D o p i s i. Iz Slovenskih goric. (Narodne r a z m e r e.) PovpraSevai bi popotnik, kateri bi bodil čez Siovenske gorico: Ali niso tukaj Siovenske gorice? Odgovor bi dobil, da so sicer slovenske, a žalsbag zunanje lice tega biserja slovenskega Štajerja je sumljivo. Zakaj? Na vsaki hisi, katera nosi to ali to stevilko, ie zapisana v nemSiiai tudi občina. Sramotimo s tcm sami sebe tako zelo, da pač ni čudno, da nas narodni nasprotniki lmenujejo narod s hlapčevsko omiko. Zares, to je hlapčevska služba, s katero hote ali nehote služimo nemškutarjem. Ti zavedno slovensko ljudstvo! ali se ne čutiš užaljeno in ponižano, ker se Sopirijo po tvoji zem!ji, pcdedovani od hrabrih slovenskih očetov, ne* razumijivi nemški napisi, ki se rogajo tvoiemu narcdaemu čutu. Vi občinski predstojniki, odprite vendar enkrat svoje oči! Vi občinaki odborniki, predlagajte v občinskih sejah, da se odstrani ta črni madež iz površja milih Slovenskih goric. Ne klečeplazimo pred nemSkutarji! Pokazati je treba dejansko, da smo zavedni, da Ee maramo onih, kateri nas tlačijo, ter stopimo kakor eden mož v narodni boj za obstanek. Videli bodate, kako se nas bojijo tisti, kateri nas hočejo uničiti v narodnem oziru. VpraSajmo moža katerekoli narodnosti, kaj je. S ponosom nam odgovcri, da je sm tcga ali onega naroda, le mi Slovenci nsj bi se sramovali svoje narodncsti ter se kazali svetu v tej umazani krinki ianičarja ali Judeža. Ali nam mar m Bog dal našega jezika kakor drugim narodom? Cemu se sramovati ? Zatorej, predragi prebivalci Slovenskih goric! storite korake k temu, da bodo zares »Slovenske gorice«! — Proč z nemSkimi napisi! Iz Ribnice na Pohorju. (N o v a o b- č i n s k a h i š a.) Pohorski Ribničani so si postavili lepo eoonadstropno občinsko hiSo, v kateri bode imela cbčina svojo pisarno, stanovanje za orožnike, zdravnika, za katerega se je že služba razpisala, — občinskega slugo in druge. Te hi3e je bilo silno potreba, ker se je od pisarne morala plačevati najemnina ter se občžnski akti niso mogli tako lepo shranjevati. Postavila se je na »beneficijatovem« zemljišču, katero se je z dovoljenjem preč. kn.-Skcfijstva in visoke c. kr. namestaije odkupilo. Dne 22 okt. se je vrSilo slovesno blagoslovijenje hiSe blagohotno po č. g. dokanu Hrasteljnu. lz Staregatrga pri Slovenjgradcu. (Tombola v prid šolske kuhinje). Prav veselega srca moremo poročati, kako so letos obilo darovali kmetje za šolsko kuhinjo okoliške Sole v Slovenjgradeu. Zatorej je uaSa dolžnost, da se v imenu ubcge šolske mladine prav iskreno zahvalimo vsem blagiin g. darovateljem za poslane darove. Ti3očcra hvala! Pa to Se ni dovolj! Saj otrok, ki pride po dve do tri ure daleč v 8olo,# ne potrebuje samo hrano, ampak tudi obleke. Saj se vedno sliši večkrat proseč glas: dajte nam obleke, dajte nam obuvalo, da bodemo mogli v Solo, posebno pa zdaj, ko se prične Solsko leto in se bliža zima. V to svrho bode krajni Solski svet dne 15. novembra priredil toinbolo v prostorih »Narodnega doma« v SloveDjgradeu v prid Solske raladine. Prav uljudno so vabijo vsi od blizu iti da!eč k prav obiloi udeležbi. Prosijo se tudi vsi, ki imajo količkaj čuteče srce za ubogo mladino, da bi blagovolili poslati prav obilo daril za tombolo krajnemu šolskeinu svetu. V imenu mladine se zanaprej zahvaljujemo vsem, ki bodo kolifikaj pripomogli k dobremu uspehu te dobrodelne tombole. Zatorej dne 15. novembra t Slovenjgradec na tombolo. Od Mislinje. (Opazovanje popotn i k a) Med ti3te srečne Jjudi se žtejem, ki imajo počiinice. Za me so bilt> letoSnje počitnice posebno vesele, ker sem imel phliko nekoliko potovati. Z vlakom sem se peljal iz Spod. Dravograda v Velenje. Pri oknu sem sedel ter opazoval krasno in rodovitno dolino, po kateri Sumi deroča Mislinja. Pri pogledu na zaleno Poharje sem se pa zazibal v priietno misel, da prebžva na teh mogočnih gorah Slovenec. »Slovenski svet, ti si krasan«, bi bil skoro zapel. A vlak je postal, sprevodnik pa je zakiical: Missling. Opazil sem, da imajo postaje ob tej železnici sicer dvojezične napise, a vendar se sliši povsod samo blažena nernščina. Sprevodnik bi bil morebiti kazaovan, če bi se predrznil izustiti slovensko ime. Kdo ve?! Ozrem se skczi okno, da se poslovim od kpe doline in gorskih velikanov. Io tu — presenelilo me je. Okoli 50 izstisov »Štajerca« se je valilo tja proti poSti v Št. Lenartu. Žalostno, a resnično t Obrnil sem se tja do svojih sopotnikov, ki so mi blagovcljao razložili, da je (v Št. Lenartu) v Mislinji požta za več župnij. Zvedel sem torej, da ostane največ »Stajereev< v Št. Iiju. Neki Htfar jih ima baje 18 Približno deset jih roma potem v Dolič, Št. Vid nad Valdekom se lahko pomSa saaio z nekaterimi, zelo mnogo jih pa gre v Brde in Golavabuko, menda zato, ker v bralnem družtvu v Št. Martinu »Štajerca« ne trpijo. Pri vsem tem je pa najbolj žalostno, da imajo celo tega nepotrebnega gosta v bcljžih hiSah. Marsikje bi labko človek vzdihnil: Kdo bi si bil inishl! — Slovenski kmet! Ali Se vedno nisi prišel do prepričanja, da je »Štajerc« sovražnik tvojega naroda? Le opazuj ga! Slovenske duhovnlke in posebno slovenske odvetnike (dohtarje pravi »Štajerc«), ki se potegujejo za pravice našega naroda, napada na ostuden načia. Zakaj ne zbada in blali nemSkih odvetnikov? Z največjim veseljem udriha po caSih zadrugah, priporoča pa samo nemSke trRovce. In, ali se morebiti hočeS učiti iz »Štajerca« lepe in fiae slovenSčine? Urednik »Štajerca« se sicer sam ponaSa, da |e obiskoval visoke §ole, a gotovo je naredil veliko sramoto «. prcf^sorju, ki mu je dal na gimnaziji v Celju iz sloven^čine prvi red s stavkom, ki ga je zapisal sam in ki se glasi: »... sem posvetil vso moje znanje »Štajercu.« V 3 razredu Jjudske Sole vedo vsi učenci, kako bi se ta stavek glasil pravilno. Ptujski žgsnjepivci govore lepSe. — Slovenski kmeljo! Vaši očetje so peli nekdaj: Po hribih se tudi Slovenec baha, Eer toliko deželo pred seboj ima. O, kakšno sramoto jim delate s tem, da drago plačujete svojega izdajalca »Štajerca«! Proč torej ž njim! 2 K lahko obrnete v kak boljSi namen. Pri družbi sv. Mohorja dobite za 2 K <%to kaj drogfga. Vsa imena naročnikov »Štajerca«, ki dobivajo tega korundiča t MisliDji, ici sicer niso znana; če bi jih pa iskal v koledarju družbe sv. Mohorja, bi marsikaterega iskal zastcnj. Nekoliko več odločnosti je torej treba. Pokažite jo s tem, da zahajate k narodnim trgovcem in gostilničarjem, ki imajo naročene poStene slovenske časopiso. To vam bodi v ponos! O da bi ne bil g'as vpijočega v puSčavi opomin, ki ga vam s tem daje vas in svojo slovensko dornovino ljubeči popotnik. Dobrna pri Celjn. (Nas občinski odbor.) Minilo ie leto in dan, kar je »Slov. Gospodar« opozoril slavni občinski odbor dobrnski na tablo z nemskim napisom, ki je visela na obfiinski hisi ter kazila hišo in celo Dobrno. Tabla z napisom je izginila in občina jj opraua nemškutarskega madaža. Pa samo občina, ne pa občinski odbor dobrnski, ali prav za prav nekateri udje slavnega odbora. SliSijo se namreč v narodnem oziru o dotičaih gospodih odbornikih take reči, da si bodo drugi odborniki prihodnjič premislili, predno bodo sedli z dctičniki skupaj k eni mizi, da se posvetujejo o blagru slovenske dcbrnske občiae. Celi stvari bi ne pripisovali tolike važnosti, a pomenljivo je, da je ravno tisti gospod, ki ho je Stulil vedno za najbolj narodnegi Dobračana, da je sedaj pokazal drugo barvo, ki |e kaj močno podobna barvi spodnjeStajerskih nemčurjev. Kratko rečeno, gospoda K. več ne poznamo. Ali ga je visoka služba, katero opravlja pri občini, in katera nese 40 svetlih srebrnih kronic, tako prevzela ali kaj drugega, ne vemo, odkar je pač zlezel malo visje, ne diši mu več fiista slovenSčina dobrnskih rojakov, atnpak poprijel se je gobovega ptujskega kljukca in pridno zavživa vsakih 14 dni za kosilo ob nedeljah nemSkutarsko prismojeno »špižo« nemčurskih kramarjev spodnještajarskih. Želimo mu sicer najboljsi tek in prav nič ga ne zavidamo, če hoče v ptujski smetiSmci brskati za kakimi zakladi, vendar pa slavni občinski odbor vprašamo: je-li bilo slavnemu odboru, ko je volil gospoda K. na tako odgovornosti polno službo, zaano, da je imenovani gospod prijatelj lista, ki zagovarja tiste, ki so bili vedno strastni nasprotniki Slovencev in posebej 3e slovenskega kmeta. Za danes naj zadostuje to ponižno vprašanje. Č9 dobimo povoljni odgovor, ali pa če slišimo kmalu, da je g. K. odložil svojo, od njega samega zabtevano in tako rekoč ustanovljeno službico, obrnili se bodemo od Vrbe bolj proti Prislovi in Lokovinu, zakaj marsikatero zanimivost Se bomo razkrili. Ako pa g. K. vstraja pri svojem liubljencu, ki ga dobiva iz dobrnskih toplic, imenovali ga bodemo s polnim itnenom ter se Se bavili natančneje z njegovo slavno osebo. Mimogredč Se bodi omenjeno, da gospoda K. nikdo ni videl pri političnem shodu na Dobrni. Umevno! Tisto nedeljo |e bojda preveč hlastno požiral ptujskega kljukca in ni mu bilo prav dobro. Ali je pa morebiti trobilo spodnještajerskih nemčurjev branilo gospoda K. pokazati >narodnost« ? Naj si bo kakor hoče, sedaj vemo, koliko je vredna »narodnost« gospoda K. Bodi Vam g. K., že danes povedano, da na Dobrni o takih stvareh ne poznamo Sale. Ali Slovenec ali nemškutar! Pokažite pravi obraz; slepe misi bomo igrali drugikrat in drugje, pri občini na Dobrni pa mora biti vse čisto in svetlo narodno. Torej!