanje, vprašanje noizmerne ppmombnosti. pa je: kako naj bo tako tekmovanje med strankami? V odgo- vor na to vprašanje naj bo dejstvo, da stranke ne smejo biti smoter sam zase, teinveč da so le sredstvo, ki naj služi vsesploäni blaginji narodne .skupnosti! Zato stranka pri svojem udejstvovanju ne sme misfiti le na to, kako bo množi- la svojo strankarsko moc, marveč mo- ra rosno in pošteno uvaževati, koliko in do katere mejo njena stremljonja res služijo koristi narodne skupnosti! Z drugo besedo: nobena stranka, če je res iiarodna in Co so ji. namenl eisti, ne sme postavljati svojega interesa | nad potrebe in zahteve celote! le tedaj, če si tako — in ne sme- mo drugače — predstavljamo nalogo strank v življenju narodn, more v.y^ udejstvovanje koristno služiti skup- I no.sti. Ponavfjaino, da ne more in ne snie nikdo oporekati strankam, da bra- nijo in uveljavljajo svoja'načela in programe. Nikdar pa se ne sme po- dreti rnost, po katerem se morejo stran- j ko T-'T'iblizati druga drugi, ko gre za obrambo koristi narodne sku]">nosti! Ko gre za stvar, ki mora biti skupna vsem poštenim sinovom naroda. Edi- no tako razmerje v strankarskem živ- ljcnju je zdravo^ le ob takem razmerju je možna uspešna obramba splošnih interesov in pravic. i Stranke naj le tekmujejo med se- j boj. Toda to tekmovanje naj bo pleme- nito, konstruktivno in naj se nikdar ne izprcminja v podivjanost in sovra- ' štvo, ki onemogočata skupno delo tudi ko gre za stvari, ki. segajo do kože vsem brez laztike strank. Treba je torej, ko gre za skupna vprašanja, da se — ka- kor sino rekli gori glede čehoslovaške koalicije — išče rezultanta vseh inte- resov in ubira pot kompromisa. Pri nas pa so razmere sila žalost- ne. S tem se dotikamo krvave rane na- šega javriega življenja. Pri nas se je strankarsko tekmovanje izprevrglo v slepo srditost in cefo tudi v osebno so- vraštvo. Osebno žaljenje in zasramo- vanje drugomišljenika se je povzdig- nilo ne le med dovoljena, marveč tudi J potrebna in koristna. bojna sredstva. In bilo bi še hujše, če ne bi imeli hu- dega ti&kovnega zakona. Odreka se drugoniišljeniku ne le poštenost name- nov, marveč tudi osebno poštonje. S tem se podi.ra. most do skupnega dela tudi. v slueajih, ko bi bilo tako delo najvišja narodna dolžnost. Ta duševnost, ki kakor črv izpod- jeda ves nas javni, Organizern, mora izginiti! Vzpostaviti se morata medse- bojno spoštovanje in zaupanje — pri- znavanjo, da so tudi nameni onega, ki | drugaco misli, čisti. i Neogibni. pogoj za ozdravljenje naŠGga javnega življenja so iskrenost, lojalnost,. korektnost brez zahrbtnih sirankarskih namenov. Brez teh last- nosti ne morejo hoditi politiki po po- steni poti. Polifika> p GENERLŠTABNI OFIGIRJI IZ NEMCTJE V CELOVGU. »Sloven- ski IS'arod« poroča, da je prod tedni doSlo več nemških generalštabnih ofi- cirjev v Gofovec s posebno misijo. Iz Colovca delajo ekskurzije na jugoslo- vensko, a tudi na iitalijansko mejo ter ! temeljito študirajo terensko razmere, dplajo skicc itd. V Gelovcu so si uredili posebno pisarno, kjer izpopolnjujejo to skir.e in delajo načrte za sl'ueaj, ako pride do združitve Avstrije z Nemčijo ! in bi jugoslovenske ali italijanske čete ; skužalo prekoračiti mejo. Vsi ti oficirji j so v civilu in stanujejo v prvih hotelih, i odnosno nekateri pri najodličnejših ! celov.ških rodbinah. Vse stroške za sta- | novanje in prehrano teh oficirjev nosi ' inestna občhia celovška. Ne davno te- ga so priredifi voditelji »Heimats- diensta« nemskim oficirjem intimen banket, na katerem je bil tenor vseh! govorov »Alldeutschlands Wacht an den Karawanken«. p ČUDN0 PRIJATELJSTVO GR- KOV. Grška javnost je postala zelo razburjena in grški tisk hujska proti Jugoslaviji. Gelo vladni listi pi'sejo ogorčeno radi vefikega pfotestnega shoda, ki se je vršLl v Bitolju in na ka- terem so naši južni kraji manifestirali za brate, bivajoce na Grškem. Zbor v Bitolju je zlasti odfočno protestiral proti nasiljem, ki jih izvajajo grške oblasti nad jugoslovensko narodno manjsino. Grški poslanik Polihroni- ades je posetil pomočnika zunanjega ministra Jovana Markovica ter ga za- prosil za informacije o dogodkih v Bi- tolju. Pomočnik Markovic mu je do- godke pojasnif. Grški poslanik pa je protestiral proti temu, da jugosloven- ski tisk žali Grško. Pisava beograjske- ga tiska lahko skali dobre odnošaje med obema državama. Pomočnik Mar- kovjč ,ie poslaniku odgovoril, da je pi- sava našega tiska izraz bolesti in od- mev tega, ker se krivično postopa z našo narodno manjšino na Grškom. — Naša vlada je zaprosila grško vfado, da naj ji odstopi otok Vido, kjer je po pohodu preko Albanije pomrlo največ srbskih junakov. Nasa vlada je na- rneravala na tem otoku zgraditi bor- cein dostojno pokopališče in jira po- staviti veličasten spomenik. Grška vla- da pa je ta predlog naše vfade odklo- nila s pripombo, da je pripravljena dovoliti, da naša vlada postavi na tem otoku prknoren spomenik, toda samo ! proti uslugi, da grška vlada postavi sličen spomenik grškim vojakom, pa- dlim pri Pirotu. p NEMČIJA JE KRIVA. Vseuči- lišče Rerkefcy v Kaliforniji jo objavi- lo originalne dokumente iz arhiva ru- ske carske vlade. Dokumenti jasno do- kazujejo, da si je Rusija in vsa njena diplornaeija priizadevala, da prepreci, da bi so Srbija z orožjem uprla Av- striji. Dokumenti dokazujejo, da ie ru- ski. kabinet imel namen, da konferira z ostalimi evropskimi silami, ki bi skupno prisifile Avstrijo, da bi podalj- ' sala rok za odgovor na ultimatum. Ru- M. Alberli. — E. S.: Na smrt obsojena. (Slika iz hiarema.) Žareče vroč aprilski dan se je na- gibal k večeru. Z minaretov so ozna- njali monotono muedini osmo uro. Po živahno obljudenih carigraj- skih uKcah je šla urnih korakov neka ženska z gosto kopreno na obrazu. Vsaka njenih kretenj je bila gibka in urna. Videlo se je, da hoče doseči svoj eilj kakor hitro mogoče. Končno je ob- stala pred hišo Armenca Omarja. Z reneavim vratarjem je spregovorila par besed, nato pa odšla na dvorišče, kamor so gledala okna cele hiše. Nekaj pai"m in šumljajoč vodomet je hladilo proslor. Tla vso bila pokrita s štorijarni, pletenimi iz duhtečega bičja. Na teh štorijah jo čepela lepa, mlada deklica, poleg nje je ležal širok smokvin fist, na katerem so bile nako- pičene bučine peške in duhteci, trpki mirtovi sadeži. Ko je deklica zagledala zastrto že- no, so se zalesketalo veselja njene bar- žunasto-črne oči. Stekla je obiskovalki nasproti in deja- la nežnočutno: »Ali se ne vasefiš, da sem tako na~ kinčana, dobra mati?« \ Druga pa je svarece položila prst na usta in zašepetala: ! >Nc klici nio mati! Nihče ne sme slutiti, da sem tvoja mati! Priplazila sem se do tebe, da ti povem nekaj važ- nega. Tvoj gospod, trgovec s sužnji, je | bil pri mojem gospodu, da mu ponudi svoje blago. Prisfuskovala sem njune- mu razgovoru. Mohamed Ali bo prišel k Omarju, da pogloda tobe, biser vseh sužonj. Zato te je skopi Armcnec na novo oblekel, da bi tem bolj pokazal tvojo lepoto. Prepričana sein, da te bo Mohamed Ali kupil1. »Rajše uinrjem!« je zakričala le- pa mladenka tako strastno, da je mati osupla zamrmrala: j i »Alah mi bodi milostljiv! Ali ti je prorolv zmedel* pamet? Naznanjam ti sroco in rešitev, ti pa se vedeš, kakor bi izgubila očeta in mater. Pomisli, ka- ka sreča te caka! Mohamed Ali ima samo dve soprogi; podaril ti bo pro- stost in te povzdignil za svojo tretjo so- progo. Ako te Alah blagoslovi in obda- riš svojega gospoda s sinčkom, boš ne- oinejena gospodarica v haremu. Han- dasa, Mohameda Alija prva soproga, je sulio drevo, ki ne rodi sadu, Fati- ma, druga soproga, je rodila svojemu zapovcdovalcu le ono hčerko. Poslušaj me, Suleima, življenje je razprostrto tako razkošno pred teboj kakor jasna lunma noč, v kateri izpuhteva lavorje- vo in oranžno evotjo opojni vonj in slavček v mirtovem grmičju žvrgoli sladke pesmice. Jokaš? Viješ obupne roko? Puliš si läse?« Prijela je heerko za roko, jo po- tegnisa med gosto zaraščeno smokvino drevje, da bi jo ocuvala pred radoved- nimi pogledi. Ko sta bili varni pred radoved- neži. je odgrnila žena obraz, ki je bil spačen od koz, v desnem očesu pa je bila rdeča, prazna jamica. Nio ni bila potlobna ta odcvetela, ovenela žena duhteči, napol odprti evetki. Njeno edjno oko se je zapičito tako globoko v temne Suleimine zve- zde. kakor bi hotela čitati v dnu njene duše. S pritajenim glasom ji je rekla: »Pri prerokovi bradi, Suleima, ti ljubiS!* »Ljubim, mati!« je zaihtela Su- leima. »Ti ne veš, kako jo lep. Njegovi I'asje se svetijo kakor zlato, njegove oči so Eiodre kakor nebo, njegov glas ka- kor slavekov spev-------« »Kdo je?« jo je prekinila nestrp- no mati. »Frank je«, je odvrnila Suleima. »Slikar, ki pričara čudovite slike na platno.« Enooka se je zdrznila gnjusa, mla- denka pa jo je objefa in se ji prilizo- vala: »Njegova krivda vendar ni, ako ni naše vere. Ako bi ga jaz poučevala, bi postal kmalu vernik. Tako me Ijnbi »Zakaj te ne kupi?« jo je zopet prekinila mati. Suleima jo vzdihnila: »Ker ubo- zec niina denarja.« »Franki so vedno bogati«, je za- trjevala mati. »Ako te ne kupi, ljubi botj svoj denar kakor tebe. Morda ima v svoji mrzli domovini velik harem in bi te zasmehoval v objemu svoje žene- ljnbice. Pozabi ga! Z vso premetenost- jo naveži nase mojega gospoda, dji iz- gine noe tvojega suzenjstva in te obja- me zlata luč svobode! Nekoč mi bos hvaležna, da sem ti pokazala pravo pot k sreči.« Vse prigovarjanje ni omajato Su-^ leime. Padfa je pred mater, objela pro- seče njena kolena in jo rotila, da bi jo cuvala pred sovražnira Mohamedom Alijem. Glasno ihteča ji je prisegla, da rajši umrje, kakor da bi postala žena Mohameda Alija. Njena ^loboka ža- Tost je ganila enooko, obljubila ji je, da bo u])orabila vso zvijačo in jo tako reši prod Mohamedom Alijem. Zabičala ji je, da ne sme nihča slu'iti, kako je njuno razmerje, rotila jo, nsj bo le dobre volje ter odhitela domov. Na povratku se je oglasila v nekaterih bazarjih in naročita njiho- vim lastnikom, naj pridejo drugo ju- tro z nakiti, koprenami in svilo v ha- rem njenega gospoda, da si bodo nje- gove soproge izbrale raznega blaga, vsaka po svojem okusu. Stran 2 » rt O V A bOBA« .ski ministri so se sestali na dan izro- čitve ullimatuma Srbiji ob 3. uri po- poldan in soglasno sklenilii, da Rusija intervenira v tern smislu, da ne bo prišlo do oboroženega konffikta. Obja- va ieh zanimivih podatkov je izzvala v Ameriki veliko zadovoljstvo, kajti nemški propaganda, ki jo hotel a. doka- zati, da je dala Rusija s Francijo ini- cijaiivo za svetoviio vojno, je uspelo, pridobMI v zadnjih desetLh letih večino Amerikancev za idejo, da je Nemcija za vojno popolnoma neodgovoma. p IZVOR BODOCE VOJNE. New- yorski meseČnik »Harpers Magazine« priobčujp elanek z nasTovom »Kje tiči izvor za bodočo ovropsko vojno?« Clankar izva.ja. da je izvor za bodočo evropsko vojno v krivičnih nemških vzhodnih mejah. Neki diplomat mu je rekel: Sedaj itmarno poljski koridor. To je tako, kakor ce se da tigru pojui- siti človeško kri, da bi se ga odvadilo naptidati ljudi. Da ima novi poljski nnrod dohod k morju, so v Parizu po- tegnili kiatkomal'o dvo crti od severne Poljske skozi nemško ozemlje v Gdan- sko. Tisti tiiger je seveda Poljak .... Člankar v ameriškem meseeniku misli, da Nemčija ne bo mogla za vedno pre- našaii koridora in rneje. potcgnjene preko Gor. Šlezije. Želi le se, da bii bito več Mac Donnelov (višji komisar za Gdansko) in bi njihov dnh prevladal v svetu Društva narodov. To se pravi, da Jioceje imeti Nemci meje na vzho- cln po svoji volji in da radi teh mej na vzliodu prično prejalislej vojno s Po- Ijaki, ako jih ne dobe mirnim potom!! p ODSTOP ROMUNSKEGA PRE- STOLONASLEDNIKA- Iz Bukarešte porocajo, da se je prestolonaslednik .Ferdinand odrekel prestolu. Kronski. svet je odstop sprejel na znanje. No- vim prestolonaslednikom je bil imeno- van 4-letni Mihael. sinček odstopivše- ga presloTonaslednika. — Izredna se- ja parlamenta je potrdila prestolona- slednikov odstop.. Prestolonaslednik se je baje bavil preveč s sportom itn se premalo zanimal za državne posle, v^Ted cesar je vladala med njim in kra- Ijem vc-lika napetost. Prestolonaslednik je baje tajno poročen z neko židinjo. Prihodnja SteviVfca izid«»i*adi pi*aznEka (v sfeeSo) Se le w petek. — Današnia &tewilka obsega 6 siirani« SreSejrs božič želimo präja- teljjem pravoslavne were! Celjska k^cmika* « SESTANEK CLANOV SDS za Celje-okolico bo v četrtek pri Neradu v Gaberju, dočim sestanek za člane v mostu v sredo radi praznika odpade. c POTRES. Na novega leta dan, ki je bil tako topel in fep. nas je zvecer iznenadil potres. Nekako ob 19.05 smo zacutili snnek. kateremu je sledil dru- Že isti vecer se je razširila v ha- remu bogatega Mohameda Alija novi- ca, da namerava kupiti gospod novo svžnjo, čudo lepote. Handasa in Fatima, največji med- sebojni sovražnici, sta sklenili pre- mirje in se dogovorili za skupen na- •stop proti novi tekmovafki. Handasa je tlesknila z rokami in zaukazala vstopivši Georginki: »Po- kliči Turandoto!« Georginka, vitka kakor cedra, se je pnklonila do tal in odšla s prekri- žanimi rokami na prsih iz sobe. Čez nekaj minut je prisla enooka ter lnskavc vprasafa: >Kaj nkazuje moja lepa gospa?« »Turandota«, je pri eel a Handasa, >ti si raodra. Alah je raz,svetlil tvoj raz-.irn. Pomagaj nama! Mohamed AY\ po.sta.ia otročji. Najkrasnejše cvetke cvetejo v njegovem haremn, a ni mu zanje, Ijnbsa mu je navadna poljska evetlica. ki nima niti prave barve, nHi duhteoega vonja. In tako hoce zasaditi v SVO.J rajski vrt.« Za trenutek je uraolknila in želj- no čakaje geldala enooko. Ta ji je po- tt ižno odgovorila: »Govori, zapovedovateljica, tvoja snžnja posluSa!« »Izjalovi naČTte MoHameda Ali- ja!* je siknila Handasa. »Tako neokreten ncKsorog ne srae priti v njegov harem.« (Dalje pride.) gi rnočnejši. Prebivalstva se je pola- stilo precejšnje razburjenje. V okolici se je zrušifo nekaj dimnikov, s streb pa je ponekod letela opeka. Drugih nezgod pa pri nas ni bilo. c REDNI OBČNI ZB0R SOKOL- SKEGA DRUŠTVA V GELJU bo v so- bolo, dne 9. t. m. ob pol osmih zvečer v rnali dvorani Narodnega doma v Gelju s sledečim vzporedom: 1. čitanje zapisnika; 2. poročila odbornikov; 3. volitve: 4. slucajnosti. c CLANSKI SESTANEK S0- KOLSKEGA DRUŠTVA V GELJU se ho vršil v četrtek, dne 7. t. m. ob osmih zvecer v društveni telovadnici. Bratje in sestre, pridite polnoštevilno, da pri sestanku sestavite kandidatno listo za volitve \ odbor društva! o 0BČNI ZBOR DRŽAVNE ZA- ŠGTTE BECE IN MLABINE. Držav- na krajevna zaščita dece in mladine v Coljn bo imefa svoj redni obeni zbor v j četrtek 7. t. m. ob osmih' zvecer v mali i dvorani Narodnega doma. — Spored: J. porocilo predsednika, tajnika, bla- gajnika in racnnskih pregknlovalcev 2. volitev novega odbora; 3. slučaj- nc^ti. Prijatelje in dobrotnike naše ubogci dece prav ufjudno vabi odJjor. Poles *p okoli svefa • c UMRL JE v starosti 40 let Ge- Ijanom znani kavarniški natakar gosp. j Fosiks Stare. Bolehal je dalje časa. Po- brala ga je jetika. c MOSTEG ČREZ VOGLAJNO. Zadnja huda povodenj je razdrla in odnesla v-oliko brv preko Voglajne za kurilnico. In sedaj, ko tega mosteca ni vec. se šele vidi, kako je bil potreben. Kdor bi rad šel od carinarnice proti Skalni kl*eti, na stari grad, ali na hrib k jsarnostanu, mora iti k pavinjskemu mostu in od tarn po mestu k poštii, pa od tain pod železnico v Zavodno. Zdi se čisto nemogoče, da bi Celje ostalo brez te brvi. A sedaj, ko nil prehoda, se še celo dogaja, da pride kak posa- meznik do Voglajne in se šele tarn obr- ne, ko vidi, da ne more naprej. Pa bi vsaj kako opozoritev namestili na pri- mer n em kraj.u! c ZGOBBA 0 PLOTU. Že nekaj tednov se dogaja, da najdeš na cesti od Voglajne do Skalne kfeti ob zemljišču, ki ga rabijo atletiki za svoje vežbe in predstave. po več metrov dolge dele plola. na tleh. Iz desk molijo zarjaveJi žeblji in vines se vije bodika.sta žica. Potem ti pa pride kdo in prisfoni plot na živo mejo, da ga zopet kdo drug prevrže po tleh. Te dogodke opaža vsak, kdor hodi mimo. Morda zapazi plot tudi kdo, ki bi ga moral videti. • c SOKOLSKI ŽUPI GELJSKI.je poklonil mesto venca na grob blago- pokojn. gosp. Periča starosta Sokolske zupe brat dr. Gvidon Sernec 200 Din. Hvala lepa! c ZGUBILA SE JE BOA od Celj- skega doma do Gfavnega trga. Prosi se pošteni najditelj, da jo odda pri pq- liciji. 4 c B0NAČEV BELEŽNI K0LE- DAR y- letos izvanredno elegantno opremljen in ima poleg rim.-katoriških in pravoslavnih praznikov tudi cclo- letni pregled. Prodaja se v Gelju v tr- gov? nah: Fl ora La gor - Neckerm an n in Kramar & Mislej. 1446 c DIJAŠKA KUHINJA V GE- LJU je prejefa od 1. novembra do 31. decembra 1925 razun že objavljenih daril še sledeče prispevke: po 737.95 dinarjev g. Konrad Gologranc, .stav- benik v Gaberju pri Gelju 2% popust od izjilačanega računa Južnoštajerske hraniJnice; po 500 Din: županstvo ob- | cine Loka pri Zidanem mostu; po 225 dinar jev: g. dr. Josip Karlovšek, od- vetnik v Gelju (200 + 25 Din); po 150 dinarjev: g. dr. Milan Orožen, odvet- nik v Celju iz kaz. poravnav (100 + 50 Din); po 100 Din: g. dr. Šandor lirašovee. odvetnik v Šmarju pri Jel- šah iz kaz. poravnave, gosp. dr. Fr. Kunst, zobozdravnik v Celju, g. Vinko Kukovec, stavbenik na Lavi, za ne- imenovanega, g. Ročnik Rudolf, sod- nik v Šostanju, g. Jos. Jagodič, trgo- vec v Celju; po 50 Din: g. Josip Weixl, dekan pri Sv. Križu pri Ljutomeru, Posojihiica v Gornjemgradu; po 40 di- narjev: g. Mihael Vrenko, mizar v Ce- lju, neki zaslužek; po 27 Din: učitelj- stvo deške osnovne sole v Gelju (me- sečni prispevek); po 26 Din: učitelj- stvo dekliške osnovne sole v Gelju (me- seeni prispevek): ])o 25 Din: g. dr. Ju- ro HraKOvec, odvetnik v Gefju (meseč- ni prispevek), župni urad Sv. Jedert nad Laškim; po 15 Din 80 p: učenci III. b razr. drž. realne gimnazije v Celju, preostanek od zbirke za zvezke; ])o 10 Din: g. Silv. Fohn, raAaiatelj zemlj. urada v p., g. Stefan Juhart in Fr. Urbas iz Braslovc (postal g. Fr. Lorber. šolski ravnatelj v p.), Faza- rinc Anton, posestnik v Ostrožnem; po 5 Din: g. Fr. Zafožnik, trgovec v Zibi- ki. G. Ravnikar, trgovec v Celju, je da- roval večjo količino ližola, g. Strypi, trgovec v Celju, krožnike in g. Drofe- nik, trgovec v Celju, moko. Vsem pod- pornikom srena hvala! c. PRIJAVE VOJNIH ŽRTEV ZA PREVEDBO PO NOVEM INVALID- SKEM ZAKONU. Vsi: vojni invalidi, vdove in sirote se mora jo po novem in- validskem. zakonu prijaviti v svrho prevedbe Rok za prijave traja le tri mesece po sprejemu zakona in mine dr.e 17. februarja 1926. Po tern roku vložene prijave se ne bodo več vpošte- vale, zato naj vsak pazi, da ga ne za- mudi. Prijave sprejemajo pristojna okraina sodisča (kjer prijavljenec se- daj staino stanuje). Vsak, kdor se pri- javi mora prinesti s »seboj: 1. Potrdilo Ministrstva za socijalno politiko, da mu je od specijatne komisije priznana pokojnina. Ker specijalno sodišče v Beogradu se dosti slučajev ni rešilo in še innogo invalidov, vdov ali sirot ni dobilo takih potrdil ministrstva za so- cijalno nolitiko. naj vsi dotični pri pri- javi pred sodiščem izjavijo, da še ni- majo teh potrdil in da jih predtože. kadar jih bodo dobili bodisi, tudi še po preteku roka za prijavo, to je 17. fe- bruarja 1920. 2. Sklep deželnega ali ali okroznega sodisca, da mu je pri- znana ali odmerjena pokojnina in event, drugi pripadki. Kdor ima. tak sklep poleg gori navedenega potrdila ministrstva socijalYic politiko, naj ga vseeno predloži. Kdor pa nima potr- dila miiiistrstva ö reviziji specijalne komisije in ne sklepa deželnega ali okroznega sodisca o pokojnini. naj to pri sodiscu navede. izkaže pa naj se z invalidskim uverenjem; vdove, sirote ali svojci pa s placilno pofo nekdanje vojaSke inten dance all odrozkom na- kaznice. 3. Potrdilo pristojne finančne ¦nprave, to je racunovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da' mu pokojnina ni usfavljena. Kdor se zgla- si ,jam pri rafunovodstvu v sentpeter- ski vojašnici v Ljubljani, mu bodo ta- ko potrdito takoj izstavili. Sicer je pa Izvršni odbor Udmženja vnjnih inva- lidov izposloval, da bo omenjeno ra- čunovodstvo uradno razposlalo taka potrdila vsem, ki jim pokojnina ni ustavljena odnosno nekaterim navedso zakaj jo prekinjena. Oni. katerim pa je ministrstvo ustavilo pokojnino, raču- novodsrvo ne bo izdalo ali poslalo ta- kih potrdil. S tern bodo nekako obve- sceni, da so predlagani potom speci- jalne komisije za rednkcijo. — Kdor bi od onih. ki prejemajo redno pokoj- nino, slučajno ne prejel" takega potr- dila do 25. januarja J926 si ga mora poskrbeti, pred 10. februarjem 1926 sain, da more prijavo se toliko pravo- casno izvršiti, da bo lahko poslal po- trdilo okr. sodisca, da se je prijavil računovodstvu v svrho nadaljnega ne- prokinjenega nakazovanja. Računo- vodstvo mora imeti vsa potrdila so- dišč v rokah do 21. februarja 1926. 4. PolrdilY) koliko je placal davka za casa onesposobljenosti (pri vdovah in sirotah tudi mož ali oče) in koliko ga plačuje sedaj. To potrdilo si mora pri- skrbeli pri davenem uradu vsak sam. Davkarije so jih dolžne po zakonu iz- staviti brez takse. Nekateri bodo even- tualno morali iskati taka potrdila pri dveh davčnih uradih in sicer tarn, kjer so bivaTi staino za časa onesposobljenja in (am, kjer prebivajo sedaj. — Aktiv- ni vpokejeni oficirji invalidi morajo poleß vsega gori navedenega predloziti šo dokret o vpokojitvi. Dnižinskl očet- je in matere ter oni, ki vzdržujejo sta- riše ali svojee, naj vprasajo pri prija- vi, katere dokumente jim je treba še naknadno predloziti glede priznanja dodatkov. Potrdila, ki jih izdajajo so- disca pri prijavi, je treba brezpogojno najkasnejo do 21. februarja 1926 po- slati Računovodstvu delegacije mini- strstva financ, odsek za vojaške miro- vine v LjuWjani., Šentpeterska vojaš- nica, najbolje priporočeno ali osebno. Kdor ne predloži polrdila do tega dne, se mu pokojnina prekine. — Sodisca morajo sprejeti sploh vsako prijavo. Ker ne ve nihee, kdo je predlagan za redukcijo. posebno državni nameščen- (¦'.. ki ne prejemajo pokojnin in se jim ni mogla ustaviti, naj se vsak prijavi sodišcn. Reduciranci bodo po novem zakonu sele dobili obvestila ati je re- dukcija potrjena ali ne. Vsak roduci- ranec bo imel pravico 6 mesecev za ob- novo postopanja. — Izvršni odbor v Ljubljani. 3 c POROTNA ZASEDANJA se zacuo letos v Celju 1. marca, 7. junija, 30. avgusla in 22. novembra. Dolžnosti davkoplafie- valcev y I. celrt'etju 1«26 (Opozoritev zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubfjani.) 1. VLOŽITEV NAPOVEDI. A) Za dohodnino. — Rok za vlo- žitev napovedi za 1. 1926. poteče kon- cem meseca januarja 1926. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz lastnega nagiba brez posebnega pozi- va. da se ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. B) Za rentmnn. Hkratu z napo- ved jo zfi dohodnino je vložiti tudi na- poved za rentnino. Za vložitev napo- vedi za rentnino ne dobi nihee poseb- nega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagali davkoplacevaicern, ki že pfaču- jejo rentnino in svojega bivališča te- kom 1. 1925. niso izpremenili, ako se njihovi. rentnini zavezani dohodki ni- so pomnožili. Tiskovine za te napovedi se dobe pri davenih oblastvih in davenih uradih. Napovedi so po taril'ni postavki 231. zakona o taksah zavezane taksi po 5 Din, ki'se prilepi na napoved. Komur je nemogoče vložiti napo- ved v dolocenem roku, naj s primerno utcmeljitvijo pravočasno prosi za po- daljšanje roka. IT. DAVEK NA POSLOVNI PRO- MET. 1. Davkoplacevalci. kalerih pro- moi v i. 1925. ni dosegel zakontto do- loceno meje 360.000 Din in ni bil manj- Š! od 15.000 Din. potem vse svobodne profesije ne glede na velikost oprav- rjenega prometa, so dolžni do dne 31. januarjrc 1926. vložiti predpisano pri- javo. ne da bi čakali na poseben poziv davenega oblastva. Napovedati je promet 1. 1925. 2. Vsa podjetja, zavezana javne- mn polfiganju racunov, družbe z ome- jeno zr.vezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je presegal v minulem letu 360.000 Din, morajo vo- dili knjigo opravljenega prometa in prodložiti v 30 dneh po preteku vsake- ga ciptrtfetja prijave ter hkratu plačati odpadajoči 1 %-ni davek na poslovni promet. ' ' ?. Davkoplacevalci, ki so bili žo v 1. 1925. zavezani voditi knjigo oprav- ljenega prometa, so dolžni predloziti prijavo in plačati davek na poslovni promet za TV. cotrtfetje 1925 do dne 30 januarja 1926. Prijave za davek na poslovni pro- met so zavezani taksi 5 Din, ki se na- lepi na prijavo. Davčni zavezanci. ki prijav sploh ne bi vložili ali jih ne bi vložili v dolo- cenem roku, odnosno bi napovedali inan.iši nego dejansko opravTjeni pro- met, zapadejo kazni ter izgube tudi pravico pritožbe zoper odmero davka. III. DAVEK NA ZASLUŽEK TE- LESNIH DELAVCEV. 1. Telesni delavcii, ki opravljajo dolo samostalno ali od delodajalca ne- zavisno (postreščki, dninarji, žagarji, čistilci cevljev in tern podobni pokfici) morajo, ne da bi čakali posebnega po- ziva od davenega oblastva vložiti pri- javo za odmero davka od zaslužka te- lesnili delavcev (dolavk) najkasneje do 31. januarja 1926 in napovedati za- Stev. 1 NOVA DOB'Ä« Stran S služek, katerega bodo v I\ 192G. pred- vidoma dosegli. Delavcem, ki niso še dovrsili 18. lota ali ki so prekoračili 65. leto staro- sti, pi-ijav ni treba vlagati. 2. V istem roku morajo vložiti prija\o detodajalci, ki ne oddajajo davka z mesečnimi ali četrtletnimi se- znruni. V prijavah jo treba za vsakega posameznega delavca ali uslužbenca, ki je dovršil 18. leto, a ni prekoračil 05. k-ia starosti, navesti zaslužek, ka- tercga bo v I 1926. predvidoma do- segel. 3. Delodajalci, ki odpremljajo po- brane zneske z mesečnimi seznami Cindustrijska, rudarska, gradbena, že- lezniška, hotelska, restavracijska in trgovska podjetja, slednja ako kupču- jcjo »na debelo« ali »na drobno«) rno- rajo odpremiti pobrane zneske in pred- ložiti seznamo najkasneje do 14. vsa<- kega niesoca, defodajalci pa, kl od- j)remlja.jo pobrane zneske .» četrtletni- nii izkazi (vsi ostali delodajalci), pa tekoiu 14 dni po preteku vsakega cetrt- lelja. IV. NAZNAN1LO 0 TZPLAČANIH SLUŽBENIH PRE.JEMKIH. Vsakdo, kdor lizplačuje službene piejemke na leto za eno osebo več ne- go 5000 Din, je dolžan, ako ta. oseba ni zavezana davku na zasl'uzek teles- liill dolavcev, vložiti za odmero dohod- nine naznanilo o izplačanih službenih prejemkih v 1. 1925. do konca meseca januarja 1926. Za to naznanilo ni plačati nobe- ne takse. V. RAZGRNITEV PREDPISNIH IZ- KAZOV IN PRIZIVNI ROKI. 0 davkih, ki so jib davčna obla- siva odmerila v IV. četrttetju 1925 bod a predpisani izkazi razgrnjeni pr- vih 15 dni meseca januarja 1926, ko- likor niso bill davcni navezanci na razgrnite\ izven tega roka posebej opozorjeni. Prizivni rok se pričenja s 16. dnorn po razgrnitvi in traja 15 dni. VI. DOSPELOST DIREKTNIH DAVKOV. Dne 1. februarja 1926 dospejo v plačilo neposredni davki za I. eetrtlet- jo 1926. Davčni uradi so upravičeni jib prisilno izterjati, če se ne plaeajo v 14 dneb po dospelosti in zaraeuniti ]>oleg 8% zamudnih obresti še za opo- iiiin \% terjanega zaostanka. Kino c KINO GABERJE. Samo dva dni! Super fihn! »Ö pardon! — Ženi- tovanjska noč!« Prvovrstna komedija. Film je popolnoma nov. V glavni vlogi igrajo: Conrad Nagel, Norma Scho- arer in Renee Adoree. Velefilm »Moe in lepota« je že na potu v kino Gaber- je in so bo predvajal prihodnje dni. c MESTNI KINO. V pondeljek 4, in torek 5. jan. 1926 se nam ie pred- vaja kofo.salna drama v 5 dejanjib »Za zvesto ljubezen«. To je najnowjsi. in najboljsi film, v katerem nastopa zna- ni voleji pes Rin-Tin^Tin. Za mladino dcvoljono! v Sirom domovine. c VOZI DESNO! Z novim letom stopijo v veljavo novi cestno-prometni predpisi, ki so bili uveljavljeni s cl. 33. zakona o proračunskih dvanajstinah za nifsece december, januar, februar in marec. — Vsi vozovi morajo voziti od novGga leta dalje na desni strain t'est in se morajo tudi izogibati samo na desno stran. Prehitevati smejo sa- mo na levo. Ves cestni promet se vrsi torej ravno nasprotno kakor dostej. Ker inorajo vsa vozila voziti vedno na desni strani t smeri vožnje, je vožnja po sredi ceste nedopustna. Novi pred-, pisi veljajo za vso državo. Da ne bo ncsree je potrebno, da so od novega leta dalje drže vsi novih cestno-pro- metnjh predpisov. — Vozi in izogibaj se cjpsuo, prebilevaj na levo! 8 PR1HOD SVETOZARA PRI- BICEVIOA V SLOVENIJO. Za 17. januar 1926 je bil napovedan velik po- sition! shod SDS v Zagrebu. Na tern shodu bi imel govoriti tudi voditelj SDS minister na r-azp. in narodni po- slanec Svetozar Pribičevic. Ta, zbor je preložen, ker namerava 17. januarja 1920 prirediti Svetozar Pribičevic shod v Ljubljani, na katerem govori zel'o obširno o sedanji kritieni politio- ni siluaciji. š NEMŠKE ŠOLSKE ZAUTEVE. Nemško prosvetno in kulturno društvo v Sloveniji, ki mu je predsednik dr. Kamilo Moroccutti. je poslalo prosvet- iieinu ministry Kadicu obsežen elebo- rat, \ katerem zahteva, da se doseda- nja prosvetna politika v Sloveniji iz- premeni, posebno v kolikor se tiče Leniskega prebivalstva. Ei'aborat za- hteva, da se večji del nemskih šol, ki so se po prevratu ukinile, zopet otvori. š JUGOSLOVANSK1 ST. MO- RITZ IN SEME1UNG. Sarajevski go- spodarski krogi in zdravniki so spro- žili. akcijo za ureditev letovišča in zdravilišča za slabokrvne in na plju- čah bolne na Ivan pi'anini, ki. po kli- matskih prilikah v nicemei* ne zaosta- ja za St. Moritzem. 1'otrebna jo hitra a^tomobilska zveza s Sarajevoin, zgra- ditev penziona, tenisa in drugih zdra- vilišču odgovarjajočih liaprav. Akcijo v vseh krogih simpajticno pozdravljajo. Trebu bi bilo, da» se za stvar zavzame tudi ministrstvo narodnega zdravja. s OBALA V BAKRU SE ZRUŠT- l.A V MORJE. JSkoraij dve leti je gra- dtla dižava obmorsko obalo v Bakru lev porabila ninogo milijonov dinar- jev, toda premalo se je pred zgradbo proučil teren. Pred dobrini mesecetn se je začela nova obala polagotna na- gibati proti morju, te dni pa se je z groznim truščem zrusii'a v morje. š SESTANEK NAŠIH TUR1- Srll0NlH DRUŠTEV. Planmsko dru- štvo za Srbijo, ki se razveseljivo raz- vija, vrši v zadnjem času priprave za prvi veliki skupni sestanek vseh turi- stičnih drustev naše države, ki naj bi se vršil ta mesec v Zagrebu. Sestanka se udeleže tudi delegati češkoslovaških in poljskih turističnih organizacij. Pri toj priliki se bo razpravljai'o o ukrepih, ki naj bi dovedli do čim bližjega skup- nega dolovanja vseh nasih i)okrajin-- hkili turističnih društev. š NAPREDOVANJE DRŽAVNIH SVETNIKOV. Na podlagi kraljeve- ga ukaza so državnr svetniki, ki so bili imenovani 1. septembra 1923, uvrščo- iii v I. kategorijo I. skupine državnih uradnikov. Med njimi je tudi državni svetnik dr. Stefan Sagadin. š KAZENSKO-PRAVDNI \\K\). Predsednik kornisije za izdoi'avo na- c'rta novega kazensko-pravdnega reda, vseuciliski profesor dr. Markovič, je te did poročal pravosodneinu ministru o dosednj izvršenem delu kornisije. Vr kratkem se skliče plenum zakonodaj- nc-ga sveta pri pravosodnem ministr- stvu, da pretrese closlej dovršene oddel- kc zakonskega načrta. KREDIT ZA SOLE. Na predlog minislra prosvete je ministrski svet podj)isal pravilnik o razdelitvi kredita 5 milijonov dinarjev, dovoljenih za gradnjo in popravo ljudskih sol. Od tega kredita je sedaj dodeljeno za po- trebc Južne Srbije in Crne gore 1,5(KJ.OOO dinarjev, za Dalmacrjo 900 tisoč, za Hrvatsko in Slavonijo 700 tisoč, za Srbijo v starih mejah in Voj- vodino 600.000, za Slovenijo 200.000 dinarjev (!!). s PRODAJA VALUT NA POTNI LIST. Našim državljanom, ki potujejo v Anglijo, Švico, Ameriko in druge prekoniorske, države, se bodo prodaja- le odslej tuje val'ute do zneska 25.000 dinarjev. Za Romuni.jo, Bolgarijo, Mudžhrsko, Grško in Albanijo do 10 tisoe dinarjev, za vse druge evropskc države pa do 20.000 Din. š BOŽIC SLOVENSKIH LTSTOV V JIJLIJSKI KRAJINI. Naši listi v Julij.ski Krajini so iineli za Božič slabo m'ol-o: ti'zaska prefektura je zaj)lenila »Novice« radi voščila pod naslovom »^rvcen Božie« ter >»Istarsko Jlijec« radi članka ^Poslan jo bis angelj Ga- brijel«. Goriska prefektura pa je za- plenJJa *Gori,sko Stražo«. Tako je ob- iakul cenzorski Božiček i Trst i Gorico. s 50-LETNTr:A PRVE ŠTEV1LKE »EDINOSTI«. Dno 8. januarja 1920 poU'te 50 let, odki.ii' je izšla prva sle- vilka tržaške >Edinosti«. List bo pro- slavif ta jubilej, ki je velikega pomena za ceiokupno javno /ivljenje Slovencev onki-aj me jo, s posebno stovilko. Š ODLIKOVANJA ODLICNIH PLANINGEV. Na predlog ministra trgovine in induslrije so bili odlikova- ni: ]H'edsednik SPD, odvetnik dr. Fran Tominsek v Ljubljani in župnik na Movjem Jakob Aljaž — oba z redoin sv. Sa\e 111. razreda; nadučitoij v p. Fr. Kocbek z redom sv. Save IV. razr. tcr utilelj v p. Davorin Lesjak v Rusah /. redom sv. Save V. razreda. š BIVŠI RUSKI GENERAL — CI-RKVEN.IK V SUBOT1CI. V nede- 1 jo zjutraj so je cerkvenik srbske pra- voslavnc cerkve v Subotici, neki bivši ruski general, ])odal v zvonik, da opra- vi zvonenje za službo božjo. Zvon je p.irkral zapel, nato pa nenadoma utih- nii\ Zacuden, ker je prenehalo zvone- nje, s<> je svecenik podal v zvonik, kjer je iiiišel cerkvenika mrtvega, držečega še \'(!clno v rokah vrv. Nosrecnega ge- ncrala jo zadela kap. s ZA GAST RODBTNE. V Banja- luki jo oženjeni iNiko Jovh'k: zaslodo- val Itpo deklico Stano Kordicovo. Bra- tii Milan in Niko sta sestri strogo za- braniia občevati z Jovičičem, kar ]>a ni /alrglo. Nedavno sta v kavarni t.r- rila .skupaj Milan Kordic in Jovici«';. rastalo jo prerekanje, pri katerem jo Kordic potognil noz in zadal Jovičicu \¦(>(• smrtnih sunkov. Sodisre jo obso- dilo k()i'ili('a na 4 lota jeoo. s TRŽAŠKI PARNIK SE JE PO- TOJML. Parnik »Marina« se je potopil v Ati'antskem oceanu. Kapilan in 17 l^nmoiscakov se je rešilo, o drugih so ni znana usoda. Parnik jo bil zgrajen 1920. Dolg je 112 in, širok 15 in visok 8 uiotrov. h VELIK A TIHOTAPSKA AFE- R.\ \' ZAGREBÜ. Carinske oblasti v Zagrobu vodijo obsožno proiskavo pro- ti lickoniu Irgovcu, ki jo nedavno vrnil zagjcbški carinarni 6 zabojev blaga, cos da ga ne mara sprejeti. Blago jo hi la poslala neka dunajska tvrdka po- toui. nekega prevoznika v Loibnitzu. Na tovornein i'istu jo bila pošiljntov (lckliirirana kot bombaževina, a ko so n;( raiinarni zabojo odprli, so našli v lijih Ic papir. Zagrebski trgoveo jo n (inroč \i zabojev vzel blago — najbrž jo jjila svi.la — ter vložil papir. Kor ni plricril carine, ga čaka na-jmanj 2. mil. di'.iarjev globe. š KATEHET SE ŽENI. Gimna- zijski veroučitelj v Iloku dr. Ivančič jo rodavno odložil vse duhovniške znako in dolžnosti. Splošno so mislili, da jo in poslodiea spora s .škofom, toda sodaj jo vziok pojasnjen. Katohet so jo za- i'juhil v svojo bivšo učenko Slavo Grclo- kovic, bcerko bogatoga posostnika, ter bo poroka te dni' v Zagrebu. š liMOR V HLEVU. V hlovu tr- govcii Žnidiir.šioa v Loskovcu pri Kr- škom so našsi domačega hlapca mrt- voga. Imcl je na desni strani nad use- son i dva centimetra globoko vano, i/- virajočo od udarca s sekiro. Ubijaloc jo po zlocinu pobegnil proti Rajben- burgu. Kakor se govori, je ubijalec njegov bivši tovaris. Ta je baje nadlo- goval trgovcevo hčerko z ljubavnimi |)onudbami. Pokojnik je sporočil to svojoinu gospodai'ju, ki je nato nad- i'oznoza odslovil. Iz niasoovanja so je ta v pondeljek splazil v hlev svojega tovariša, ki jo ze spal in ga s sokiro ubil. s ŠALA, KI SE JE KONtfALA S SMRTJO. V Baški Topoli so je pred par dnevi vesela lovska druzba podala n,i !'ov. Eden izmed lovcev, Peter Ku- simir n[ zadol zajca, kar jo izzvalo vo- polost zlasti pri lovcu Š. Qodnarju, ki jo nanioril puško ter v šali rokel, da mu pokaže kako se meri. Puška poči in smrtno za dene Petra Kušiniira, ki jo so isloga dno uinrl. š NESREČA PRI SANK ANJU. V Subotici ste se hčerki gostilnif-arja Joki'a, ona stara 11, druga 6 let, san- kali *o dni na reki Bosnia ter se pri teni Miirtno i)onesrecili. Udrl so jo led. SodomIctni. bratec, ki1 \a vlekel sanke, so jo rošil na ta način, da jo skooil na trdnojsi led, sestri pa ste ulonih". Ko jo oro zvodol za nosročo, jo liilol na kraj nezgode tor skocil v voilo, liolor pois- kati trnpli svojih otrok. Lo z veliko to- žavo so nesrečnega očeta potognili iz vo.do. š KAMOA'IORI IN NESRECE V SARAJEVU. Prod vojno so bili v Sa- ra.iovu samomori izrodno rodki, mod doniariin ])rebiviilstvom skoraj nezna- ni. Lanl pa jo bilo v mestu 33 samo- morov, izmed katorih je 12 si'ucajov >uspelo*, dočim so 22 kandidatov, ozi- roina kandidatinj rosili! Razniii no- zgod (iiainvaj, avtomohilii, zolezni'ca itd.) je bilo 16, med tend 6 s smrtnini i/idoiu. s STRAŠNA SMRT JEZDECA. Nodalec- od Mostara se je splašil konj Simuna Periča in v uajbujseni dim \ rgol raz socllo svojega gospodarja. Öi- lnona so nasfi mrtvega. Imol jo razbito lobanjo in zloinljono roko. s OTROK V VRELEM LUGU. V minulem tednu so jo zgodila v Radxa- nju slrašna nesreca. V noki družini je vpričo starisev padla dvoletna deklica -- odini otrok — vznak v škaf vrelega lugii. Toklicani rešimi avto je odpe- Jjal otroka takoj v bolnico, kjor jo kma- lu izdihnil. Obupani starisi trpo toliko voc, kostavljajte luga i'pi-iöo otrok na tla! Š CiAJ ZA GOHPODE«. Claj za go- spoloV Kaj se dobi tudi kaj takega? Sevoda so dobi; istotako kot jo viino ali cigareta labko uroinaticna, rozka ali lalika, titko iina tudi raj samosvojo la-tnost. Tako n. pr. jo čaj znamko H.ajiut roikii crni« gos])odoin. posebno pi'iljubljenii vrsta. Ta. čaj jo moron, rozok, ni. narinu angkiskih inosanic tor nua kot jutranja pijača, ako se z nilekoni ai'i sniolano ziivžije, to veliko lirodnosi, da delujo pozivlj'ajoco kot dol»ra kava, vendar pa no na])olnjujo žolodca s INSPEKCIJA DELA V LJUB- LJANI OIUAVUA: Glasom člona 13. zakona o inspokciji dela so lastniki pudjotij dolžni poročati pi'istojni in- spi>kcij.i dola o vsaki nezgodi, ki so do- g(!(li, ki se dogodi v njihovem obralu. Ker se jt) opazi'lo, tla nokatori podjet- niki te svojo dolžnosti. ne vrše in so \slvd tega iispešno uradovanje otežuje, oziroma sploli onoinogooujc, so opozar- j.ijtranki«m *ß. Junger,® prefiajevaihica, ] G) Cefje, 'Pre^emova ufica™ Š 435.000 ZAVAROVANill DE^ LAY(VEV. (Ilavni odbor centralncga u radii za zavarovanje delavcev jo iiuel w dui svojn zadnjo letosnjo sejo. Ugo- tovilo si? jo, da jo sedaj v nasi državi 43l\A)()(> zavarovanib delavcev. Prora- čuii za pribodnjo leto jo bii' odobrcn tor prodlozin miuistrslvu za socijalno po- liliko. Š (JOiU&KA P()1U)TA. Gorisko porotno sodiseo jo ob.sodii'o 2 (I-lot no 'iVrozijo lliunar iz Grgarja na 3 lota in 1) mosecov jočo, kor jo umorila last- no dote, liacli aninostije, ki jo bii'a mod- !oni izdana, pa jo bila ITiunarjoya oprošivnu tor izpiuseena na svobodo. rin-oliio sodisoe so jo tucli bavilo s slurajoin gostilničarja Valontina Per- solja, ki jo iibii" svojega ociua v Smart - nem. Kor jo zagrošil Poršolja uiiioi' v silobrauu, 1; \r so potrdilo vso price, gn jo porotno sodišee oprostilo. š KAZHO.INTKI, KI SO IZVHSI- 1.1 M) Z LOU NOY. Prod sodniin sto- jofii v (isjt'ku so bo vrsiln mosooa fe- hrtiai'ja gi'avna obravnava proti raz- bcjniški (olpi Jozo Gulina. Preiskava pj-nti toj tülpi jo trajala nail loto dni in bo ta procos odon najvocjib izza llarn- ,L,()Vii ubravnavo. Tolpa jo oblozena, da jo izvrsila 15 lalvin, 23 razbojstev, I j^oljul'ijo in i /.a v rat on innoi'. Državno pra\dnislvo zabtova za Gulina smrlno knzeu. K obvavnavi jo povabljenib 5li '"'s iZPLAGlLO KATEHETSKsH I)(>K LA I >. Kakor poroča Slovonski iSarod« od 23. in. m. nn'd dnoviiiini voslmi, -jo minislrstvo ver sklonilo, lia.j izplača. i'inanona delegacija v L.jubl.jani katclietoin vso n.jiiu dolžno ziiosko.'.. rinanöna, dolot-acija ugotav- !.ia ur.-i.tiiK>, da dosloj ni projoüi tako- ga. obvoslila niti od. ministrstva vor, mli od miuistrstva i'inanc in opozarja, d-i bi Indi zo izdanoga naloga mini- .iislva vor no smola izvršiti, doklor ministr.-h o I'inanc no otvori krodita. Z 'zpi'aOovanjcni. začno ta mcsoc. s ARKTAdJJA JIADI «LEPAIl- SKKGA KONKURZA. Zastopniki Zveze trgoveev v Zagrebu so posetili dr/avno pravdnistvo in prosili, naj po~ slopa slrozje z ljuduii, ki proglasajo konkurz, cos da so vrso pri toin voliko zlorabo. Nokateri oil njili zive prod honkurzoni zolo potratno, po konkur- zti pa olvovijo podjetja pod drugiini inioni. lladi toga jo državno pravdni- stvo skloniio, da bo v takib slučajib poslopalo iiajstrožje in vtaknilo vsa- kogar takoj v zajioi1. Ma podlagi tega sklop.i jo bil Goza Kos.srnann, ki jo |;rod. kratkim napovodal konkurz, aro- tiran in izroiYn drzaviioinu pravdnl- st\u, ki jo odrodilo i>roti njeinu prois- kovalni zapor radi zlooina gol'jufije. s LUKSÜZNL PAPiNIK ZA KRA- J..JEV8K1 DVOH. Vlada namorava na račun roparacij, ki jib so dobi našii drŽM.va od Noničije, nabaviti popolno- ma nov lnksuzni parnik, ki bo shižit za dvor in za ostale voliko roprozonta- tivno svi'Im.1. Parnik bo iniol iuio »l^'o- sJolonaslednik Petar«. Tndi dvorni vlak ki'alja Petra, ki so ga Noinci v svotovni vojni zaplenifi in se nabaja v Nomoiji, liodo sodaj popravili. 8 ÖTJIASNA SMKT MLADEÜA 8ELJAKA. V gozdn prj Morovicu v Slavoniji so jo to dni zgodila grozna drama, pri katori je izgubil življonjo mladi soljak Nikola. Ugrošic. S svojini bratoi.u Ivanoin so jo v col'nu od])oljal v ftozd po drva. Zaradi poplave jo bil gozd ])od vodo. Po nosroci >so jo coin provrnil in oba sta padla v vodo, ven- dar se je Ivan rošil in Intel v solo po pomoo za, brata. Tačas pa so jo zo oko- li Nikolo napraviTa ledena plast. Ko jö prišla ])oni(to, jo bil Ugrošič že mrtov. ABi stö že poravnaU naročnino za Novo Dobo? LjudskcB prosveta« 1 iUAYOSLAYNl VJOSOLJNI CEIIKVENI Z13O11. Novi roniunski L»:1-1rijai'h Miron Kristoa jo prevzel inicijalivo za sklicanje pravoslavnega vosoijnoga corkvenega zbora. To vpra- saiijo so jo jM'olrosalo na zadnjom yo- slanku višjib pravoslavnib corkvonib dostojanstveuikov v IJukaroslu. (Jro za to, al'i naj so skličo vosoljni zbor k JJožjomu gi'obu ali na goro Atos. Zato nanioravajo iistanoviti odbor, ki naj vso to organizira. (k) .so bo vesoljni zbov si^tl. bo to prvi zJjor po ra.zkolu. I I'1. KS. 8V()B()3)A: POPEK. — BO(iATJN IN SMUT. ]z cescino pro- vol dr. Fr. Jlradac, Zbirka glodaliskib igor. Odor 1;J. zvozok. V Ljubljani 1925. Založiia TiskoMia zadruga. Oena 15 dinarjcv, s poštnino vrcd Ki Din. Tri- nnjsti zvozok >Odra« prinasa dvo ono- dojanki, ki bosla podozolskini glodali- skiin ssdi'oin prav dobro sLužili. Prva vi'opi'k, M'soloigra. s slirimi osobamr. Za Aiiiro, boor boga.toga posostnika lii'ivoa, so jjologujo sosod Kljun, kato- roga pa booo spodriniti njon noeak modicinoc ivan. Ko niisili, da jo zo /magal, ^ /avoci Anica s Ki'junom. — ¦¦• j-!o!.',atiii in sinrt« jo igra. v onom do- janjii. V njoj ua.stopa sosi osob. Ho.ua- iimi nonadoina z-boli zi'iia na snirl. To jiiiliko Isoco i/.iabiti njogova prijatolji- oa, da bi ,ya po snirti bogatinovo zono priiiobila za inoža svoji licori. ßogatin pa na to no inisli. Kor noöo proživoti j'vojo žono, izvr.ši sainoinor šo i)i'odno mu javijo zoüino sinrl. i oi)oiii{i-:NA uC:na knjhia. J\linis!or |iros\oto ji> odobril, da s(* i'abi Sliho^lovjo (nioti'ika) di'. Nik. Oinorso kol poinožna nona knjiga na srodnjik šolab s siovonskiiu uonim. jozikom. Knjiga so dobiva \ zaioznišlvu (loričur iS- Loskovšok \ (lolju. ! HOiN TON. .Knjiga o lo|)om vo- ilon.ju, iL'nvorjtnju in oblaoonju v za- sobjiom iu ja\noin življonju. H)2(j. Za- ložila rJ i.-'kovna zadruga v Ljubljani. Sir. 280. !>ni,šiiana« voija (if> Din, v colo plalno \ozana 80 Din, postnina 3.50 diiiarjnv viv. Siovonci smo imoli žo yvv. knjig o ii'pfMi vodonju. Pred Vseiui tcv- iiii ia;a > iion ton« lo prodnost, da vipo- siova n;ijiio\o.jšo prodpiso in običajo, ki so pi-išli \ navado v zasobnoin in ja.vnein življonju žo v povojnciu oasu. Zlasü so ozira na dolznosti, ki jib ima- nio \' laslni državi ob različnib prii'i- kali napram kralju in kraljovski J'od- bini, ininisiiom, poslan.ikoni^ konzu- l o gospodarjib in poslib, družini, ta- söali. I rot ja zopot o pravilnom ol>laco- n.iu ikl. -- Knjiga jo spisana v i'opi siovonščini tor jo izšla v jako ologantni opivnii. ,!o troba. vsakomur priporo- i'-a li. 1 KOI.KDAll DIUIŽBE SV. CIRi- \,A IN METODA ZA LETO 1926. jo i/sol in .so razposil'ja. Gen a inn. je 15 dinarjov. Proplacila so hvaležno spre- jomajo v pi'iu družboni blagajni. Ko- iVdar jo bkruti »Vostnik ])ruzbo ,sv. Gi- rila in Motoda« — poročevalec o nje- nom dolovanju. Polog »Veslnika« naj so uvažujojo tobtni narodnoobrambni olanki: »Nemci in mi«, »Naša inanjsi- na v Avsti'iji in nemška manjšina v nasi državi« in »Porooilo o »solstvu v -lulijski Krajini«. Pokojnim cirilm/>- tod.arjoin jo odlocen daJ'jsi. spominski clanok, opromlj.cn s slikami. Za pesni- ški d(vl sla ];oskrlK»Ia Fr. Ks. Mo«ko in Kos])a M. Lajuutova, s katoro kliconio: v()j brat jo, /družiino so v doln« — za Di'uzbo sv. Girila in Motoda! Kolodar pra\ lopi'o ]jriporocanio. 1 J)ANJ.EL DE FOE: 110DTNS0N tlKUSOE«. Za slovonsko niladino pri- redil Vlndiinir Levstik. Z barvno na- slovno sliko in 7 colast ran skim i ilu- ¦vlracijaini po izvirnih risbah Rajka Aubica. Zalozii'a Kleinmayr &. Bam- borg, dr. z o. z. v Ljubljani. Gena bro- siranenni izvodu 28.— Din, vezani knjigi $2.—- Din, s pošto 3.— Din voc. Ako je v be.sodab neinskega pesnika, di jo : najboJj.so ba5 dovolj dobro za ndadi.no«, lo količkaj resnice, potein sincnio coniti slavno zgodbo o Robin- son u nad vso knjige toga svota. Mfadež vosoljiu1 zoiiioljsko oblo jo oddala zanjo svo.j glas in prica zanjo leto za letom, vsak dan iznova. Ni ga. kulturnega je- zika, na kaloroga »Robinson Grusoe« no bi bil pi'ovodon, ni ga pi,smenega clovoka, ki no bi. pristovaJt te divno knjige mod uajdražje spoinine svojega dolinstva. Öe odrasli jc ne moreino od- proti, no da bi nas iznova nklenila v svoj car. Založba. Kloininayr.& Bam- borg. dr. z o. z. v Ljubljani se jc lotila nalogo, podali to knjižovno vel'edelo vondar zo «jikrat v res vzorni izbiri in casu ijrimorno dovršeni jozikovni obli- ki. Njona izdaja »Robinsona«, ki jo pri.šla to dni na trg, jo v toni pogledn prava mojslrovina odlicnoga pisatelja in provajalca Yladiinira Levstika in mimo toga ki ilustrovana z izvirnimi risbauii llajka Šubica. Roditelji, ki bo- oejo razvosoHli svojo dooo z »Robinso- uoni«, lor yolsko in ljudsko knjižnico, ki ga žolo r.abaviti, so zdaj no l)odo moylo vi'i!" pritoževati, da dobrega slo- MMi.^koga Mobinsona« ni. Zaboložiti jo holla tndi to, da jo Kleinmayr c<: I'aiiiborg-liOvslikava izdaja s svojimi IC'2 straimii srodnjo osniorko doslej najobsiniojs.'i \ slovonskoin jeziku. C,e- !ia j*1 s.prico toga pač skrajno nizka. Move iržne cen«». Tržne cene v Celju od due 1. januarja :()J0 ruipii'j : (V Din.) Gowdina: V mesni- c;ih I. visie volov 16-18,^ II. telic 12-14, na Kc;u I. vrste volov in telic 16-18, II. vi>.tc 12-11, 111. vrste — do —•-, varn- pov 8s-, pljuč 81—, jctei 8-—, ledic 8'—, loja 10"—. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 10-—, II. vrste 17—, jcter" 17' -, pljuč 17' . SvinjiiH: 1 kg praSičjega mesa I. vuste 25-, II. 2250, pljuC \5'-, jeter V/-, i^lave 13-—,- sbnine I. 2G5O, II. 26'--, na dk-bolo 24-25, masti 28, atncrikanske masti —, I kg Sunke 27"50—30, prckajencga mesa I. 27 M), II. 25'—, 1 kg prelvT.jenih paikljev 750, 1 kg prekajene glave 15'--, 1 kg jezika 32' -. Klobasc: 1 kg krakowskih ?.Q— do -•--. t kg debvecinskih 40'-- do --• — , 1 kg hivnovk vT»'- — —'—, 1 kg safalad 30'— do —¦—. 1 kg posebnih 3o-— do —'--, 1 kg ilačcnk 20 —, 1 kg svežih kranjskih 40—, 1 kg suhili kranjskih 55'-, 1 kg braunšvi- Skih Ib—2.5, 1 kg salami — •--. Perutnina : (1 komau), piščanoc majiien 15—20, večji :0--25f kokoS 35 do 40--, pctelin 35-45'-, iT'.ca 35, gos 80, puran 100-150, domaÜ zajec, manjSi 18'—, — —, večji 25'—. — —, DivjaČina : 1 kos, divji zajec 40'— do 60'—. Mleko, tfiaslo, jajca, sir: 1 liter mleka na trgu 2'5O, na dom dostav. 3*25, 1 liter kisle sme- tanelo1—, kg surovega m?sla50'—, kg čaj- nega inasia 12.'—, 1 kg masla 36'—, 1 kg bohinjskega sira 45"— do —"—, 1 kg tra- pistovskega 28'— do 36'—, ementalskega 60'—, sirčka 14"—, 1 jajce 2' do —. Pijače: (1 liter) starega vina - '— do 20"—, novega 11'— do 15'—, piva 9—, žganja 30'— do —"—. Kruli: 1 kg belega kruha 6.¦••- 1 štruca v te;.i do 82 dkg 5'—, 41 dkg 250, 1 kg čriiegal. 1'rioakovali jo, da se bo ta šlevilo v januarju in febrnarju še po- \ocalo. Tndi stovilo insolvenc je z vsa- kini dnevoin večjo. Mod. bančnimi uradniki jo vedno vocja Ijrezposelnost. Do sodaj .;<> bilo odpušoenih 235.000 banoniii ui'adnikov. Neposred.no prod odpu.stoni pa jo nadaljnib 15.000 do ;-i'U)OO uradnikov. g JZ ZAGREB8KE TRGOVSKE iN OJJRTN1ŠKK ZBORNICE. To dni .st; jo vršila pi'enarna soja zagroljško Trgovsko in obrtniško zbornice. Na.se- ji so j)adlo ostre besede proti. zapastav- Ijanju Zagj'oba v gospodar.skoin oziru. li-'lerosantno jo zabeležiti tudi protoslo obrhiištva napram obrestni politiki bank. Izbrani so bili novi dopisni čla- n L zbornice. Proracun te zbornice za lolo I<")^(>. doloca izdalke na 3,767.000 dinarjev, dobodke pa na 3,705.000 di'— uarjev. Zbornica nainerava s 1. janu- arjom IDiM) izdajati. svojo glasiio me- soc no. g JZ JiMOGUAJSKE 1NDUSTRLI- wSKIO ZIHOUNJ'CE. Na zadnji plenarni soji boograjsko Jndustriisko zbornice jo bilo sklonjono zabtovati docontrali- zar'ijo zavaiovanja. Nadalje jo zljor- nioa stavila svoje prodloge za zakon o noposrednib davkib, o roparaeijah, o posojilib za industrijo itcl. Glode zako- na o šumah in rudali jo l)ii" sprejot ]iro- jokt rudarskib podjotij. g KONTEUENCA 0 NAÖEM VA- IJJTNEM PROBLEMU. Uprava Udru- zon.ja bank v Boogradn jo ])odvzola po- liobno korake za skl'icanjo konl'orenue, na katori so bo razpravljalo o našoin vabitnein problemu in se bodo stavili predlogi za njegovo rešitev. Spričo važnosti tega vprasanja vlada v vseb gospodar.skili krogib voliko zanimanje. g V CEÖKOSLOYASKI SE NE I'VICDE ZLATA VALUTA. Na razne casopisne vesti o možno«ti iivedJ^e zlato valuto v Olesko.srova.ski ugotavlja ()o~ skoslova.ški tiskovni ui'ad, da državna linancna uprava absolutno ne mißli na to. Kaj takega da tudi ni potrobno, kor jo ceykoslouiska valuta cvrsto sta- bilizirana in popolnoma odgovarja vscm državnim potrebam kaitor tudf zalitovam s strani prebivalstva. g 1IKREP1 1'KOTI NAV1JANJU CEN V POLJSKI. Na nokom posveto- vanju ined zastopniki Poljske banke in zasobnib bank se je v svrbo pobijanja val'utnib spekulacij sklonilo, da so onim trgovskim tvrdkam, ki neutemeljeno navijajo cone, no dovoljujejo nikaki krediti tako s strani državnih kakor zasobnib l>ank. g PHEKLIC NEKATERIH AV- STRJJ,SK]I1 BANKOYCEV. Z Duna- ja poi'ocajo, da je avstrijska Narodna bank.i sklonila potegniti iz prometa sieden» liankovco: po 500.000 kron z daliiinoin ^0. «eptembra 1922; po 100 tisoo kron, po 5000 kron in po 50 kron z dalumom 2. januarja 1922. Rok za i/.inonjavo poteče 31. marca pribod- njega lela. . • ¦ g JSV.ETOVNI PRIDELEJv KROM- PIRJA V LETU 1925. Mednaiodni poljodolski zavod coni lotoišnji svotovni pridolok krompirja na 152 niilijona ton napram 1.2Ö milijonom ton pred vojno. V Rusiji je znasal pridolok letos 44 (pred vojno 20) milijonov. ton, v 18 ovropskib državab 95 (pred vojno 94) milijonov ton ter v Severni Ainbriki 15 (prod vojno 12) milijonov ton. g NA$ PAVIL.TON V FILADE1,- V\Jl. .Komisija za presojo načrlov za jugoslovenski paviljon v Filaderfiji jo prisodila prvo nagrado v znesku (K)OO dinai'jev boograjskomu arhitektu I^e' trn Kostiou in njogovemu bratn Bran- ku, druga in trelja nagrada pa se str- nota ter razddita na tri dele, ki so bili prisojeni braloma Kostičoma asistentu tobnicne fakultoto Zlotovkhi in beo- grajskomu arbitektu Ilicu. Trpovski pomočnik dobro izurjen v specerijski stroki želi pre- meniti mesto. Položi tudi kavcijo. Ponudbe na upravo lista^pod »Izvrsten prodajalec«. Stev. 1. »NOVA DOB A« Stran 5 IIBIHgilKIIIIIIIIII ¦¦¦¦¦¦$>¦<*¦¦¦¦<*¦¦¦¦! JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE Usianovljena Iela 1889. v lastn: hiši MhKflRDEOfl ULICil ST. 11 nasproti pošti. Usianovllena leta 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJI GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJI GRAD, SEVNICA, ŠMARJE PRi jelšah, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. i*BHii«aHfijHHnattnHaftaaMNHa^auaMianaBHaa^BnBaaaaaHHEaBB»iinH^ Človeško meso kuhajo navadno z bananami in raanidko, ter jma baje prijetnejši ok us od svinjskega. Ce me- sa no pojcdo naenkrat, ga vržejo v ogonj. Na pojedini spijejo obilo pal- movega vina. Vzlic temu pa pojedina ni vesela. Tajinstveni pečat obreda ji dajo obelcžje. Možje se drže resno in zamisTjeno. Uživanje človeškega mesa jo združeno z nekiini versko-mistični- I jiii cbčutki. Videti je, da je to ostanek noko davne, primitivne in v svoji pri- milivnosti strahotne religije. visoTwplemenitn - najfinejša zdrapiliščna mesanica v najdovršenejši popolnosti, edina obstoječa čajna mešania nqjfmejsih cveioo>in nepre- kostfiva v izdatnosti, vparabi ne dražja kot srednje vrste. 0 ljudozttrih,. JNajprej so mislili, da ;je bilo lju- dožrptvo priJjiibl'jcno zgolj pri näjpri- initivnejsih narodih osrednje Afrike. To pa ne drži, zakaj najlepše cvetove je pognal kanibalizom baš pri pleme- nib. ki se,- odlikujejo po svoji preeejšnji knit urn i in prastari zgodovmi. Sred- njcafriski ljudojedi so si dobavljali človeškc meso z lovom, dočim so si kul- turnejši Balubi držali sužnje, kr so jih lepo pitali za zakol. üe je bil suženj obcinska lastnina, je skrbel zanj žu- pan, ki je tudi odločiif, kedaj ga bodo smeii spoštovani1 občani pojnžinati. Do tega nesrečnega trenutka je moral člo- ve.ški krmljenec delati za občinski bla- gor h: vsa vas je lepo skrbela zanj. Skrb je si a tako dateč, da so ga celo oženili in run pustili, da je imel otro- ke, zakaj tak mož je baje bolj zado- vcljen z življenjem in se da lažje pod klYlKli. Uiiiljivo je, da ni smel suženj niti sfutiti, kakšne namene ima vaška skrb in ljubeznivost, kajti sicer bi se bil pre- klicano slabo redil. Ljudožeri vedo tu- di povcdati, da meso človeka, ki ga ta- rejo hude skrbi in nevolje, nikoli ne tekne tako kakor meso neskrbnega ve- seljaka. Sredi sužnjeve najveeje sreče in tolščobe je napocif dan, ko je župan vprašal orakel, ali kaže zaklati pitane- ga sužnja. Ce so bila znamenja ugodna, so zvabili sužnja na lov v široke stepe, za druzbo pa so inn dali nekoliko krepkih fantov, ki so se opremifi z ostrimi kiji. i Ko so bili v najbolj gosti travi. je eden i izmod fantov zasadil morilno orožje v sužnjev tilnik. Mož je bil takoj mrtev in fantje so populili travo in ga polo- žili na goto zemljo, potlej pa pokrili truplo K travo, da ni mogel k njemu mrc-es ali da ga ni ziabka opazil kak požrešni sosed iz živalskega sveta. Čez nckaj iir je trava v vrocom afriskcm solncu usahnila in .so jo zazgali. V tem ognju je suženj toTiko zgorel, da se je pokazalo »lepo belo meso«. Tako jo bi- lo za današnji dan mesarsko in kuhinj- sko delo končano. Še-le naslednjega dne so žrtev skuhali in se zbrali okoli nje, dočim jim je župan defil porcije. Ženske se pojedine niso smelo udele- žiti, ker jo uživanje človeškega mesa neke vrste obred, h kateremu imajo pristop zgolj možje in fantje. Razgled po ®vefu. v KONEC SVET/A — 6. FEBRU- A11JA .1026.! Ta ali oni izmed naših eitateljt'V ae bo morda še spominjal ?enzac|jonahiili prorokb, ki jih je po- daf pred dobrim letoin castivredni gospod Robert Reidt, prorok po pokli- cu. Prerokoval ic ramreč, da nasLopi 0. februarja 1. :1925. konec sveta. Se- xeda je bilo nostevilo onih, ki so \zm\\ njegove besede resno. Na predve- čer usodnega dne so .so nekateri ob9- sili, drugi pa so jcl: razsipati svoje I'.r.ctje, racunajoc- — v ostalem povsem pravisno --- da ne morejo ničesar vz3- ti s seboj na oni tvet. Ko so se drtigo jutro zbudili in videli. da teče življcnje v «tarem tiru liapioj. jih je kakopak bolola glava pc preobilem uživanju, toda — iztrczD-li f-j se. Zdi se pa, da se ni iztreznil gospod Robert Reidt, ki mu očividno njogov.i ymota v datumu ni sla pr^vuc na živce. Kajti Robert Roidt ol-javlja ?.iovo piorckbo. Prizna- va. da se je Ia7i.-ko leto ;motil, ter na- \cija kot u.-odni dan, k: napravi konec na^cmu po/emskfroi] /livljenju, dan C. febniarja f;-ta 1.92f».! Ilpati je, da se najdi-jo tudi letos Ijudie. ki bodo ver- jelL p^l'i'ävljtni prorckbi. r KAKO IZVRŠUJEJO KITAJ- CI SMRTNO KAZEN? Nedavno je bila izvršena v Gharbinu na pristno kitajski nacin smrtna kazen nad zlo- gla.snim rnskim razbojnikom Ivanom Kornjlovim. ki je na daljnem Vzhodu izvršil nežteto ropov in umorov. Ob- sojenca so zadušili. Do zadnjega tre- nutka Ivan Kornilov ni veclef, kedaj bo sojen. Trrino je veroval, da kitajski senat ovrže obsodbo in ga pomilosti na dosinrtno ječo. Na dan izvršitve obsodbe so stražniki pripeljali Korni- lova na sodnijsko dvorišče, kjer so mu prečitali obsodbo v kitajskem jeziku in tekst prestavili v ruščino. Kornilov je v ostrih l)esedah protestiral in izjavil*, da bo prosil za pomilostitov. Toda na da no znamenje je krvnik vrgel Kor- nilovu vrv krog vratu in jo v roki ne- koiikokrat zaporedoma hitro zavrtel z lesom. na katerem je bila pritrjena. Obsojencu je stopila kri v oči in kmafu je bil zadvišen. r AMERIÖK1 BOGATAŠI. Davč- ni urad Zedinjenih držav objavlja vsa- ko leto imeca največjih davkoplače- valcev. Letos jo plačala najvec davka tvrdka Ford. Ta je plačala 16^ misi- jona dolarjev davka. Ford osebno je plačal 26 mili.jon.ov dolarjev. Največ osebne dohodnine, namreč 6.3 milijone dolarjev, jo plačal Rockefelser ml^ijši, Ameriški finančni minister Mellon je plaeal 1.8 mil. dolarjev, njegov brat pa l.l mis. dolarjev. Od filmskih igralcev plača Gloria Swanson 57.000 tlolarjev davka. Harold Lloyd 28.000, Pola Ne- gri 15.000, Chaplin pa sarao 345 do- larjev. lz davčne vsote se da izračuna^- ti, da je Fordovo podjetje iansko leto , /asfužilo 115 milijonov dolarjev čiste- ga dobicka. r I'ROTI POROKAM Z EVRO- PEJKAMI. Siannski kralj je izdal na siamske dijake v Angliji poslanico, v kateri jih svari pred porokami: z Evro- pejkarni. Pravi, da je bilo zo mnogo porok Siainezov z belimi ženskanii, pa ti zakoni niso bili nikdar srecni. Raz- mere v naSi deželi — pravi kralj — so različne od evropejskih, in Evropcj- ke, ki so se poročise s Siamezi, ne mo- rejo nikdar premagati želje, vrniti se v rojstne kraje. Siamski kralj pravi dijakom, da naj nikar ne omalovažu- jejo doniacih žensk in naj se spomi- njajo, da ne Evropejec in ne Siamez, ki spoštujefa samega sebe, ne poročita Tiikdar žene drugega piemen a. r NAJVEČJA BOJNA LADJA, I3cjna ladja »Nelson«, spuščena v morje v ladjedelnici Armstrong, ni sa- 111.0 najmočjiejša angleška, ampak sve- tovna bojna ladja. Dolga je 702 cevlja, tonaže 352.000. Podrobnosti glede ob- orožitve niso znane. Najbrž bo imela 9 topov, niostva 14.000. V mornari- škom j.'roraeimu je izdatkov za njo ! 4G0/.0(i0 storlingov na leto. Gradba lad- je stane 7 mliijonov sterlingov. r PRE0KRET V AVIJATIKI? Tz Londona porocajo, da je prispel iz Sid- rey-a kapelan Robert, ki bo razkazal in obrazl'ozil s^'oj izum v avijatiki. Iz- našel je način, na podlagi katerega bo ri.eroplaTi.ske motorje gonil plin, ki bo nastajal radi počasnega segrevanja nokega prahu. Kapetan Robert trdi, da dovoljnje r.jcgov izum uporabo težjih in močnejšili motorjev, ki bodo gnani z večjo sigurnostjo in bodo dosegli br- zino do 900 km na uro. Ce so obnosejo poizkusi mladega Avstralca, potem bomo v kratkem dozivefi velike izpre- membe v avijatski tehniki. r LTNČANJE. Samovoljno obsod- bo na smrt in izvrsitev te obsodbe ime- Rujemo po Amerikancu Lynchu (lin- eu) lincanje. On je s tem začel. Zlasti so se te kazni posluževali proti Črn- cem, posebno v slučajih, če so Crnci nadlegovali bete ženske. Lani se je zgodilo v Zedinjenih državah 16 slu- eajev linčanja, najnižje število v zad- rjih 7j0 ietih; v 12 slučajih je kazen vo- Ijala črncem, v 4 hetim. V dasotlotju i 1914 do 1924 poročajo skupno o 537 ! slučajih, v projšnjem desetletju o 701. ! Od leta 1885. gre linčanje trajno na- zaj, in skora;; lahko rečemo, da smo pri koncu ž njjm. Povprečno JO' bilo v zadnjih 40 lelih lincanih na feto 105 ; ljudi, skupaj 4203, in sicer 3165 črn- • ccv ter 103S belih. ! r JEKLO STARIH NARODOV. j Neki angleški keinik se je izrazil ne^- \ davno pred strokovnjaki v izdelovanju ; zoleza, da dandanašnjim industrijal- j oem ni uspelo izdefovati jekla, ki bi po ! kakovosti odgcvarjalo jeklu starih na- rodov. V izkopinah pri Richboroughu na Angleškem, kjer so imeli Rimljani važno pomor&ko ba.zo Rutupial, so na- s)i raziskovalci razne predmete, med katerimi se je nahajal tudi veftk zebolj. j Zelezo, iz katerega je bil žebelj, je bilo J sila* odporno, posebno proti rji in je daleko vzdr/neje od današnjoga jekla. iJrugi primer, ki priča o boljši kako- vosti starih kcvin, je v delhijskem ste- bru (Jndija), ki je iz žefeza in še po- polnoma oiiranjen kljub temu, da je star nad 1600 let. r K0L1K0 DEŽJA PADE NA ZEMLJO. V deževnih dneh, ko je dan za dnem neprestano lilo, smo se začu- ' deno povpraševali odkod toliko vode. Toda ako pnmerjamo naše kraje z drugimi, bomo videli, da je v naših krajih množina padavin se dokaj nor- malna. 1'ri nas znaša letna množina približno en in pol metra, ako bi se- veda vsa voda ostala na površini. V Crkvicah, v južni Dafmaciji, pa pade na loto nad 4 metre dežja, da, včasili celo tekom par dni toliko kakor pri nas celo leto. Največ dežja na zemlji pa imajo v Cherapunjie, v Bengali ji, kjer pade letno nad 14 metrov dežja. Ako bi vso množino vode, ki pade te- kom leta na naso zomljo, enako raz- detili, tedaj bi stala voda malo manj lyikor on meter visoko. r CERKEV IN MODA. Neki po- božni daml je bil zabranjen vstop v ne- ko rimsko cerkov, ker je kot sodnik o tem, kaj je spodobno in kaj je nospo- dobno, odločujoči cerkveni sluga ozna- čil njene rokave za prekratke. Dama je odšla razjarjena izpred cerkve v rer- dakcijo lista »Giornate d' Italia«, da poizve tain, kakšna dolgost rokavov se zahteva za poset cerkve. Sedaj se je oglasil valikanski »Osservatore Roma- no«, ki odgovarja na dotično notico \ lislu, da naj se dama v bodoče v takih vprašaniih svoje vesti ne obrača več na kronista kakega liberalnega lista, mar- več naj -vprasa svojega spovednika. ki ji bo dal točna navodila o tej stvari. Oglašulte l Prodaja kamenitega in lesenega premoga, oglja in drv po najnižjiii cenah. Trgovina Karlovšek, Lava 21. Istotam dobi slui?bo hlapec. Hovo stanovanje soba in kuhinja na Lavi St. 26, ter ena sob;* v Jurčičcvi ulici 5 se takoj odda v najem. Vprašati v pekarni Kürbisch. Vep delovnica opremljena z električno instalacijo se odda takoj v najem. Delavnica je pripravna za vsakega obrtnika. Vpraša se v pekarni KUrbisch Krompir zdrav in suh, se prodaja vsako sredo in soboto od 8. do 11. ure na dvorišču prodajalne moke mestnega mlina v Prešernovi ulici, vhod iz Zagate. 3-2 UošII so dol&Y>i šivalni strojl, nemški fabrikat, nizka cena. M. ŽIŽKA, Celje, Glavni trg 16. 1ŠČO se meblirana soba s posebnim vhodom, če moqoce v pritličju. — Naslov v upravi. se ucenec z lastno oskrbo v manufakturni trgovini Brata Šumer, Celje, Glavni trg 8« Straa 6 »NOVA DOBA« Stev. 1. Teiefon Stev.75 In 76 sk^^S^^^= 1 ©Cfll*llŽtlIC«3L JsS^a^Sr^T'-'^rr1 PoStniČek. rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke m Celju Centraia v Ljubljani Delniška glavnica In rezerve Din 60,000.000 — DelniŠka glavnica in rezerve Din 60,000.000*— Ustanovljeua leta 1900 |f Agttfficija Logatec. Podlx»ia.L:inLi04a Ägencija Lo$a$ec. *r Brežtce, Čraomeli, Gorfca, 9LranJ, Maribor, Mett&ovič, NovA Saö, Ptuj, Sarajevo, Split, Trat. 3P | Sprejema VlOge na lu&jižlc© 111 le&OČl jffiiSE Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnlh papirjev, I račtra protft ugoäiiemu obsrestovanfn 3*S#% valut in dovoljuj® vsaliovrstoe Credite. X>x»oclajLfc ®x»©*»ijeb, Boškoviceva ulica 4O. a ! Brzojavi: TAURIA ZAGREB. Telefon štev. 13-89. I i R iz useli rudniho? dobanlja in dostav- Ijjti na dam R JÜ5T, CELJE, Aleksandrova nL 4 Plačilo tudi riß obroke. IfflaiBufakfutna A« Krispgi«» •Ljubljana; Rcežtis* uSica 19 pošilja po povzetju na toko šivane odeje (kovtre) od Din 153'-, 170'-, 198'-, 216*—, 240-—, 280'—, 3.8'- in 340"—, rouge po Din 14'—, klot od Din 321- naprej. Gg. trgovcem se naredi vata za odeje 8 tudi po vzorcu. 7 Mirno, udobno meblDvano sobo z električno razsvetljavo, i š č e m za takoj. Dr. Dom. Drnovšek, pisarna dr. Kalana. Divane, •^ žimnioe, otomane ] ter vsa v tapetarsko stroko : spadajoča dela in popravila izvršuje točno in pozmerni ; ceni Ivan Strelec tapetap ^sar Celju. ' Samostanska ulica štev. 2 Olavni trg St. 12 Qdida se meblooana soba zaenoalidveosebi. M. Rauch, Prešernovaul. Telefon 434 Popfaviia plsalnlb In rnčniiBkth sfrolev. Specitalni mehamk IVAN LEGAT, Marfibor, VETRINJSKA ÜL. 30. „IN KR'A" Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 59 Cene konkurenčne! Kleparsfvo» vodovoHt&e tašta- lactie in naprava »trelovodov Franjo Polžaii CEUE - Kralja Petra cesta - CEUE Sprijorna^aMazgoraj omsnjenih stroKK'4oriud;popra^tis ?05trczba loena. C?n« wmiwi. SoOlsa izi/r5iiw. —i_____________^_______^^_— TiskovSne vseh vr©t, od najpriprostejše do siajffi- nejše izpeljawe izdeluj® hifro in po konkurenčni ceni ZVEZNA TflSKARNA V CELJU Delaj, nabiraj in hranil I II......L......JP=1I —......,=S1I ' —II----------- \u\ lili 2 So u. O IN s 1 I — Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om, zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%- Večje stalne vloge pc dogovoru najugodneje. Pri naložbl ztieska po *> njn Rp Anhi ' nabiralnik na dom. * Jamstvo za vloge nad 1 mi'-ijon 250.000 Din. Pisarna v Cel]u, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Tedenski izkaz mestne klavnlce o kianju In uvozu od 21, XII. do 27. XII. 1925. Zaklana živina ÜVüZeim mesil V kfl 1 m e - siö|-|.«i«s|:i:|««S °P°mba yo>yhhwO^V^ H W O ^ ^ Dečman Ferdinand------2-------22--------------89 - - - -Esih Matija ....------3------5 1 - --------------------------------- Friedrich Ivan . . .------l|------2 1-------------------- — — Gorenjak Josip . .------lj------1------— — — 47 — — — — Hohnjec Viktor . .------lj------— 5 — — — — 106 ~ — — — Janžek Marija . . .----------._— 2------— — — — — — — — Junger Ludvik . . —------!-----------------— _— — — — — — Kroflič Alojz ....------ill----------------------61 — - - -Lapornik Ivan ...------lj------42 — —-— — — — — — Leskošek ivan ...----------j- 1-----------_- 58 50- - -Potekal Ludvik . .----------!-----------------~ — — — ~ ~ ~ ~ Rebeuschegg Franc------4l 6 - 3--- - 304 492 118 - - -Scnica Karol . . .-------------1-----------_~ - - - - — Urbančič Adolf . .------2----------1--- -216------------ -Voisk Rozalija . . .---------¦— 1— 2 —~— — -r- — — — — Zany Viktor ....----------—----------------- _ - - 85 — - -Zavodnik Alojzija------I',-- 2----------180 84 - - -Pilih Karl.....----------1-------------~ — — — — — ~ "~ Bernardi Drago . .----------— — 2 — — "~ — — — — — " ~~ Reicher Anton . .----------l------J—————— 56 — — — Permozer Anton . .---------j— 1------—1~ —— — — — — — Plešivčnlk Ana . . —------j—---------—j~-------171 — — — — Reberšak Anton . .--------------------1 ~i~ - — — — — — — Robek Anton . . .---------------------------------------— 47 — — — Skoberne Fric . - .------•—!- - 1-----------------— — — ~~ ~" Stegu Franc . . . — — —J-----------------------— — 72 — ~ — Janič Maks . . .-----_ 1-----------------------------------~ ~ Pitamic km\] . . .--------------— 2;--------— — -- — — — Lesjak Franc .--------------------II— Skupno. . . |j-------[17 10 4J24 18-----------||3O4 U20J512 — J-------- Pnpilariiowapen in javnokoristsn denarni zavod oeljskega meila j Mestna tiranilnica celisKaj 15 E ffstanovlfea* leta 1864. — Pod ffl tzstfnlm državahn padzorstvom. V l«bstiBii palaöi p>i*i kolodvopu. Virt toranllnlCiil posU «o Ixvrsalefo nalKttlanlnele, hltro to tot* Jo. UftoOno obresiovanle. Pofasnlla in natvetl brezpladno, Vrednost rezervnlb xakladov ffaf/ fCron 25.OOO.OOO*—. I Za hrannne »loge Jamfi roesto Celje s celim svojim premozenjem in x vso svojo davčno mol^o. Tiska in izdaja Z«ma tiskarn«. - Odgovorni so : za izdajatelja P»ifol Zabukošck j za tiskarno Milan 6etina | za redakcijo Winko V. Gabero. - Vsi v Celju.