£NA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 35 |©IM1M«3IGLAS KRANJ, torek, 7. S. IMS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jugoslavija te dostojanstveno Počastila spomin fta predsednika Tita i v Petek je Jugoslavija pocasti-^ *pomin ha predsednika in jftp-Uovitelja nove socialistične ■^dve Josipa Broza-Tita. Minilo ^mreč pet let, odkar je zastalo T~e tega velikega človeka in dr-^ifca, ki je več desetletij stal £ Njenem čelu v boju za svobodo iti*1**' za uveljdvljanje sociali-^Cne9d samoupravljanja, brat-^ in enotnosti med narodi in °*jtifce neuvrščenosti. ; trenutku, ko so se oglasile si r rene po vsej domovini, so se ob f°bu Josipa Broza Tita v hiši ^etja na Dedinju zbrali pred- bvniki najvišjih organov in or-j^Uacij federacije, oboroženih delegacije republik in pokra-j!1 ter predstavniki Kumrovca, zbijane in Beograda. Hišo cve-Ja so obiskali tudi predstavniki JpUh mest, ki nosijo Titovo ime: Novega Drvarja, Titograda, Ti-^e Korenice, Titove Mitrovice, ^ouega Velenja, Titovega Veleli Titovega Vrbasa in Titovega **ca. Položili so cvetje na Titov T se vpisali v spominsko Cvetje na Titov grob je položila tudi soproga Jovanka, prav tako tudi sin Žarko z družino, medtem ko je bil mlajši sin Aleksander-Mišo zadržan. Od zgodnjih jutranjih ur so ljudje iz vse domovine obiskovali tudi Kumrovec, rojstni kraj tovariša Tita. Ves dan so se pred vhodom v Titovo rojstno hišo menjavale častne straže delavcev iz Kumrovca in sosednjega Klanj-ca. Na komemoraciji je o Titovem življenju in delu spregovoril njegov vojni tovariš Pavle Gregorič. Podobno je bilo po vsej domovini. Tako je ob 15. uri in 5 minut v Jajcu, kjer je Tito postavil temelje nove federativne Jugoslavije, zastala tudi štafeta mladosti. Izvoz za 6 odstotkov w e e večji V prvih treh mesecih je gorenjsko gospodarstvo izvozilo za 10,9 milijarde dinarjev blaga, od tega na konvertibilno področje za 7,9 milijard dinarjev in na klirinško področje za 3,01 milijarde denarjev. Največ so izvozili v kranjski občini in sicer za 5,6 milijarde dinarjev, v Škofji Loki za 2,1 milijarde, na Jesenicah za 1,07 milijarde, v Tržiču za 1,06 milijarde in v Radovljici za 1,02 milijarde dinarjev. V Kranju so izvoz v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 10 odstotkov, v Tržiču so ga podvojili, v Škofji Loki je bil za 8 odstotkov, v Radovljici za 2 in na Jesenicah za 7 odstotkov manjši. V izvozu niso upoštevane storitve. Uvoz pa je bil v tem času večji. Skupno je gorenjsko gospodarstvo uvozilo za 10,96 milijarde dinarjev, od tega s konvertibilnega področja za 8,53 milijarde dinar jev in iz klirinškega področja za 2,43 milijarde dinarjev. Najbolj so uvoz povečali v Radovljici in sicer za 58 odstotkov, v Tržiču za 52 odstotkov, v Škofji Loki za 16 odstotkov, na Jesenicah za 10 in v Kranju za 4 odstotke. Skupno je bil letošnji uvoz za 14 odstotkov Večji kot lani v enakem času. 90 odstotkov uvoza predstavlja material za proizvodnjo, 8 odstotkov pa oprema. L. B. trn ^Zasneženih in zaledenelih cestah Pokljuke in Jelovice — Na četrtem, tokrat prvič tudi d\) ^T°dnem ralluju Kompas, ki je veljal za pokal Alpe-Adria, državno in republiško prvenstvo, je zmagala £r try'sfca dvojica Karasek-Schvjeinghoffer. Lep uspeh so dosegli tudi jugoslovanski tekmovalci, saj sta se $e *J;e Kiizmič in Rudi Šali z vozilom renault 5 turbo (na sliki) uvrstila na drugo mesto, med deseterico pa sta k e«ina ženska posadka Zmec-Bagari in dvojica Zonta-Vene. Prvi del rallvja se je odvijal na zasneženi in zabeli cesti od Rudna do Krope, drugi del pa na cestah v okolici Ljubljane. — Foto: F. Perdan V SREDIŠČU POZORNOSTI Praznik zmage Minila so štiri desetletja, odkar se je v Evropi končala druga svetovna vojna. To se je zgodilo prav na slovenskih tleh. Odjeki zadnjih bojev ob naši severni meji pa so zamrli šele 15. maja 1945. leta, več kot teden dni pozneje, kakor na drugih evropskih bojiščih. V številnih velikih spopadih in ostrih bojih je jugoslovanska armada zajela in razorožila še zadnjih 350 tisoč mož sovražnikove vojske. S tem je bilo zaključeno več kot štiriletno obdobje našega velikega narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Nekdo od zgodovinarjev je zračunal, da je vojna na slovenskih tleh trajala točno 1500 dni. Ponosen in nikoli uklonljiv jugoslovanski človek je tako na svoji zgodovinski poti izvojeval še eno, velikansko zmago. Izvedel je podvig, ki mu ni primere. Ta podvig je še toliko večji, ker so naši narodi prvi vrgli rokavico v obraz Hitlerju in Musoliniju v času, ko sta ' bila s svojimi zavojevalnimi armadami na vrhuncu moči in slave. Do takrat je njihov vojaški škorenj poteptal že več kot 15 držav Evrope. Za nas, Slovence, ki smo od prvega dne ter v najtežjih geostrateških, političnih in drugih razmerah z ramo ob rami z drugimi jugoslovanskimi narodi v tem boju vztrajali do konca, je ta podvig še posebno pomemben. Slovenski človek si je s tem zakoličil največji in najpomembnejši mejnik v vsej svoji 1400-letni zgodovini. Iz naroda hlapcev je postal narod borcev in junakov, si sam izboril svobodo in prvič v zgodovini na demokratičen način izvolil v jeku bojev že oktobra 1943. leta svojo resnično narodno oblast. Vse to je dosegal, ker se je dosledno držal besede Edvarda Kardelja: »Noben narod se ne sme izogniti prvi bitki, če noče izgubiti zadnje.« Slovenski narod je dosledno izpolnil tudi vsebino 4. točke Osvobodilne fronte: »Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje Osvobodilna fronta narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se bojujejo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.« , Nobenega dvoma ne more biti, da narodnoosvobodilna vojska predstavlja v slovenski zgodovini obdobje, ki se je najgloblje zarezalo v narodovo življenje. Ko se danes z oddaljenosti štirih desetletij.po teh dogodkih ozi-romo na našo polpreteklo zgodovino, ne bi smeli pozabiti, da je tisočerim bojem slovenskih partizanov in neštetim akcijam, ki jih je izvajala povsod prisotna in neuničljiva organizacija Osvobodilne fronte, sledil težak in dolgotrajen boj za obnovo skoraj do tal porušene domovine in nadvse pomemben boj s stalinizmom. Naš človek, tesno združen z ostalimi bratskimi narodi Jugoslavije, ki gaj': odločno vodila KP Jugoslamje s tovanšem Titont, je ostal zmagovalec tudi v teh usodnih bitkah. S tem pa še ni bilo konec naših težav,. Spet je bilo potrebno ubirati svoja pota za izgradnjo nove družbe in to v najtežjih razmerah. Toda tudi tokrat nam ni zmanjkalo poguma in moči. Bogatejši za številna nova spoznanja in razbremenjen nekaterih iluzij se je naš človek odločno in požrtvovalno spopadal z novimi težavami. Doseženi so ogromni uspehi. Temu ne more oporekati noben dobronameren Človek. Uspehi so tu. Poznani vsakomur — doma in v svetu. Predstavljajo čvrsto osnovo za naš nadaljnji razvoj. Res pa je, da tudi sedaj, ko upravičeno in s ponosom proslavljamo 40-letnico največje pomladi slovenskega in jugoslovanskega človeka — osvoboditev, pred našo družbo stojijo velike težave. Iz izkušenj vemo, da vsako zgodovinsko obdobje nosi s seboj veliko novega, kar zahteva nove opredelitve, in usmeritve vseh družbenih sil in dejavnosti. Posebno sedaj, v času neslutenega razvoja, in ko deset let pomeni več, kot nekdaj cela stoletja. V takšnih razmerah, če se hočemo uspešno razvijati, loviti korak z razvitim svetom, moramo ponovno objektivno oceniti naš položaj. To še posebno, ker smo zadnja leta, čeprav v vsakem pogledu veliko bolj bogati kakor kdaj poprej, začeli zaostajati in izgubljati pogum in polet. Ta proces se je začel s 13. sejo CK ZKJ. Tudi vsa proslavljanja 44-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte in praznika 1. maja so bila v tem duhu. To naj velja tudi za na)i veliki jubilej, praznova- ■ nje 40-letnice dneva osvoboditve. Gre za veliko resnico in nujo, da mora v premagovanju naših številnih težav, slabosti in napak, vsak od nas dati svoj polni prispevek. Kajti le tako bomo tudi ta boj izbojevali uspešno! Rudof Hribevnik-Svarun, narodni heroj Nova knjigarna v Radovljici Radovljica — V sredo, 8. maja, ob 11. uri bodo v Cankarjevem naselju v Radovljici odprli novo knjigarno in papirnico Državne založbe Slovenije. Urejena je v poslopju, ki so ga zgradili za trgovske in druge lokale. Otvoritev bo spremljal kulturni spored, v katerem bosta nastopila priznana slovenska umetnika, harfist-ka Pavla Uršič-Kunej in pesnik Kajetan Kovic. lo. sejem malega gospodarstva kranj,14.-18. 5.85 35 let IPtatovno aorantoki Mbliška razstava inovacij za "zacijo Boris Kidrič — »vitelj Ljubljanska banka, ^iena banka *ana C industrijska kooperacija,, izvoz in uvozna substitucija inovacije poslovna srečanja in poslovni dnevi večnamenska dvorana o 19« ure. Samo v času sejma je vsa gorenjska proizvodnja pripravila na enem mestu prodajo izdelkov po tovarniških cenah tekstil, konfekcija, metrsko blago, obutev, volna/ avtopnevmatfke, gospodinjski in električni aparati, čolni in oprema za šport, izdelki kroparske kovaške obrti Kongres zdravnikov splošne medicine Bled — V četrtek, 9. maja, se bo v Festivalni dvorani, na Bledu zefcel 4. kongres zdravnikov splošne medicine Jugoslavije. Osrednja tema kongresa so družbeni, strokovni in orga-nizacijskiter ekonomski temelji razvoja splošne medicine pri nas. Tridnevnega zasedanja kongresa se udeležuje okoli 400 zdravnikov splošne medicine iz vse Jugoslavije, povabili pa so tudi predstavnike splošne medicine iz zamejstva ter Vzhodne Nemčije, Madžarske, Nizozemske, Finske, Avstrije, Belgije in od drugod. Kongres se bo zaključil v soboto, ko bodo udeleženci sprejeli tudi kongresne sklepe. — L. M. KRETA ?Sb VABI - KOMPAS vaš turistični servis KOMPAS KRANJ 28-472 JV^- 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 7. MAJAJ Štirideset let prve slovenske vlade Po štirih desetletjih so v nedeljo v ajdovski dvorani prve slovenske vlade spet odbrali slovesno prisego prvih člano^^fovenske vlade. Z zvočnim posnetkom prisege se je namreč začela skupna slavnostna seja izvršnega sveta skupščine Slovenije in ajdovske občinske skupščine v počastitev 40-obletnice ustanovitve prve slovenske narodne vlade, ki je bila ustanovljena v Ajdovščini 5. maja 1945. leta. ♦ Na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi številni visoki gostje, predstavniki republike in federacije, so se pesmijo in besedo obudili spomin na 5. maj pred štirimi desetletji, ko je bila Ajdovščina prestolnica Slovenije in ko so njeni prebivalci pozdravili izvoljene člane prve slovenske vlade in njenega predsednika Borisa Kidriča ter tako izrazili navdušenje vseh Primorcev ob združitvi z matično domovino. »Če je kdaj prav in aktualno, da ob zgodovinskih obletnicah, kot je današnja, razen spomina na slavljen dogodek slavimo praznik tudi tako, da ga povezujemo s pregledom in oceno našega dela ter pogledom v prihodnost, potem nas ta čas, tO leto, kot le malokatero v naši 40-letni svobodi zavezuje k temu. Slaviti tak dogodek izven te stvarnosti in skrivanje le-te zgolj za veličino naše preteklosti, bi bilo politično naivno ali celo neodgovorno, kot bi po drugi strani pomenilo ob vseh težavah ne videti v takih dogodkih in času, ki jih je porajal, še vedno neusahljivega vira naše moči, neke kontinuitete naše naravnanosti za danes in v prihodnje, nesprejemljivo politično revizijo zgodovinskih vrednot namesto prilagajanja današnjemu času in" posta pjenim ciljem,« je v pozdravnem govoru dejal predsednik ajdovske občinske skupščine Grozdan Šinigoj. Slavnostni govornik na skupni seji je bil predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Govoril je o pomenu zgodovinske odločitve j oblikovanju slovenske državnosti in poudaril današnje naloge pri premagovanju gospodarskih in družbenih težav, za uresničevanje gospodarske stabilizacije ter razvojnih načrtov in za utrjevanje samoupravnega socialističnega sistema. Praznovanje ob 40-letnici ustano-, vitve prve slovenske vlade in ajdovskega občinskega praznika so nadaljevali z ogledom tovarne Teksti-na, kjer so se delavci odločili, da bodo na praznični dan delali in tako pokazali svoje delovne uspehe in dosežke naložb, ki so jih v zadnjem desetletju skoraj v celoti zgradili z lastnim denarjem. Zasedanje Radovljiške skupščine Radovljica — V sredo, 8. maja, ob 16. uri se bodo sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. V pristojnosti vseh bo analiza gospodarjenja v lanskem letu, delovanje zdravstva in njegova problematika v občini, stanje obrambnih priprav v občini, poročilo o delu delovnih teles občinske skupščine in zborov, osnutek odloka o podelitvi domicila Kokr-škemu odredu in predlog o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta obravnavala še naložbe v turizem na Bledu v obdobju 1905-1990, predlog odločbe o redni likvidaciji delovne organizacije Kreda Bled, osnutek odloka o zazidalnem načrtu dela Zasipa in z njim povezano prenehanje lastninskih pravic. Zbor združenega dela pa bo sklepal še o osnutku odloka o ureditvi družbene kontrole cen v občini. Gradivo za zasedanje občinske skupščine je objavljeno v delegatskem Obzorniku številka 3. Zasedanje skupščin SIS Radovljica — V sredo, 8. maja, se bosta sestali skupščini občinske zdravstvene skupnosti in skupnosti otroškega varstva, prva ob 13. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Bled, druga ob 13.30 v zbornici osnovne šole v Radovljici. V četrtek, 9. maja, ob 13. uri se bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine sestala skupščina telesnokulturne skupnosti. V ponedeljek, 13. maja, ob 13. uri se bosta v mali in v veliki sejni sobi občinske skupščine sestali skupščini skupnosti socialnega skrbstva in raziskovalne skupnosti. V torek, 14. maja, ob 13. uri se bo v veliki sejni sobi občinske skupščine sestala skupščina kulturne skupnosti, ob 13.30 v zbornici radovljiške osnovne šole skupščina izobraževalne skupnosti in ob 13. uri v sejni sobi skupnih strokovnih služb SIS skupščina skupnosti socialnega skrbstva. Zasedanje skupščin je torej usklajeno, izdali so delegatski Obzornik, ki obsega kar 120 strani in vsebuje gradivo, med katerim velja posebej omeniti skupno, ki ga bodo obravnavale vse skupščine. Podana je analiza uresničevanja tekočega srednjeročnega načrta in ocena razvojnih možnosti za prihodnje srednjeročno razdobje. Delegati pa bodo lahko ocenili tudi delo skupnih strokovnih služb sisov, ki podajajo poročilo o lanskem delu in letošnji program dela ter finančni načrt. Povedati velja še, da so problemi največji na področju zdravstva, zato bodo delovanje zdravstva in njegovo problematiko obravnavali tudi vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine, ki se bodo sestali v sredo, 8. maja, ob 16. uri. 40 let v svobodi Letošnji 9. maj bo na Gorenjskem prazničen, posebno še v Kranju, kjer se bo 8. maja zvrstila vrsta prireditev — Odkritje kipov treh narodnih herojev — Razstava Gorenjske v prvih letih po osvoboditvi — Izšel je 5. Kranjski zbornik Kranj — Praznovanje 9. maja, dneva zmage nad fašizmom, bodo v Kranju pričeli v sredo, 8. maja, ob 9. uri z okroglo mizo o krajevnem zgodovinopisju, katerega organizator je Zveza zgodovinskih društev Slovenije. O krajevnem zgodovinopisju bo spregovoril prof. dr. Vasilij Melik s Filozofske fakultete, o muzejskem delu Franc Benedik, o knjižnicah prof. Franc Drolc in o arhivih Marjan Drnovšek iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ob 13. uri bo svečana predstavitev Kranjskega zbornika. Letos je izšla že peta knjiga, ki prinaša nekaj poglavij iz zgodovine NOB, nekaj iz davne in nekaj iz polpretekle zgodovine. Pri pisanju tega zbornika je sodelovalo čez 30 avtorjev. Ta dan bo ob 17.30 na platoju pred skupščinsko avlo koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, temu pa bo v avli sledilo slovesno odkritje doprsnih kipov narodnih herojev: Pavle Mede-Katarine, Iva Slavca-Jokla in Vinka Zevnika-Železnika. Kipe je izdelal akademski slikar Jaka Torkar z Jesenic. Stroške izdelave je v celoti prevzela IBI Kranj. O 40-letnici osvoboditve bo spregovoril predsednik Občinskega odbora ZB NOV Kranj Franc Puhar-Aci. V avli skupščine občine Kranj bo ta dan odprta tudi razstava Gorenjska v prvih letih po osvoboditvi. Prikazala bo življenjski utrip Gorenjske neposredno po osvoboditvi pa nekako do leta 1950. Opremljena bo z dokumenti, fotografijami, prikazani bodo začetki graditve ljudske oblasti, sistem preskrbe, obnova in začetek dela v tovarnah, obnova naselij, vzpostava prometa in podobno. Razstava zajema celotno Gorenjsko, kasneje pa bodo posamezne občine dodajale razstavi še svoje gradivo. Razstava bo namreč obšla vse gorenjske občine. Hkrati z razstavo bo izšel tudi katalog na 30 straneh, kjer bo podana razlaga razstave. D. Dolenc Upodobljeni kranjski narodni heroji V počastitev 40-letnice osvoboditve bo v sredo, 8. maja, v avli skupščine občine Kranj slovesnost, na kateri bodo odkrili doprsne kipe natodnih herojev občine Kranj Pavle Mede-Katarine, Iva Slavca-Jokla in Vinka Zevnika-Železnika. Kipe je na osnovi fotografij izdelal akademski slikar Jaka Torkar z Jesenic. so za ženo predstavljale nad^ veški napor. Njena vera v delavskega razreda jo je dvHI nad vse težave. Neomajno Pre^ čana, da gre po pravi poti z1"* naproti, ja dala domovini vseA je imela: moža, družino in ^ mlado življenje. Pavla Mede-Katarina je.! proglašena za narodno heroj1 20. decembra 1951. Ivo Slavec-Jokl Ivo Slavec je bil rojen 30. aprila 1916 na Jesenicah. Po končani osnovni šoli se je v očetovi trgovini v Struževem pri Kranju izučil za trgovskega pomočnika. Ob nemški okupaciji Gorenjske se je takoj vključil v odporniško gibanje in prvim partizanom pomagal s hrano in sanitetnim materialom. Zaradi nevarnosti se je umaknil v Ljubljansko pokrajino, kjer se je maja 1942 priključil borcem Ra-kovniške čete. Ob veliki italijanski ofenzivi poleti 1942 se je zelo izkazal in bil imenovan za komandanta Loškega odreda. Ob večjem italijanskem napadu na ozemlje okrog Babne police v Loški dolini je bil težko ranjen po vsem telesu, ker je blizu njega eksplodirala mina. Partiznani so mislili, da je mrtev, enako tudi Italijani, ki so ga našli. Vzeli so mu obleko in čevlje. Pri sezuva-nju so mu odtrgali vse prste na eni nogi. Bolečine je pred Italijani zatajil in se nato dan in noč vlekel dalje, dokler niso izčrpane-ga poslali v partizansko bolnico. Avgusta 1942 je bil Ivo Slavec-Jokl sprejet v KPJ. Decembra 1942 je prišel na Gorenjsko na okrevanje. V tem času je osnoval več mladinskih organizacij. Spomladi leta 1943 je bil najprej imenovan za sekretarja rajonskega komiteja KPS Struževo, nato pa za sekretarja rajonskega komiteja KPS Kranj-mesto. To nalogo je opravljal do jeseni 1943, ko je bil imenovan za namestnika sekretarja okrožnega komiteja KPS Kranj. V zimi 1943-44 je bil imenovan še za sekretarja okrožnega odbora OF za kranjsko okrožje, istočasno pa je opravljal tudi naloge sekretarja okrožnega komiteja KPS za kranjsko okrožje. Ivo Slavec se je odlikoval kot izjemno hraber borec v loškem partizanskem odredu, še večji pogum pa je pokazal ob vrnitvi na Gorenjskć, kjer se je kot politični delavec zavzemal za dosledno izpolnjevanje nalog OF in KPS. Neumorno je deloval prav na tistih področjih, kjer je bila največja nevarnost delovanja reakcionarne belogardistično-domobran-ske propagande. Padel je kot žrtev domačih izdajalcev. 21. junija 1944 je pod Joštom sklical sestanek mestnega odbora OF Kranj, vendar je ob prihodu na ta sestanek padel v domobransko zasedo. Padel je v Pševu pod Joštom. Ivo Slavec-Jokl je bil proglašen za narodnega heroja 27. novembra 1953. Pavla Mede-Katarina Pavla Mede je bila rojena 29. junija 1916 v Strahinju pri Kranju. Po poklicu je bila tekstilna delavka. Kmalu se je vključila v napredno delavsko gibanje, že leta 1940 je bila sprejeta v KPS. Ob vstaji v kranjskem okrožju se je priključila pri Kranjski četi in skupaj z možem Grogom odšla pod Storžič, kjer je bil ustanovljen prvi slovenski partizanski bataljon. Ob odhodu v partizane je doma pustila dva majhna otroka. Po nemškem napadu na Stor-žiški (Kranjsko-Tržiški) bataljon se je skupaj z možem umaknila v Ljubljansko pokrajino, kjer se je takoj vključila v partizanske enote. Spomladi leta 1942 je bila vključena v II. grupo odredov, ki je imela nalogo, da se prebije na Štajersko. Ker enoti ni uspel preboj prek Save v bližini Litije (Janče), se je II. grupa odredov podala na pot na Štajersko prek Gorenjske. Po težki in naporni poti, kjer je enota izbojevala številne bitke na Gorenjskem in Štajerskem, se je Pavla skupaj z borci Pohorskega bataljona prebila na Štajersko. Zaradi svoje hrabrosti in poguma je bila imenovana za komandirja ženskega voda Pohorskega bataljona. Kot komandir voda se je posebno odlikovala v bitki pri Preski 7. novembra 1942, kjer je s svojim ženskim vodom ščitila bok celotnega Pohorskega bataljona. V poročilu IV. Operativne cone januarja 1943 Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet je bila pohvaljena kot drzna borka in odličen komandir. Kot izurjena borka je bila s svojo hrabrostjo in osebnim pogumom zgled vsem mladim partizanom, posebno pa še mladim borkam, ki so se vključevale v partizanske enote na Štajerskem. Svoje borke je v prostem času učila, kako je treba ravnati z orožjem. S pripovedovanjem o svojih akciiah jim je vcepljala pogum in borbenost. Zelo je skrbela za ranjence, posebno za njihovo prehrano. Pavla Mede-Katarina je padla skupaj s svojimi soborci in s svojim možem Grogom 8. januarja 1943 v legendarni poslednji bitki prvega Pohorskega bataljona, ko so pod neenakimi pogoji in v silno težkih okoliščinah padli vsi borci Pohorskega bataljona. Pavla Mede-Katarina predstavlja v naši partizanski borbi edinstven lik proletarske žene-mate-re, ki je žrtvovala vse, zgrabila za orožje in se na čelu ženskega voda borila sredi zasneženih pohorskih gozdov do zadnjega diha. Razmere, v katerih se je borila, Vinko Zevnik-Železnik Vinko Zevnik je bil rojen 2-1 lija 1914 v Prašah pri Mav*»J V mladosti se je izučil za Pe skega pomočnika in se že zg( vključil v napredno delavsK0^ banje. Ob nemški okupaciji Je, poleti 1941 izseljen v Srbijo^ ni se je priključil partizan^ odredom in je bil že nove1" 1941 imenovan za vodnika y,_ voustanovljeni slovenski četi na Cankarja. Postal je tudi y KPJ. Sodeloval je v bojih j obrambi Užic in preganjanj11 hajlovičevih četnikov proti B* gori. Pri Pranjanih je v drzjr jurišu ujel sedem četnikov. je bil v raznih srbskih enotah'', leti 1942, ob koncu italij9"1 ofenzive, pa se je po težki porni poti vrnil v Slovenij0, J je bil imenovan za koma*1 j zaščitne čete glavnega s] NOV in POS. V mnogih sp<< in akcijah je pokazal izredno? sotnost duha, iznajdljivost m nost. Poleti 1943 je bil Vinko P°5J na Gorenjsko. Tu je organ1^ zavarovanja pokrajinskih P^p- pokrajinskih P čnih vodstev, med drugini , Pokrajinskega komiteja K* { Gorenjsko. Tudi na Gorenj5 je izvršil več junaških dejatfh ko je avgusta 1943 zasnov^ pad na nemško kurirsko m0^ zirano patruljo Škofja Loka-^ čine in jo s pomočjo dveh ^( šev uničil. Septembra 1943 )e,\ ko z dvema članoma PK Gorenjsko na bivši jugosl^ sko-italijanski meji pri Crn^ hu padel v močno nemško A do. Vinko je z brzostrelko na Nemce in njegova patr^U je prebila brez žrtev. ( fc^ Po kapitulaciji Italije fy ^ imenovan za komandanta -ljona v brigadi Janka Pff^ j> Vojka. S svojo enoto je lZ\ 0 večje število zelo uspešnih ^ Posebno junaštvo pa je P°j Hj ob nemški ofenzivi noV,j< V 1943. Z bataljonom je zadJJ 0 prodiranje nemške motori ^ kolone iz Idrije priti Otale^J *| bi zaradi velike nemške p1*^ dvignil borbenost svojega j, na, je z nekaterimi tovari* , šal na nemške tanke in W f^u junaško padel. ^ Vinko Zevnik je bil »jj, h' hraber borec, dober strat^ P odločen komandant. S svoj0^ t*k brostjo in borbeno izkuše^ ^ • i je bil vzor mladim partiza^ v j borcem, ki so po kapitulacij1^ ^ je vstopali v partizanske vr5^ v0^ Vinko Zevnik je bil profj^ J/n< za narodnega heroja 20 1 bra 1951 Razstava orožja v Kranju Kranj — V soboto, 11. maja 1985, bo med 9. in 17. uro v poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem v Kranju razstava vojaške oborožitve in opreme. Prireditev, ki jo organizirata V. P. 1098 Kranj in kranjska občinska skupščina, bo organizirana v počastitev 40-letnice osvoboditve domovine. Gre za prvo takšno razstavo izven vojašnice na Gorenjskem. Ogled ek-spoiratov bo zanimiv, zato organizatorji vabijo prebivalce, da se v čim večjem številu udeležijo razstave in spoznajo vojaško tehniko. Za vse obiskovalce prireditve bo vstop prost. (S) Delegatsko vprašanje Samopostrežna restavracija Radovljica — Družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine je na februarskem zasedanju dal pobudo za proučitev možnosti o izgradnji osrednje samopostrežne restavracije v Radovljici. Odgovor je pripravil občinski iz-ršni svet. Pravi, da lani sprejeti zazidalni načrt središča Radovljice daje možnost za izgradnjo trgovine za osnovno preskrbo, hkrati pa za izgradnjo gostinskega objekta za druj^(*hc>. prehrano. Gradnja je možna.^pb'Gorenjski cesti, na lokaciji 'Jjpjekta Cestnega podjetja Kranj. Je v sre* dišču Radovljice, povezana jh z no*\ stanovanjskim obmo^j^i 10» tudi s trgovskim upravnim V okviru tega objekta bi moč zgraditi samopostreZ ti nosilca naložbe, ki je la^J domačih trgovskih ali S°s^ ganizacij, in dogovoriti zdj^j) sredstev morebitnih ga objekta. koris* Izvršni svet pa dodaja-da ni moč pričakovati, da b1^ je, nove samopostrežne ras ^ 'd S ij It v MAJA 1985 ja: GOSPODARSTVO .3. stran (mm^imMmGLAs ta vi, otef *.* -Ojl! sk<> "H j* iv' eti' i* »C '■ N4 jat* o!^ op«1 llJO po" inj i! 1»' tO' j« ju^ /•i pr<-' pO m ^ drli, is*1'1 'bi5 ras*1 ji*? [9 ' Ho-ruk akcije ne rojevajo (zaželenih) sadov Ovčereja na zrelostnem izpitu Ko se je ob koncu sedemdesetih let število ovc v Sloveniji zmanjšalo na borih 14.500 glav, so se v republiki odločili za načrtno pospeševalno delo in za spodbujanje ovčereje z različnimi regresi in premijami- Ustanovili so selekcijsko službo, ki je lani spomladi nadzorovala že 1500 plemenskih ovc v 28 tropih v Sloveniji. Jezersko-solčavsko in bovško pasmo so začeli oplemenjevati z vzhodnofrizijsko mlečno ter z romansko mesno pasmo; potomke zelo plodnih križank, ki pogosto javijo dvojčke, pa še z mesno pasmo texel. Na ta način so dobili »tip« °vce, ki hitreje raste in se debeli in prinaša večjo gospodarsko korist. Veliko je k oživljanju ovčereje na hribovskih in gorskih kmetijah Pripomogel republiški intervencijski sklad, ki je samo lani za to dejavnost namenil 12 milijonov dinarjev; letos pa prispeva za nakup ovna 10 ^očakov in za vsako novo ovco v tropu 3 tisoč dinarjev. Sadovi pospeševalnega dela in večjih vlaganj se kažejo tudi na p°renjskem, kjer se je v obdobju med zadnjima popisoma živine (1971/81) stalež ovc povečal s 3881 na 5883 (največ v tržiški občini), Medtem ko strokovnjaki ocenjujejo, da je letos na Gorenjskem že Prek sedem tisoč ovc. V posameznih občinah so se na različne načine lotili oživljanja ovčereje. V kranjski, denimo, so pospeševanje ovčereje sPrejeli kot enega od ukrepov za gospodarsko krepitev hribovskega in Sorskega območja in za ohranitev tamkajšnjega življa. Denar za to namenja Skupščina občine Kranj iz sklada za gospodarski razvoj krajevnih skupnosti. Kmetom že nekaj let regresira nakup mineralnih gnojil, urejanje skupnih pašnikov, postavitev ograje, preurejanje govedo-r^jskih hlevov v ovčarnike, povečevanje staleža; prispeva za zavarovale in zdravljenje ovc ... Nobenega dvoma ni, da ima Gorenjska dobre možnosti za ovčerejo in da lahko celo podvoji ali potroji sedanji stalež, ne da bi morala zavoljo tega zmanjšati število goveje živine. Dokaz za to so še številne ^izkoriščene ali slabo izkoriščene planine v vseh gorenjskih občinah. Pa vendarle: ko se je na Gorenjskem stalež ovc povečal (v tej kmetski dejavnosti se sadovi pospeševalnega dela in večjih vlaganj odra-2ajo hitreje kot, denimo, v govedoreji), že so se pojavili problemi, kam 2 ovcami. Na nedavnem kmetijsko-gozdarskem sejmu v Kranju, kjer s° razen razstave prvič pripravili tudi prodajo plemenskih ovc, so prodali le tri. V Gorenjski kmetijski zadrugi so letos spomladi ponujali ov-na vse konce in če ne bi po srečnem naključju našli kupca iz Istre, ?i bil problem še veliko večji. 19 so jih prodali v Logatec, 51 v škofjeloško in 21 v jeseniško klavnico, 35 v Istro . . . Že res, da so v škofjeloški klavnici v letošnjem prvem četrtletju odkupili trikrat več ovc kot lani in da povpraševanje po ovčetini narava, toda to je v primerjavi s ponudbo še vedno premalo. V Mesoizdel-kih prodajajo največ ovčetine in jagnjetine ob praznikih, vso v mesni-Cah, medtem ko v menze in ostale obrate družbene prehrane še niso Prodrli. Ovca si pri nas še ni izborila takšnega mesta na jedilniku, kot 6a ima v nekaterih zahodnoevropskih državah. Naš občan ima še ved-*>o na krožniku najraje goveje ali svinjsko meso. Pa ne gre le za to: ov-Cetina je pri nas tudi precej draga, saj stane kilogram tovrstnega mesa °d 460 do 650 dinarjev. Nedvomno je, da hitre (»ho-ruk«) in premalo premišljene pospeševalne akcije ne rojevajo zaželenih sadov. Odgovorni so ob tem, ko so Mislili le na večji stalež, pozabili na prodajo; malo ali ničesar pa niso storili, da bi ovčetina dobila ustreznejše mesto na našem jedilniku ali v izvozu. C. Zaplotnik Mladinci in vojaki čistijo planine V kranjski občini bodo s čiščenjem planin povečali pašno površino z 263 na 380 hektarov. Kranj — Planine Velika in Mala polana, Javornik, Zavrata, Robci, Rakeževo, Zagradišče in Dolga njiva nad Kokro so namenjene le za pašo govedi, Kriška planina in Jezerca za goveda in ovce, Dolge njive na Zaplati, Jenkove trate, Goli in Jezerski vrh pa le za pašo ovc. Odkar je v kranjski občini poraslo zanimanje za pašo na planinah in so za pospeševanje hribovskega in gorskega kmetijstva namestili posebnega pospeševalca, so se na teh planinah začele razmere spreminjati v korist sodobnega pašništva. V začetku osemdesetih let se je na skupno 263 hek- Je rešitev uvoz? Čim prej bo treba urediti odnose med uporabo in proizvodnjo energije, sicer nas bo prihodnjo zimo zeblo Kranj — Res je, da se še ta ogrevalna sezona ni končala, vendar velja že zdaj resno razmišljati, kako se bomo greli prihodnjo zimo in tudi kasneje. Delegati skupščine energetske skupnosti Gorenjske so na zadnji seji o tem postavili več vprašanj. Konec aprila pa sta Energetska skupnost Gorenjske in Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko pripravili posvet na to temo. Udeležili so se ga tudi predstavniki delovnih organizacij, ki na Gorenjskem s premogom in drvmi oskrbuje široko potrošnjo. Ugotovitve so bile nedvoumne. Trenutne razmere na slovenskem trgu so takšne, da primanjkuje tako premog kot drva. To še posebej velja za Gorenjsko, ki se bo po mnenju preskrbovalcev sama težko rešila iz zagate. Dogaja se namreč, da kljub vlaganjem v premogovnike le-ti ne izpolnjujejo dogovorjenih količin dobave premoga. Pod precejšnjim vprašanjem pa je tudi zagotovitev potrebnih količin drv. Namen posveta je bil, da bi morda s konkretnimi dogovori in rešitvami Gorenjsko to in prihodnje zime nekako izvlekli iz ogrevalnih težav. Vendar konkretnih rešitev tokrat niso našli. Pač pa so opozorili, da bi moral republiški komite za energetiko oceniti stanje in ukrepati, da se uskladijo odnosi med porabo in proizvodnjo električne energije na eni in premogom na drugi strani. S tem v zvezi so na posvetu še posebej poudarili, da bi v Sloveniji morali prepovedati izvoz drv, v Jugoslaviji pa izvoz komercialnega premoga, ki je namenjen za široko potrošnjo. Gorenjsko stališče je, da bi za prihodnjo zimo oziroma ogrevalno sezono morali zagotoviti premog in brikete iz uvoza. A. Žalar tarih paslo 210 ovc in 304 goveda. Lani se je na delno urejenih planinskih pašnikih v občini paslo že 335 ovc in 431 govedi. Po ureditvi — lotili so se je pred dvema letoma in se bo sklenila v par letih — se bo pašna površina povečala na 380 hektarov; na njej pa bo dovolj krme za 400 ovc in 560 glav goveje živine. Mladinci, vojaki enote Spira Niko-viča, zadružni delavci in kmetje so v zadnjih dveh letih očistili zarasti 62 hektarov pašnika na planinah Velika in Mala polana, Rakeževo, Robci, Kriška planina in Jezerca; za letos in prihodnje leto jim ostaja še 32 hektarov pašnika za goveda in 23 hektarov za ovce. Letošnjo spomlad bo pet delovnih akcij in prav toliko jeseni. 11. maja bodo kranjski mladinci čistili eno od planin nad Jezerskim, 18. in 19. maja, ter 1. in 2. (oziroma 8. in 9.) junija Veliko polano. 25. maja bodo preživeli delovno soboto na eni od planin zadružni delavci, v načrtu pa je še čiščenje ovčarskega pašnika Dolga njiva na Zaplati. Kot ugotavlja Franc Šolar, pospeševalec za hribovsko kmetijstvo v kranjski občini, tudi potlej dela ne bo zmanjkalo, saj se v hribovskem območju zarašča 12 hektarov kmetijskega zemljišča in v višinskem predelu 262 hektarov. 58 hektarov bodo očistili, medtem ko so ostale površine že toliko zaraščene, da jih bo moralo kmetijstvo prepustiti gozdarstvu. C. Zaplotnik olaka v Poljanski dolini — Na potoku Volaščica že stoji jez za bodo- 0 malo elektrarno, ki jo bodo postavili Alojz in Marjan Štremfelj, 80 h * Mezek in Janez Kristan, katerih hiše so od jezu oddaljene od v° do 200 metrov. Preračun za izgradnjo jezu in elektrarne je 6,50 milijona dinarjev. Vendar zelo veliko sami delajo, tako da bodo skušali v ar največji meri zmanjšati stroške. Mala elektrarna bo imela 40 kW ^oci, kar je več, kot jo bodo potrebovali lastniki, zato bo elektriko od- Q]al v javno omrežje. Toliko elektrike zadostuje za potrebe nekaj jnetij, samo za luč pa bi lahko napajali nekaj vasi. Načrte za elek- orno je izdelal Nivo Celje za gradbeni del, za elektrarno pa Novum Poljana. — Foto: F. Perdan M)nekod je zmanjkovalo sape ookJh ^Java dela, s° Področja, kjer v pogledu uresničevanja operativnega stabilizacijskega načr ^ radovljiški občini ni bilo dovolj storjenega. Nasploh pa lahko rečemo, da je ^rativni načrt zajel številne naloge, večinoma dolgoročnega značaja, dosti jih °večanje lastnih trajnih obratnih sredstev, delitev po rezultatih dela, svobodna Va dela, razvojni program turizma v Bohinju in v komunalni infrastruktu- rno uresničujejo. r} delitvi po rezultatih dela pomembnejših ni bilo, čeprav so to nalogo postavili na f^^Perativnega načrta. Izdelani panožni spo- m strokovne podlage za dograjevanje si- jzF "ihl? v organizacijah združenega dela in delov-| jy*uPnostih še nimajo praktičnega učinka, ^islt Se°ej so poudarili krepitev razvojno inova-t, j* dejavnosti. Razen Elana, ki ima svoj inšti-^aJo razvojne službe Kemična tovarna Pod-Almira in obe Iskrini tovarni. ^Vl!eri^- LIL i^Vn- em bodo torej morali razviti in okrepiti j v0(jni',no delo, na kar kažejo tudi obstoječi proiz-fHeripr°Srami. Brez razvoja ne bo vključevanja 5tiv narodno delitev dela. Tudi množična ino-mj ^na dejavnost je dobro razvita le v slabi tret-^0sPodarski h organizacij. k p3 P°dročju kmetijstva je bil osnovni clj več-eJava domače krme in s tem povečanje ^n'K^'V'ne' ^er ^e zaradi znanih težav poraba Pfjfj j krmil upadla skoraj za tretjino, je večja 0tWiaVa domače krme ohranila stalež živine. V 5kr0 l2iranosti zadružništva so bile spremembe *?ruž °' °Pazno Pa Je zanimanje kmetov za *\hr.Vievanje v skupnosti; bolje delujejo pašne ^/Pdstvt \ y osti, povečalo se je število strojnih skupno-*^r , Lesce : Bled 5:2, LTH : Alpina 1:1, Tr*' : Lesce 0:4, Kondor : Bohinj 1:3, Pole\, Alpina 1:1; vrstni red: Tržič 23, 18, Alples 17 itd.; pionirji - LTH : MP! na 3:3, Kondor : Polet 8:0, Reteče : £j ples 2:2, Tržič : Bohinj 1:2, Lesce : B.le, 1:2, Reteče : Jesenice 0:7, Polet: Alp1.": 0:3, LTH : Alples 0:2, Kondor : Boh?™ 0:5, Tržič : Lesce 0:3, Tržič : JesenJ 1:2; vrstni red: Bled 26, Jesenice *J Lesce 19 itd.; mladinci - Bohinj : ?°f. 8:4, Lesce : Kondor 3:0, LTH : Kond" 5 i IS 0 !> * k 'k 7:1; vrstni red: LThT8,"Lesce 16, k* hinj 13 itd.; kadeti — Sava : Britof/^ ^, LTH : Triglav 1:1; vrstni red: Britof z* Sava 19, LTH 15 itd. P. No^ Nogometna in rokometna liga Križe — TVD Partizan Križe bo [h S h ekipe iz krajevnih skupnosti Krize, benje, Pristava in Senično priprav^ gaško tekmovanje v malem nogon^V,. in rokometu. Vse tekme bodo na šču osnovne šole Kokrškega odre Nogometna liga se bo začela v Pe ^ 10. maja, rokometna pa po končaj, tekmovanju v malem nogometu. P1"!^ vni rok za sodelovanje v nogometni je že potekal, za tekmovanje v roko^ tni ligi pa sprejema prireditelj j, 20. maja na naslov: TVD Partizan »3 že, 64284 Križe 50, ali na telefon 50-' (Zdenka Maglica). J. K**1 SPOROČItl STE NAM v: Javornik: srečanje smučarjev 1* ma in z Jezerskega — Na tradicij nem srečanju, ki ga je tokrat pripr jV lo Športno društvo Lom na planif11. V vornik, so bili uspešnejši domačinj-jf posameznih kategorijah so zmag ^ Jolanda Kaštrun pri pionirkah, l^r ^ Primožič pri pionirjih, Renata VTef\$ pri članicah, Jani Krč pri mlajših .j, nih, Milan Rozman pri starejših čja^j, in Stane Naglic pri veteranih. — J* kel L ki S I k ljubiteljev stare glasbe iz Radovljice bo od 21. do 28. juli-|. Milo četrto poletno akademijo za staro glasbo, ki ima Plodni značaj — Spremljali jo bodo koncerti Z: MAJA 1985 KULTURA .5. STRAN (^IE15SoJgIEIIG!LAS etrta poletna akademija za staro glasbo ^jjvljica — Društvo ljubiteljev 8'asbe v Radovljici je že razpo-gradiVo za četrto poletno aka-/ za staro glasbo, ki bo v Rado-^tekala od 21. do 28. julija. Po-i>, Jnega vodja poletne akade-^etnena Ramovša se je torej v '^ci že dodobra udomačila, saj rovali Društvo Ljubiteljev stare C'. ^ se poslej pojavlja kot priliv poletne akademije in festi- bo spremljal. ^ SnJa poletna akademija za 8'asbo obsega osem delovnih *;uk bo dopoldne potekal v sed-&2redih, popoldnevi pa bodo jteni muziciranju, predavanj^ seminarjem. C °° tudi letos vodila vrsta jjj^odno priznanih glasbenikov. ^11 Ramovš, ki se je v baročni ^specializiral na uporabo av-^ instrumentov,bo poučeval jj^0 flavto, tečaj predvideva juayo vseh stilnih problemov 6 in renesančne glasbe kakor **">ve izvajalske tehnike na H-j flavti. E?*ud Gamerith bo poučevala ■t?® violino. Priznana glasbeni-J? deset let profesorica za vio-J7 Visoki šoli za glasbo v Grad-fcS Pa se ukvarja izključno s Tfeih ran?em P° vsei Evropi in vo-jj?Mojstrskih tečajev. Delovni njenega tečaja obsega uvod Ibjl^ in prakso tehnike in ton-:Podajanja pri baročni violin-Priporočljiv tudi za violini-^ ne nameravajo specializi-VLiP^očno violino, v svoj spored ij^^ujejo tudi dela baročnih K^ijev; primeren je tudi za or-iU*e glasbenike. C*jng Gamerith bo vodil tečaj petja. Mednarodno uve-|tar glasbenik je profesor na dunajski visoki šoli za glas-fc^1 je mojstrske tečaje in semi-EL\ več evropskih deželah, je k ^telj in vodja Gamerith Con-^fnsambla za baročno in klasi- ■T^oo z originalnimi instrumentov tečaj baročnega petja ob-L°?r°čno pevsko prakso in njezine aspekte kot so podaja-izraz, izgovor, govorico te-^itativo, določanje tempa, vlo- t^vanja. o bo poučevala Lucy Hall-»ell, ameriška glasbenica, lela v Evropi, kjer je znana --"Sežne koncertne in pedago- ške dejavnosti, predvsem na originalnih instrumentih iz originalnih zapisov. Poudarek bo v svojem teča- -ju dala delom Claudia Monteverdija, pouk pa bo obsegal tudi druge baročne avtorje. Dr. Fran/. Zebinger bo poučeval orgle. Poučuje na graški visoki šoli za glasbo, koncertira kot organist in čembalist tako pri solističnih recitalih kot tudi v ansamblih. Specializiral se je za baročno in sodobno glasbo, tudi sam skladateljsko ustvarja. V okviru tečaja bo poudarek na problemih baročne izvajalske prakse. Andras L. Kecskes iz Budimpešte bo poučeval lutnjo in kitaro. Je član Clemencic Consorta na Dunaju, na Madžarskem je ustanovil trio lutenj in ansambel za staro glasbo, koncertira po Evropi, ZDA in Kanadi, predava lutnjo na mojsterskih tečajih. V Radovljici bo tečaj obsegal srednjeevropske skladbe za lutnjo iz 16. in 17. stoletja, izvedbo lutenjskega generalnega basa pa še posebej pri Vidakoviču in Lukačiču. Delovni program za kitariste pa bo obsegal različne lutnjistične uglasbitve in ta-bulature. Gisela Reber iz Essna bo poučevala baročni ples. Dolga leta je bila baletka-solistka in baletna mojstrica v nemških gledališčih, kasneje je poučevala in dobila naslov profesorice plesa. Po upokojitvi še vedno poučuje historični ples na Visoki šoli Folk-wang. Program njenega tečaja obsega plese francoskega baroka okoli leta 1700 kot tudi ostale baročne plese in plesne pare. V razredih bodo potekali mojstrski tečaji, vsak docent pa si bo našel dovolj časa tudi za tiste, ki se ne čutijo dovolj zrele za mojstrski tečaj in tako bo poleg mojsterskega oblikovan tudi navadni glasbeni tečaj. Docenti bodo s kratko avdicijo in z dogovorom študentov na začetku tečajnike razdelili v oba tečaja, v mojster-skem razredu pa na aktivne in pasivne. Popoldnevi bodo namenjeni komornemu muziciranju, ki ga bodo oblikovali v dogovoru z docenti. Pripravili bodo dve predavanji; na temo »Barok na Slovenskem« bosta predavala dr. Dragotin Cvetko in Milko Bizjak. Gisela Reber pa bo v popoldanskem času vodila seminar baročnega plesa za vse udeležence, katerega namen je, da glasbenikom po- maga pri interpretaciji baročne glasbe. Pelovnim dnem pa bodo od 29. do 31. julija sledili še dnevi prostega muziciranja, ki jih bodo študentje oblikovali sami, zvečer pa morda nastopili tudi pred publiko. Četrta poletna akademija za staro glasbo v Radovljici bo torej letos še bogatejša, kot je bila doslej. Prijave sprejemajo do 1. junija. Povedati velja še, da bo poletno akademijo za staro glasbo spremljal festival z nizom mikavnih koncertov. Nastopili bodo: Gamerith Con-sort iz Gradca, Trobilni trio iz Ljubljane, Ramovš Consort iz Ljubljane oziroma Dunaja, Lucy Hallman Rus-sell, Andras L. Kecskes, Franc Zebinger in Klemen Ramovš ter Duo Pomvkalo z Dunaja in Trio Pahor iz Trsta. Z zaključnim koncertom se bodo javnosti predstavili tudi študentje četrte poletne akademije za staro glasbo. M. Volčjak Praznovala bo savska folklora V športni hali na Planini se ljubiteljem pristne ljudske glasbe in plesov v petek in v soboto obeta pravi folklorni praznik Koncerta v Kranju Kranj — Drevi ob 19.30 bo Glasbena šola Kranj v svoji dvorani priredila koncert flavtistke Maje Gogala in pianistke VI as te Doležal-Rus. Izvajali bosta dela F. der Grosseja, A. Vivaldija, R. Stohra, C. Sant-Saensa, A. Honeggerja, A. Ajdiča in A. Casel-la. Naslednji koncert bo na sporedu že v četrtek, 9. maja, prav tako ob 19.30. Nastopila bosta violinist Vo-lodja Balžalorskv in pianist Edi Tr-bovc iz Zagreba. Izvajala bosta dela D. Pejačevič, C. Debussvja, J. S. Bacha in L. Brahmsa. Napovemo lahko že nekaj prihodnjih koncertov. Maja (datum še ni določen) bodo pripravili recital violinistke Vesne Stan kovic, 6. junija pa recital flavtistke Tinke Muradori iz Zagreba in harfistke Pavle Uršič. Revija otroških pevskih zborov Kranj — V petek, 10. maja, ob 17. bo v prostorih osnovne šole Simon Jenko v Kranju pripravil odbor za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj prvi koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov. Drugi koncert bo teden dni kasneje, torej v petek, 17. maja, ob 17. uri v dvorani kulturnega doma v Preddvoru. Kranj — Folklorna skupina Sava Kranj bo z jubilejnima nastopoma obeležila svoje 20-letno neprekinjeno delovanje. Prvi, petkov nastop, (začetek ob 19.45.) bo namenjen predvsem delavcem kranjske Save, drugi, sobotni, z začetkom ob 20.30., pa predvsem vsem bivšim članom skupine, predstavnikom skupin, s katerimi delovno in družabno sodelujejo, družbenopolitičnim organizacijam, s katerimi se povezuje folklorno delovanje savske skupine, ter vsem vidnejšim predstavnikom slovenskega folklornega življenja in drugim ljubiteljem folklore. Jubileju se pridružujejo še nekateri »okrogli« jubileji: 15-letnica plodnega sodelovanja skupine s tamburaši Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki, 10-letnica delovanja pionirske skupine in 10-le-tnica obstoja savskega kulturno-umetniškega društva. Skupina se bo ob tej slovesnosti predstavila s popolnim slovenskim programom: z belokranjskimi plesi v dveh koreografijah, s primorskimi in prekmurskimi plesi, plesi iz doline Rezije, krstno izvedbo prve koreografije aolenjskih plesov in tremi koreografi]ami gorenjskih plesov — in sicer v izvedbi pionirske skupine, v izvedbi skupine bivših aktivnih članov, ki vadijo prav za to priložnost, in seveda bodo plese iz domače pokrajine zaplesali tudi danes akt', vni plesalci savske folklorne skupine. Med plesnimi točkami se bodo občinstvu predstavili še vokalni oktet Sava s štajerskimi in koroškimi pe smimi, trio citer in ljudski kvartet s pevci, narodno-zabavni kvintet ter tamburaški orkester Bisernica, vsi prav tako s slovenskim programom. Združenje folklornih skupin Slovenije bo ob tej priložnosti bivšim aktivnim članom folklorne skupine Save Kranj 11. maja podelilo predvidoma 32 bronastih, 12 srebrnih in tri zlate značke za 5-, 10- in 15-letno delo pri skupini. Po nastopu pripravljajo družabno srečanje vseh bivših in danes aktivnih članov skupine, da v toplem, prijateljskem ozračju pokramljajo o beri 20-letnega neumornega dela skupine, za katerega lahko rečemo, da je plod že nekaj generacij mladih in dokaz njihove ljubezni do ljudskega izročila. D. Šeško Škofjeloško srečanje mlade literature Škofja Loka — V petek, 10. maja, in v soboto, 11. maja, bo v Škofji Loki potekalo srečanje mladih literarnih ustvarjalcev, ki ga pripravljajo Književna mladina Slovenije, Odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka. Januarja lani je iniciativni odbor za ustanovitev Književne mladine Slovenije s sodelovanjem občinske in republiške Zveze kulturnih organizacij uspel znova obuditi tradicijo delovnih srečanj mlajših literarnih ustvarjalcev v Škofji Loki. Letos jo torej nadaljujejo. Republiški povezovalni odbor Književne mladine Slovenije oziroma delovna skupina za pripravo letošnjega srečanja je v spored vklju- čila predstavitev knjižne zbirke ALEPH. O njeni zamišljeni podobi, lanskem natečaju in za natis izbranih tekstih bodo spregovorili člani uredništva, recenzenti in še kdo. Tik pred izidom so tudi prve tri knjige: Štefana Remica Nate pada patina, Iorja Zabela Strategije. Taktike, in Milana Kleca Briljantina; o njih bodo spregovorili na srečanju. V soboto bo na sporedu okrogla miza na temo Vrednotenje literature, za krajše uvodne nastope so povabili nekaj mlajših literatov in spremljevalcev dogajanj v naši literaturi, ki naj bi s svojimi prispevki spodbudili in nakazali smer razpravljanja. Sicer pa bo okrogla miz« priložnost za dinamičen in zanimiv po-lilog o vznemirljivih vprašanjih tako imenovane »mlade literature«. lji* a 1 [(P ;3*; [YŽli jiet- % Bl^ pifl* •nicf Sze za dolgoročni razvoj ^turnih dejavnosti Movenrj i Krn s^uPnost Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Republi-*Vn >e za kulturo so pripravili teze za dolgoročni načrt razvoja kulturnih \t j^ti v Sloveniji 1986—2000, ki se nanašajo na kulturo v ožjem pomenu betone pa na dosedanjih analizah, raziskavah in razpravah J^štvo in knjižničarstvo nd<* f 3* P^j^.^tvu, bo treba omogočiti njegov urad-pfja^en Poseben družben pomen in urediti K! ' 2ri°traj samega založništva. Knjiga da 'bjJj^a znotraj celotne dejavnosti rednih v, *totni ^ ^e*' v strukturi prihodka pa ima le 23, ^0 Zal delež. Vzpostaviti bo treba optimalno \$ ^ turT k* vsebinsko.zaokrožen sistem, ki bo ° ^ to * ek°nomsko racionalno, s tem pa ne ' W°*n°sti za delovanje občasnih založni-^ta Krožnikov in alternativnih poskusov Jig- Potreben je razmislek o delitvi L^iti K0ŽDami in 0 možnih specializacijah. 3° ^ Sip^ treba tudi načine in pota distribu-e, & ^ C:.0nemogočiti kopičenje zalog, preseči vil ^ ^?l6&rn kot prodajaln pisarniškega ma-i*1^ !Nov St* nova Pota razpečevanja knjig in ig*1 Oblike sodelovanja med knjižnicami re^' S k k*1*1*- Vse to pomeni zasuk od kupca iete*' *Vynr^Cu knjig, s čimer bodo splošno izo-$0$, ^ijjif. knjižnice oblikovane kot sodobni in-prij* 5j centri, ki bodo založnikom posredo-ii 10 Si^ atke 0 bralnih Potrebah bralcev. io&u %% ^anje na področju prevodne literature if 1? Wov - govor na nacionalni lz Jugoslovanske in s\ ravni o izboru svetovne knjižne Hip^ Je potrebno podcenjeno vrednote- Kt^* dejavnost Vi^im poklicnim 1 Hloženake in optimalne ustvarjalne in raz-|s t>re .n°sti. Širitev mreže poklicnih gleda-S^ernovim gledališčem v Kranju) je gle-!N. o edana gospodarska gibanja verjetno ^ih hi*n,JeJ bi veljalo razmišljati, ko bi v ob- ega dela. i % V' ilNtl^1^ Poklicnim gledališčem bo treba ion1'' in'9li:Un hiVM« lSlofc 1 dosegli tisto materialno raven, ki *fP lh s*h nemoten in kvalitetni poklicni raz-''"kVDB.eiTl0 pa zanemariti možnosti pojavlja- l*&w.5a Plori^i:-!___________;„ .gjji-Aa fiedališkega snovanja. '% • Ki je zaradi pomanjkanja ; sredstev v su močno prisotna, da bi na račun večjega števila ponovitev tudi na gostovanjih, zmanjšali število premier, dolgoročno ni v korist razvoju gledališča. Vsekakor pa je potrebno ustvariti pogoje za ohranjanje dobrih predstav iz sezone v sezono. V tehnično organizacijskem pogledu je ena možnih rešitev enotna^gledališka delavnica za vsa slovenska gledališča. V denarnem pogledu pa je ohranjanje predstav povezano z večjimi stroški, saj zaradi vse večjih materialnih stroškov zdaj prenašajo kulise in kostume iz predstave v predstavo. Celovita rešitev financiranja gledališč mora vsebovati tudi stroške gostovanj, gostitelji pa morajo biti za sprejem predstave ne le prostorsko, temveč tudi tehnično ustrezno opremljeni; te zahteve naj bi izpolnjeval vsaj en prostor v občini. Doseči bo treba višjo raven dogovarjanja med gledališči o programu in ustvariti pogoje za svoboden pretok ustvarjalcev. Enotni slovenski kulturni prostor zahteva tudi razmislek o položaju Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, odločiti pa se bo treba tudi o pobudah za ustanovitev podobnega gledališča v Celovcu. Glasbena in plesna dejavnost Glasbeno šolstvo je potrebno kvantitativno (prostori, kadri, inštrumenti) okrepiti in kvalitativno izboljšati, saj na sedanji ravni ne ustreza več niti vlogi, ki naj bi jo imelo v družbi, niti potrebam. Ustvarjalcem in poustvarjalcem je potrebno zagotoviti vse pogoje za umetniški razvoj doma, da jim odhod v tujino ne bo le eksistenčna nuja, temveč predvsem umetniška potreba. V tem smislu je potrebno urediti razmere in razmerja med štirimi slovenskimi glasbeni korpusi, predvsem v obeh operah, kjer so možne tri različne rešitve: ohranitev in ureditev razmer v obeh, združitev ali insitucionalizacija organizacijskega in umetniškega jedra, ki bo za vsako opero posebej angažiralo izvajalce. Obema orke- stroma pa je potrebno omogočiti nadaljni kvalitetni razvoj. Pri širitvi oziroma poglobitvi glasbene kulture ne gre zgolj za koncerte v živo, temveč tudi za produkte množične kulture. V televizijskem programu je treba povečati delež kvalitetnih glasbenih oddaj, povečati slišnost ljubljanskega tretjega radijskega programa, produkcijo plošč in kaset pa dvigniti na ustrezno tehnično raven. Urediti je treba probleme na področju glasbenega založništva, morda z ustanovitvijo osrednje glasbene založbe. Na področju plesne dejavnosti so problemi še bolj zapleteni. Prično se z dokaj nizko plesno kulturo,odzvanjajo v nepopolnem plesnem šolstvu in vzgoji ter možnostih izpopolnjevanja, kažejo v možnostih za ustvarjanje, posebej izven obeh operno-baletnih hiš. Neodvisno od rešitve problemov na opernem področju je potrebno omogočiti razvoj plesne umetnosti, tako klasi-čno-baletne kot sodobne. Varstvo naravne in kulturne dediščine Veliko število spomenikov naravne in kulturne dediščine je ogromno materialno breme, posebej, če gre za temeljna obnovitvena dela, ki nek spomenik šele vzpostavijo. Domisliti bi bilo treba hierarhijo spomenikov, določiti prednostni vrstni red in primerno Usmerjati sredstva. Poleg koncentracije sredstev za določene posege je treba zagotoviti dovolj sredstev. Zdaj jih je po eni strani premalo, po drugi pa ne spodbujajo bodočih uporabnikov objektov kulturne dediščine, da bi vlagali tudi svoja sredstva. Varovanje naravne dediščine bo v bodoče ena najbolj kulturnih nalog, če jo pojmujemo kot dediščino prednikov, ki jo lahko le izboljšano prepustimo zanamcem. Na področju muzealstva bo treba postopoma pričeti z uresničevanjem koncepta muzeja kot informacijsko izobraževalnega centra, pogoj je seveda ustrezna tehnična oprema. Uresničena naj bi bila optimalna mreža muzejev. Narodni muzej bi prevzel tudi funkcijo zgodovinskega muzeja. Zaradi pomanjkanja sredstev bo treba ponovno proučiti problematiko v zvezi z gradnjo novega muzeja ljudske revolucije SR Slovenije. Rešitev, ki bi se ognila novogradnji, mora vsaj do konca tega dolgoročnega obdobja (strokovno) zadoščati. Arhive je potrebno funkcionalno umestiti v sodoben sistem družbenega informiranja, in s tem tudi zagotavljati tudi njihovo odprtost, javnost in dostopnost. Mreža arhivov zadošča tudi za bodoče, potrebno bi bilo izvesti le racionalno delitev dela. Na odročju likovne dejavnosti je potrebno vzpostaviti optimalno mrežo razstavnih prostorov in uresničevati kriterije, ki omogočajo odpiranje novih. Podpreti bi bilo potrebno pobude za odpiranje razstavnoprodajnih prostorov. Med galerijami pa doseči kvalitetnejše oblikovanje, usklajevanje in izmenjavo razstav. Odpraviti bi bilo treba formalno pravne ovire pri uvozu in izvozu del in likovnega materiala, ki ga pri nas ni moč dobiti ali je slabše kakovosti. Z ustrezno davčno politiko je potrebno spodbujati nakupe likovnih del. Veliko število likovnih umetnikov v Sloveniji povzroča posebne probleme: eksistenčne težave slikarjev, kiparjev in grafikov, pomanjkanje ateljejev, pretirano komercializacijo in podobno. Odprtje oddelka za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost pomeni možnost za prodor principov lepega tudi v vsakdanje življenje, kjer je domača industrija v velikem zaostanku za gvetom. Na področju arhitekture in urbanizma je potrebno radikalneje spremeniti obstoječe razmere in razmerja ter pričeti graditi na zgolj po principih dvomljivega ekonomiziranja s sredstvi, temveč tudi za ljudi in ne proti naravnemu okolju. Filmska dejavnost Vzpostaviti jo je treba kot celoto produkcije, distribucije in reprodukcije. Ureditev razmerij na družbeni ravni pomeni opredelitev koncepta filmske dejavnosti; sprejeti kaže takšnega, ki filmsko dejavnost vzpostavlja in omogoča kot kulturno dejavnost z vsemi posledicami, ki izvirajo iz takšne opredelitve. Pri proizvajanju filmov kot umetniških kreacij takšna rešitev pomeni odločitev za koncept producentskih skupin, ki z družbenimi sredstvi realizirajo družbeno verificiran filmski projekt. Radikalne spremembe so potrebne pri distribuciji filmov, saj je tržna stihija povzročila porazne rezultate, filmski sporedi v slovenskih kinematografih so pod vsako kritiko. Drugi velik premik je potrebno storiti na področju filmske reprodukcije in sicer v razumevanju vloge in mesta kinematografov znotraj filmske dejavnosti in družbe kot take. Kinematografi naj bi postali pravnoformalno in organizacij-sko-finančno kulturne ustanove. Kulturni domovi Koncept kulturnih domov kot multimedialnih centrov lahko pomeni racionalno izveden poli-centrizem na področju kulture. Njihov značaj je lahko dvojen: lastna produkcija in posredovanje. Osrednje mesto pa vsekakor zavzema Dom Ivana Cankarja v Ljubljani. Njegovo mesto in vloga v slovenskem prostoru zahtevata temeljit premislek. Krčenje sredstev in programa obstoječih kulturnih institucij na račun delovanja Cankarjevega doma je dolgoročno gledano lahko usodno ne le za kulturne dejavnosti, temveč tudi za Cankarjev dom. Eden od pogojev "za vključevanje Cankarjevega doma v obstoječi kulturni prostor je njegova odprtost, s čimer je mišljena tudi dostopnost. M. Volčjak GLAS 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 7. MAJAJ In kakšen bo razplet? Iz slabe moke se ne da speči dobrega kruha — Če bi ga poslovodje naročali in če ne bi v obratih družbene prehrane v delovnih organizacijah zahtevali izključno osnovni kruh, bi ga bilo več tudi v trgovinah — Akcija tržnega inšpektorata na Gorenjskem Kranj — V prvi polovici aprila se je tržni inšpektorat uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko na Gorenjskem lotil precej obsežne in zahtevne akcije. Po posameznih pekarnah je vzel vzorce kruha in jih dal v analizo. Prav tako pa so dali v analizo tudi vzorce moke, iz katere je bil kruh pečen. Iz kranjske pekarne so dali v analizo primorski kruh, in sicer polbelo kilogramsko štruco, pečeno iz moke tipa 850. Analiza je pokazala, da vzorec zaradi neprimernih organolepti-čnih lastnosti ni primeren. Kruh je bil pečen iz oporečne moke, ki je imela neprijeten vonj po plesnivem in grenak okus. Analiza te moke pa je pokazala, da je bila pšenica pred mletjem rahlo nakaljena in zato neprimerna za peko kruha. Moko je kranjski pekarni dobavil Živilski kombinat Žito Ljubljana, tozd Mlini — Mlin Vir (domžalsko območje). Loški kruh iz pekarne Peks Škofja Loka je imel v sredici preveč vlage. Moka, iz katere je bil pečen, je bila, kot kaže, mleta iz nakaljene pšenice. To moko (tip 850) je dobavil Agrocop Novi Sad, RO Bečej Mlin 22. oktobar. Tudi moka tipa 500 iz Žitoprometa Senta ni ustrezala predpisom, ker je bila preveč vlažna. Kar pa zadeva istrski beli in polbeli kruh iz Žitove-ga tozda Triglav Gorenjska Lesce Je analiza pokazala, da je bila ena vrsta kruha malo pretežka, druga pa malo prelahka. Sklep tržnega inšpektorata ob takšnih ugotovitvah je bil, da bodo proti vsem, katerih izvidi so bili oporečni, uvedli postopek. In kakšen bo razplet? O tem bi bilo ta trenutek prav gotovo preuranjeno sklepati. Nekaj pa je prav gotovo res. Iz slabe moke se najbrž ne da speči dobrega kruha. Res pa je najbrž tudi, da slabe moke peki ne bi smeli vzeti. In nenazadnje slabe moke mlini ne bi smeli prodajati. In zakaj so mleli vlažno in naka-ljeno pšenico? Pričakujemo lahko odgovor, da zato, ker drugačne niso dobili. Dobili pa so jo, ker je, recimo začela kaliti že pri proizvajalcu. Pri njemu pa zato, ker ni bila, denimo, pravilno skladiščena ali pa morda celo zato, ker je le-ta pač čakal na primeren prodajni trenutek. Ob takšnem »na pamet« sklepanju pa se nenadoma srečamo z ugotovitvijo Himalaja je vzela Boruta »Slovo od gore je slovo od izpolnjene želje. Teže se je poslavljati od neizpolnjenih . ..« (Tone Škarja: Kangbačen, Proti domu, 1976) Jugoslovanska alpinistična himalajska, odprava Jalung Kang 1985 se vrača domov. Njen cilj, pov-zpeti se na vrh 8505 metrov visoke gore v vzhodnem Nepalu, se je uresničil. Ni pa se izpolnila tiha želja, da bi se vsi člani odprave srečno vrnili v domovino. Zato je slovo od gore toliko težje ... Člana odprave Borut Bergant in Tomo Česen ste krenila proti vrhu Jalung Kanga, kot poroča DPA iz Katmanduja, iz četrtega višinskega tabora (8.100 m) ob zori 22. aprila 1985. Po desetih urah plezanja sta dosegla vrh, kjer sta ostala približno pol ure in zasadila nanj ne-palsko ter slovensko zastavo. Ko sta začela sestopati, je bazni tabor izgubil radijsko zvezo z Ber-gantom in Česnom. Drugi člani odprave so ponoči poskušali najti navezo, ki se je vračala z vrha, vendar se jim to ni posrečilo. Naslednje jutro je Česen prišel do tretjega višinskega tabora, kjer se je sestal z drugimi člani odprave. Povedal je, da je Bergant, ki je imel pri sebi »talkie-walkie«, padel. Njegovega trupla ni mogel najti. Šele ob zori je nadaljeval sestop. Člani odprave so takoj začeli iskati Bergantovo truplo, vendar brez uspeha. Vodja Tone Škarja je prekinil odpravo ... Slovo od gore, je zapisal Škarja med drugim v knjigi Kangbačen, je slovo od prejšnjih, drugačnih tovarišev. Kako daleč je treba, da spoznaš človeka — in koliko to stane, je še razmišljal pisec. In res! Le malokateri šport terja za uspeh toliko naporov in žrtev kot alpinizem. Vrhunski alpinisti, ki nosijo s sabo na najvišje vrhove sveta ime svoje domovine, lahko postanejo le izjemno pogumni, vztrajni, srčni in tovariški ljudje. Samo oni zmorejo naprej kljub spoznanju, da je od uspeha do izgube le korak ... Borut Bergant je bil eden takšnih ljudi. Tak nam bo ostal v spominu. S. Saje BORUT BERGANT je bil star 31 let, po poklicu učitelj telesne vzgoje v Tržiču, poročen in oče dvojčic. Deloval je kot gorski reševalec in vodnik. V dolgoletni alpinistični dejavnosti je uresničil približno 450 vzponov. Splezal je večino težkih klasičnih smeri v domačih gorah; med zimskimi vzponi je najbolj cenil ponovitev smeri Belač-Zupan v Šitah in Severnega stebra Vrtače. V tujih gorah je ponovil tri probleme Alp, smer Via Fratelli v Piz Badile in smeri Diamond, Na-ked Edge ter Dewils Power v ameriškem gorovju. Udeležil se je več naših alpinističnih odprav; 1975. leta na Kavkaz, 1977. leta na Ga-šerbrum, naslednje leto v ZDA, 1979. leta na Everest, 1981. leta na Lhotse in predlani na Anapurno. Mogočno se sliši pesem iz mladih grl, posebno še, če je zapeta tisočgla-vi množici na kraju, kjer so se odigravale junaške drame naših partizanov. S pesmijo pod vodstvom Anice Pajkič in z recitacijami so na proslavi na Okroglem nastopili otroci z osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja. — Foto: D. Dolenc (kot je nekdo refkel): za vse je kriva koruza, ker je predraga. Ko smo se o tem pogovarjali v kranjski pekarni, nas je zanimalo, zakaj v trgovinah tako rekoč ni moč dobiti kruha, ki ima oznako osnovni kruh. Gre za beli oziroma polbeli kruh, ki ima ime osnovni zato, ker nima nobenih dodatnih primesi, je pa prav zato tudi najcenejši. Kilogramska štruca takšnega belega kruha namreč stane 50 dinarjev, medtem ko beli kilogramski hlebec primorskega kruha stane 75,50 dinarja. Zvedeli smo, da je bil 19. februarja letos v Sloveniji podpisan dogovor o zagotovitvi preskrbe občanov z osnovnim pšeničnim kruhom. Ta dogovor pravi, da bodo pekarske organizacije v celotni proizvodnji s preskrbo občanov v trgovinah na drobno, bolnišnicah, vrtcih in šolah spekle najmanj 30 odstotkov osnovnega pšeničnega belega in polbelega kruha. In zakaj tega (najcenejšega) kruha ni v kranjskih trgovinah? V pekarni pravijo, da bi ga bilo lahko toliko, kolikor bi ga hoteli. Vendar pa ga poslovodje ne naročajo. Po drugi strani pa je prav tako res, da obrati družbene prehrane v vseh večjih delovnih organizacijah v Kranju naročajo samo osnovni (najcenejši) kruh. To pa predstavlja skupaj s šolami in vrtci kar 36 odstotkov celotne dnevne proizvodnje kranjske pekarne. V pekarni tudi menijo, da so še najmanj do tega kruha upravičeni obrati družbene prehrane v delovnih organizacijah, saj so v večini že tako ali tako regresirani. Menijo, da bi bilo treba to vprašanje enkrat za vselej razčistiti; kakor tudi vprašanje, zakaj poslovodje ne naročajo osnovnega (cenejšega) kruha. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti še na nekaj. Do slovenskega dogovora med peki, koliko osnovnega (najcenejšega) kruha bodo spekli, je prišlo v takrat precejšnji meri prav zaradi cene moke. Pri osnovnih kru-hih so zaradi cene moke peki »pekli (in menda še vedno pečejo) izgubo«. Zato so se na trgu tudi pojavili različni specialni kruhi.kot so primorski, istrski, štajerski, jezerski... Nehote se zato poraja dvom, ali peki resnično želijo, da bi se naročila za osnovni kruh v trgovinah na drobno nenadoma zelo povečal. Bržkone stanje, kakršno je, še najbolj ustreza položaju pekarstva. Z drago moko spečejo februarja dogovorjene količine osnovnega kruha (ki jim bojda povzroča izgubo). V trgovinah pa tega kruha ni, ker potrošnik menda še vedno raje seže po specialnem kruhu, ki je zaradi različnih dodatkov boljši (dražji). Kakšen bo ali bi naj bil razplet, ni nič manjša uganka kot v zvezi s kvaliteto kruha. Morda bi lahko dodali k tistemu, da se iz slabe moke ne da peči dobrega kruha, da se iz drage moke ne da peči poceni kruha. In da se zato, zaradi cene koruze, peki pač rešujejo, kakor vedo in znajo. A. Žalar Prijetna proslava na Bledu Bled — Prijetno proslavo ob 27. aprilu in 1. maju so pripravili v graščini Grimšče pri Bledu. Organizatorja sta bila KK SZDL Bled in TO Rečica. Ob tej priložnosti so zaslužnim krajanom in organizacijam podelili bronasta priznanja OF. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Josip Plemelj z Bleda in harmonikarji Glasbene šole iz Radovljice. ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJA V KRANJ 20. zapis PLEIVVEISSOV ROD Potem, ko smo že omenili sosede in znance v ozki učilnici, kamor so bila obrnjena tudi vezna vrata pesnikovega bivališča, nikakor ne smemo zgrešiti veljavne rodbine Valentina Pleivveissa (1785—1866). Doslej smo naštevali po večini le naključna, bolj ali manj kratkotrajna Prešernova poznanstva. S Pleivveissi pa je bil pesnik v stikih ves čas svojega bivanja v Kranju in še več desetletij po njegovi smrti je bilo oboje imen usodno povezanih. Začetnik kranjske veje Pleiweissov je bil Nikolaj. Izredno podjeten, bister možak, iz starega kmečkega rodu pod Storžičem. Že v letu 1609 je v zemljiških knjigah zapisan njegov prednik Simon Plevbes s Trstenika. Odkod to tuje ime pod našimi gorami? Morda od nemških Korošcev, ki so prišli pred davnimi stoletji kopat rudo v ondot-nem hribu Štrucu? Ime pa je pomenilo bržčas prej svinčnik, vulgarno »plaj-bes«, čeravno je »svinčevo belilo« pravi prevedeni pomen za to belo barvilo. Nikolaj Plevbes je sredi 18. stoletja zapustil svoj rodni dom »pri Frjanu« na Trsteniku in se kot izvežban tkalec naselil v Kranju. Nenavadno marljiv, spreten in podjeten mož je kmalu dovolj zaslužil. Toliko, da si je mogel že leta 1782 kupiti lastno hišo, skromno, a vendar domek za družino, ki si jo je prav tako kmalu v Kranju ustvaril. Ta hišica, temnih in omejenih prostorov, še danes stoji v Tavčarjevi ulici št. 25 (po katastru Mesto št. 166) po domače pri »Šprajcarju«. V tej hiši je stari tkalec »Niklas« leta 1806 tudi umrl. Hišo in obrt je sedaj prevzel sin Valentin, »Balant«. Toda, če je bil oče Niklas predvsem sposoben in umetelen tkalec, je bil Balant v prvi vrsti trgovec in podjetnik. Izdelke domače delavnice je sam prodajal, hodil z njimi po sejmih, kupčeval in dohodke skrbno hranil. Trezen, varčen, nadarjen in srečne roke, je v razmeroma kratkem času zagotovil dostojen obstoj svoji številni družini. S potovanji si je razširil trgovsko in strokovno obzorje tako, da si je mogel v Kranju sam urediti prvo tovar-nico odej, »kocarijo«, na založniški osnovi. S številnimi predicami v podeželski kranjski okolici, ki so predle zanj volneno prejo, je zaposlil skupno okoli sto oseb. Tkalnica pa ni izdelovala le odej, pač pa je tkala tudi raševino in grobe vrste sukna. Prav lahko trdimo, da je treba iskati v tej tkalski delavnici, ki se ji je v poznejših letih pridružila še Florianova kocarija v Lajhu in Pirčeva barvarna začetke kranjske tekstilne industrije. To dejstvo je bilo doslej krivično pozabljeno in vsekakor premalo-krat poudarjeno. Vseskozi se je doslej trdovratno trdilo, da so tujci začetniki tekstilne podjetnosti na območju našega mesta. Vidimo pa, da so korenine vendarle naše, domače. Uživali pa so izdelki kranjskih tkal-™»v že takrat dober sloves daleč nao- krog in bili odlikovani na deželni'1 tnih razstavah v letih, 1838, 1W»' in 1845. Poročilo z ene teh razs» »Novicah«, pravi: »Koce Valentin8 weissa, kupca in fabrikanta V ™ so sodni možje od vsih družin # bolši in narlepši blago spoznal1 zavolje tega tudi srebrno sveti« delili«. . j Kupčij ski uspehi so Pleiwei'> omogočili, da so v naslednjih l^ v ^ kupili še nekaj hiš v soseščini.^ oživ< K m pi 1. u; Pr Pleivveiss tudi ed«j naročnikov lju ^* Stu ! svet zvoč bori vali Ž, Hi "Vj 1. U). čelji na sedanjo Prešernovo uji * $t^r( stavbe so bile: Mesto št. 157 (sem v , <■ carjeva 7), Mesto št. 183 in 1M $j ^ Tavčarjeva 12), Mesto št. 186 in J* P daj Tavčarjeva 17). Tako je bilo ^ g z< dem meščanskih hiš v PoseS.j;e n weissovega rodu! Nakupe teh hi»' °y£ rokovala predvspm nnt.rpha po fiH ^ oi poslovnih ščih, pa tudi nasiamoa iw-družine. Valentinu Pleivveissa &\ prvem zakonu rodilo kar pet sin0, nez, Konrad, Valentin, Jožef in/jj ter hčerka (Marija). Pozneje weiss dvakrat ovdovel in se še dv^ oženil; vendar sta bila druga dva ( na brez otrok. Vsekakor pa k&^ ta droben podatek na neverjetno nost starega »kupca in fabrikan , se je potem, ko je preskrbel 0 ^ preselil leta 1849 v Ljubljano in5^ ustvaril z mlado ženo nov dom- J1 kranjsko trgovino in podjetja P pustil sinu Konradu. .< Poudariti pa moramo takoj. % bila oče Valentin in sin Konra" weiss (1817-1865) ne le najčesj enta Prešernove advokatske pis8 jj pač pa tudi zvesta pesnikova prav do smrti — in še po njej! Z8^ vo izročilo pripoveduje, kako )e.+ Valentin Pleivveiss prav do zadrt . obiskoval bolnika in mu prinašaj kovrstnih okrepčil. Za Konrada vveissa pa, iz ohranjenega sezna^ rovalcev za pesnikov nagrobnih mo, da je izmed vseh Kranjčan0^ speval največ, celih deset goldin medtem ko so bili drugi, med nj1 di Karel Florian, zapisani le z enega, kvečjemu dveh goldinarje In še tega ne smemo prezreti, bil prav Konrad Pleivveiss, ki je ? bratov Lokarjev, eden redkih ^ skih zavednih narodnjakov, ki upal v aprilu leta 1848, pristopa ^ varnemu, za tiste čase skoro revo ^ narnemu Slovenskemu društvu v bljani. Ostali vidni Kranjčani p8^ lo nasprotovali idejam in širjenj11, društva in opozarjali so oblasti nar tično rovarjenje dunajskega n1, bljanskega Slovenskega društya; pa, je Konrad prvih kranjskih skih »Novic«. Skratka, zaveden turen, je moral gotovo biti simp* našemu Prešernu. Tudi za Plei\ bi mogel veljati pesnikov zapis. ^ njen Ferdinandu Schmiedu: »Ni mi prijetno nemško ime; Pi bc M o - * Rojstna hiša Valentina Pleivoeissa na Trsteniku (pri Ferjanu) PRAVNIK SVETUJE DEDOVANJE KMETIJE L. K. iz Škofje Loke Do očetove smrti ste skupaj z brati pomagali očetu obdelovati kmetijo, ki ima status zaščitene kmetije. Tako vi kot vaša brata ste si zgradili svoje hiše, imate ustrezen poklic in vam ne ostaja dovolj prostega časa, da bi se lahko posvetili kmetovanju. Zanima vas, kako bo z dedovanjem glede na to, da se zaščitena kmetija ne more deliti? Odgovor: Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij določa, da kmetijska zemljiščna skupnost dobi prevzemnika kmetije v primeru, ko noben dedič ne izpolnjuje pogojev za dedovanje, ali če kmetije noče prevzeti noben dedič. Seveda mora prevzemnik dedičem kmetijo plačati po ceni, za katero se sporazume z dediči. Prevzemnika kmetije mora kmetijska zemljiška skupnost poiskati v enem letu in do tedaj je dedovanje odloženo. Če kmetijska zemljiška skupnost v tem roku prevzemnika ne najde, se z njeno privolitvijo kmetija lahko deli med dediče, razen zemljišč, pomembnih za kmetijsko proizvodnjo, ki proti odškodnini postanejo družbena lastnina. V primeru, ko kmetijska zemljiška skupnost ni soglasna z delitvijo, postane kmetija v celoti družbena lastnina, odškodnino zanjo pa dedujejo dediči. Občinski skupščini pa lahko predlaga tudi odvzem lastnosti zaščitene kmetije. V tem primeru lahko dediči dedujejo celo kmetijo po splošnih predpisih o dedovanju. KATEGORIJE INVALIDNOSTI V. L. iz Kranja Večkrat ste že brali o različnih kategorijah invalidu sti, to je L, II. in III. stopnji, vendar še vedno ni po jasna razlika med njimi. Odgovor: Zakon o pokojninskem in invalidskem ^ ji /anju v 35. členu razvršča zavarovance, pri kater1 j, nastala invalidnost, V tri kategorije invalidnosti, to 3 ^ k rovanju v 35. členu razvršča zavarovance, pri katei ka1 II. in III. V I. kategorijo razvršča zavarovance, pri ^ rih je nastala izguba delovne zmožnosti in so torej P°jj| noma nezmožni za svoje in za drugo ustrezno delo- w kategorijo razvršča zavarovance, ki lahko najmanj rj vico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali a" m ustrezno delo in se ne morejo s prekvalifikacijo oz- ? kvalifikacijo usposobiti za opravljanje drugega ustrf A ga dela s polnim delovnim časom. V III. kategorij0^ razvršča zavarovance, ki lahko po poprejšnji prekv"8^ kaciji oz. dokvalifikaciji ali brez prekvalifikacije kvalifikacije poln delovni čas opravljajo drugo ustrči delo. DAVEK OD KMETIJE L. P. z Jezerskega ^ Zanima vas, kateri zavezanci so po novih PreC^je oproščeni davka od kmetijstva, ker so njihove kmetlJ višinskih krajih? » . ,g\ Odgovor: Odlok o davkih občanov občine Kranj j ča v 10. členu dva pogoja za oprostitev davka od kH* j stva: skupni letni katastrski dohodek zavarovanca^ sme presegati 72.000,00 din, zavarovanec pa mora P^jJ vati v višinskem kraju, ki je naveden v tem členu-višinske kraje sta razvrščena tudi Sp. in Zg. Jezers*^ S s S t* s i 7. 1985 ZANIMIVOSTI 7. stran (mmmsgmoiLAs 41,1 n8i1 ti i* injo ur iti f išif se nC« {j »o* otJ* n°vJI ij* id> , v1 a^ nap in .de". i$ ««4 [10 let Množičnih praznovanj 1. maja fta Joštu desetimi leti se je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranju zavzelo, da bi sindikat j2lvel pohod kranjskih delavcev ^aja na Jošta. Treba je oživiti ^ro delavsko tradicijo, kot jo drže V^Ugih krajih, posebno v revirjih. ^ Pred vojno so se kranjski delav-jj 2a l.maja podali na Jošta, na Ho rJetno- Hoteli so'imeti in praz-yati svoj praznik, za katerega so ». borili delavci vsega sveta. Z rde-je^ nageljnom v gumbnici... Saj to »delavska velika noč« ... ju*975. leta se je za 1. maja na Jo-S11 zbrala kar precejšnja množica ^anjčanov. Prireditev je bila pri ttUi. govornik je bil tedanji kretar občinskega sindikalnega Jjjta Miran Stefe. Tudi kratek kul-rni program je bil pripravljen, iz . °cnika je pozdravljala pesem v fbe in dela. Takrat smo praznoti1 30 let svobode. naslednje leto smo prenesli Leta 1977 se je prvomajske proslave na Joštu udeležil tudi tovariš Tito prostora za večje kulturne nastope, kajti za 1. maj naj zapleše slovenska folklora, naj zapojo delavski zbori. Leta 1977 se je našega praznovanja na Joštu udeležil tudi tovariš Tito. Tako množičnega praznovanja, tako prazničnega, tako polnega zastav, Jošt ne pomni. Bilo je prelepo, doživetje, ki ga nihče ne bo pozabil. 1981. smo na ravnici pod Joštom, kjer so danes proslave, v Titov spomin zasadili lipo miru. Lepo raste. Letos smo se na Joštu zbrali tako množično že desetič. Množice, mlaji, kresovi, zastave, godba, bogati kulturni programi, pesem — to je naš Jošt vsakega 1. maja. Tak naj ostane tudi za naprej. D. Dolenc ode r na ravnico pod Jošt, kajti na pri domu, je bilo premalo Letošnji govornik je bil predsednik Občinskega sindikalnega sveta Kranj Miha Rauter f*e<* 10 leti nas je bilo na Joštu še r?v Malo. Prvi govornik je bil H?7?71 -Šte/e, takratni sekretar občinskega sindikalnega sveta anj. Takole so se pred vojno za svoj praznik podali na Jošta ali na Šmarjet-no stražiški delavci in aktivisti; v prvi vrsti v sredini sedi znani predvojni revolucionar Anton Nartnik-Črnivc *&nc Sire zaupanje, ki je zraslo iz dela I Vi I ?°ko — Med letošnjimi dobitni-0y ^ga znaka Zveze sindikatov Ijjp^ije je tudi Franc Sire, delavec u ^njske Save. Izučil se je za ko-■ b • nato pa se je 1959. leta zaposlil i*vi. Kmalu zatem se je začelo K)?Vo samoupravno, družbenopoli-k delo. Deloval je v samouprav-J|?ganih, bil je delegat, sindikalni r^st, udeležil se je partijske šole ... Delo ga je resda upogni-*o da Ure, 1 >gled .Potem, ko se je zaposlil v režiji, ■J*ranil stik s proizvodnjo in še ^ 0 enako kot poprej občutil vsa-ji nevne probleme delavcev za stro- jno da more danes delati le še po ^re, toda z delom si je pridobil in zaupanje med delavci. do1 m« »Ni ole je govoril o delu sem delal za strojem. 14 IL konfekciji avtoplaščev. Danes V v kontroli. Tudi to je delo, ven-Viu m Dil ra3e za strojem. Ko se je šiht, si imel kaj pokazati. JHjJ te drugače. Včasih se vse do-V) ^Udiš in zbiraš naročeno gra 1^'^b dveh pa ti rečejo, da ga ne Se >N0- Tako Je razvrednoteno Prizadevanje.« »jL* o dohodku 80 Sem leta 1959 prišel v Savo, ^ v primerjavi z delavci iz *°varn dobro zaslužili. Kot iNii*1 ^0vac sem v mehanični de-v)v v Oljarici zaslužil 11 tisočaku' v Savi, kjer niti nisem bil izu- V v} gumarja, pa takoj 4 tisočake ^Vj* vern- ali Je ^il0 takrat tako \ J^o. Ne vem, ali danes zasluži-^d 9 nJ v Primerjavi z obdobjem h * ^CT tovarni ne gre več \u ?b.ro» kot njega dni. Morda je ^$ . krivo obilje Sporazumov. Da-^*d^e tovarna razbita na številne \t' Vsak ima svoje akte o nagraje-^w.dela in zelo si moramo priza-^ l> da je nagrajevanje dela po-•^ftV ^0varni pravično. Ta razdro-W°S^ m vedno v prid tovarni: več ^O/J^lnistracije, vsak zase, deni-' Pl§e virmane za banko. Moti me tudi neenotna politika obdavčevanja osebnega dohodka. Različne občine imajo različne dajatve. V Savi pa so ljudje iz številnih občin, ki primerjajo svoje dohodke in negodujejo nad nepravičnimi razlikami, ki ne prihajajo iz dela. Tudi nadure so preveč obdavčene, tako da je slednjič nadurno delo mnogo manj vredno od rednega. To jseveda vse prej kot spodbuja k delu. Enako je s socialno politiko. Ta bolj spodbuja lenobo kot delo. Ljudje znajo natanko izračunati, koliko smejo delati in zaslužiti, da bodo deležni kake socialne pomoči.« ... o družbeni neenakosti »Danes nekateri borno zaslužijo. Človek ž 20 tisočaki na mesec ne more imeti dovolj za življenje. Če je delavec redno zaposlen, bi moral zaslužiti toliko, da bi se lahko preživljal. To je v veliki meri odvisno od njega samega, še več pa od organizacije dela. Ni nujno, da si mora delavec ravno obrabiti roke! Veliko govorimo o uravnilovki, o primikanju k dohodku delavcev, ki najmanj zaslužijo. Toda če dodajamo njim, moramo tudi tistim, ki do- bro zaslužijo saj delajo eni in drugi. V Savi je razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom 1 proti 4,5. Ne vem, najbrž je še prenizko. Pri dodeljevanju dohodka bi morali biti selektivnejši: delavec naj ne zasluži dobro le zato, ker je razporejen na določena dela in naloge, temveč mora za visok dohodek tudi nekaj dati od sebe. Sicer pa družbene neenakosti ne porajajo taka razmerja. Ljudje bogatijo z dodatnim delom.« ... pa o sindikatu »Vse pogosteje poslušamo o stavkah, prekinitvah dela, izsiljenih sestankih. Tudi to je družbi potrebno. Včasih je potreben ostrejši pogovor delavcev z vodilnimi. Seveda je bolje, če se nakopičena nesoglasja rešujejo prek sindikata. V Savi je bil sindikat vselej vpliven. Njegove organizacije so povezane v tovarni, manj se navezujejo na forume. Vpliv in moč delavske organizacije pa sta odvisna tudi od ljudi, ki jo vodijo. Uspešni so, kadar jih vodijo realni, za pravične odnose v kolektivu zagreti ljudje, ki vidijo vsakega delavca v delovni organizaciji, ne le ozek krog. Sindikalni aktivist je dober, če izvira iz proizvodnje in z njo ohranja stik, prav tako pa tudi z vodstvom. Tak človek uživa zaupanje v kolektivu, kar je za sindikalnega aktivista nujno. Bistveno je tisto, kar se dogaja v tovarni. Bolj ko je sindikat oddaljen od nje, manj posluha ima za delavca. Če se sindikalni predsednik iz tovarne v sporni zadevi (zaradi štrajka, recimo,) zateče na občinski sindikat, bo težko našel podporo. Zaradi tega pravimo, da sindikat v določenih primerih ni dovolj močan.« ... o priznanju »Zlatega znaka sindikata ne sprejemam kot posameznik, temveč kot eden izmed sindikalnih aktivistov, ki smo v tovarni skušali uveljaviti določene cilje v prid delavcem.« D. Z Žlebir Na slovesni otvoritvi nove kotlovnice na lubje v LIP-ovem tozdu Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici je direktor LIP-a Franc Bajt podelil priznanja inovatorjem. LIP podelil priznanja inovatorjem V delovni organizaciji LIP Bled je bilo lani prijavljenih pet inovacijskih predlogov, od tega trije koristni predlogi in dve tehnični izboljšavi, pri zveznem zavodu za patente pa so oddali dve patentni prijavi Bohinjska Bistrica — Ob slovesni otvoritvi nove kotlovnice na lubje v LIP-ovem tozdu Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici, ki so jo zgradili s sodelovanjem Gozdnega gospodarstva Bled, so v petek, 26. aprila, podelili tudi priznanja inovatorjem. Občinsko medaljo pa je prejel Niko Taler, vodja oddelka za investicije in vzdrževanje, ki je vložil veliko napora, da je nova kotlovnica kot pomembna pridobitev začela obratovati. V LIP-u so delavci lani prijavili pet inovacijskih predlogov od tega tri koristne predloge in dve tehnični izboljšavi. Na zveznem zavodu za patente sta bili oddani dve patentni prijavi. Med inovatorji lanskega leta so delavci TO Rečica in delovne skupnosti skupnih služb. Stane Kobilica je podal koristen inovacijski predlog za izkoristek odpadnega materiala pri širokem razrezu iveric in sicer za izdelavo di-stančnikov suhomontažnega podboja. Bruno Hikel je podal koristen inovacijski predlog, po katerem je na liniji za izdelovanje podbojev na vrtlaki odpadla prva faza dela, s čimer je doseženo enostavnejše odlaganje obdelovancev. Tomaž Puc je domislil dva inovacijska predloga in sicer podaljšanje ročice na stikalu stiskalnice Dingenoto in dodatni kovinski ploščici na potisnem mostuv stiskalnice. S tem je dosegal večjo ravnost po-končnikov in enakomernejše stikanje. Mirko Zupan je podal inovacijski predlog za izdelavo posebnih mrežastih nastavkov pred šobami za nanos lepila, vsled česar so zastoji zaradi zamašenih šob manjši. Miran Mozetič je prijavil patent pod imenom »Pod za fasadne odre«. Izum se nanaša na konstrukcijo in način sklapljanja poda za fasadne odre. Edvard Prevc in Miha Koman sta prijavila patent pod imenom »Zvočno izolacijsko krilo«. Izum se nanaša na.konstrukcijsko sestavo vratnega krila, ki omogoča zvočno izolativnost 38 (decibelov). Zadnji dve nalogi sta bili izdelani v okviru delovnih zadolžitev, zato jih strokovna komisija ni obravnavala in ocenila. Sodili pa so, da vsekakor zaslužijo pohvalo za svojo izvirnost. Janez Skalič pa je bil proglašen za inovatorja leta. Lani je predlagal povečanje zmogljivosti stroja Schelling za razrez elementov suho-' montažnega podboja. Predlog spada med tehnične izboljšave. Svet za ustvarjalnost pa ga je za inovatorja leta 1984 imenoval tudi zato, ker že več let daje inovacijske predloge. Občinska organizacija jtK Škofja Loka dobro dela Organizirana skrb za ljudi Predsedniki in delegati krajevnih organizacij Rdečega križa ter predstavniki občinske organizacije Rdečega križa so se pretekli ponedeljek zbrali na drugi seji skupščine občinske organizacije Rdečega križa Škofja Loka. Na seji so ocenili svoje delo v preteklem letu ter sprejeli program dela za leto 1985. Škofjeloška občinska organizacija Rdečega križa je imela v preteklem letu 14.181 članov, kar pomeni, da je več kot vsak tretji prebivalec član te organizacije. Letos pa pričakujejo še povečanje članstva, saj sta z delom začeli dve novi krajevni organizaciji: Lenart-Luša in Gorenja vas. Organizacija dosega največje uspehe že vrsto let pri odvzemu krvi, saj je vedno med prvimi v republiškem merilu. Tako se je tudi lani v dve redni in eno izredno krvodajalsko akcijo vključilo več kot 3800 občanov, kar predstavlja 10,56 odstotka prebivalcev občine. Dr. Jože Mo-žgan, predsednik krvodajalske komisije v škofjeloški občini, je na seji poudaril, da bo tako veliko število krvodajalcev moč obdržati le z organizirano akcijo in vključevanjem mladih v krvodajalstvo. Občinska organizacija Rdečega križa skupaj z zdravstveno službo skrbi za zdravstveno vzgojo občanov. V preteklem letu so pripravili več kot petdeset predavanj o pravilni prehrani, nalezljivih boleznih, osebni in splošni higijeni, osnovah spolne vzgoje in medsebojnih odnosih, škodljivosti alkohola in kajenja in imeli tečaje, na katerih so pripravljali žene na porod in nego dojenčka. Pripravili so vrsto tečajev in se- minapj*fv ter šolo prve medicinske pomoči. Z zbiranjem rabljenih oblačil in obutve, zbiranjem finančnih sredstev in skrbjo za starejše občane se organizacija vključuje v socialno pomoč občanom in pomoč v elementarnih nesrečah. Skrbno izvajanje programa, kjer je še posebej pomembno delo z mladino, pa pomeni tudi izvajanje dejavnosti Rdečega križa na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V. Primožič Razgrnjena zazidalna načrta Jesenice — S pozidavo stolpiča s 56 družbenimi stanovanji na Koroški Beli bi bila v tem delu jeseniške občine zaokrožena pozidava tako imenovanega stanovanjskega območja S 10 ob Cesti talcev. Osnutek zazidalnega načrta za to območje bo ta mesec razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Javornik-Koroška Bela in v prostorih občinske skupščine. V prostorih krajevne skupnosti Blejska Dobrava in v prostorih občinske skupščine Jesenice pa bo ta mesec razgrnjen, tudi osnutek zazidalnega načrta, ki se nanaša na dobršen del sedanjega naselja na Blejski Dobravi. V osnutku je predvidenih 61 enodružinskih stanovanjskih hiš ter pet objektov s 16 družbenimi stanovanji ali šest z desetimi stanovanji. GLAS 8. STRAN. KRONIKA TOREK, 7. MAJA Ijj, Bodo morali kolesarji s ceste? Pred desetimi leti so ceste spet zavzeli kolesarji. Ob gostem prometu vozil, pomanjkanju kolesarskih steza, ob pomanjkljivi prometni kulturi voznikov, pa tudi svoji, so kolesarji bolj cokla kot enakovredni prometni udeleženci. Čez nekaj let bo kolesarska gneča na cestah nevzdržna, razmišlja Alojz Dežmari Namesto da bi za kolesarje odpirali več in več kolesarskih stez, jim s prometnimi znaki vsepovsod prepovedujemo vožnjo. Kranj — Kaj pa je tebe treba bilo... tako nekako se sam pri sebi pri-duša voznik, ko na hitri cesti ne more prehiteti skupine kolesarjev — re-kreativcev. Z nestrpnim hupanjem jih skuša pripraviti, da bi zapeljali s ceste, kajti na cesti ima prednost on! Tako izza volana ... Kaj pa o svoji odvečnosti na cesti mislijo sami kolesarji, smo se pozanimali pri Alojzu Dežmanu, nekdanjem predsedniku kolesarskega kluba na Kokrici, njegovem ustanoviteljem, zdaj predsedniku odbora veteranov pri Kolesarski zvezi Slovenije, ves čas vnetim re-kreativcem. »Po vojni je promet več ali manj tekel na kolesih,« je dejal Alojz Dež-man. »Kolo je bilo tedaj prometno, ne rekreativno sredstvo kakor danes. Z motorizacijo je kolo kot prometno sredstvo izumrlo, ljudje so se začeli voziti z osebnimi avtomobili in javnimi prevoznimi sredstvi. Temu je bila podrejena tudi politika cestnega prometa. Ceste gradimo tako, kot da se ljudje nikoli več ne bodo vozili s kolesi! Ko se je pred kakimi desetimi leti znova razmahnilo kolesarstvo (za Kokrico lahko rečemo, da je bila zibelka kolesarstva), smo to še posebej boleče občutili. Množični kolesarski 'boom' na ceste, umerjene po potrebah motornih vozil, nerazvita kolesarska kultura in odnos voznikov so opravili svoje. Kolesarji smo na cesti bolj v napoto, kot da bi bili enakovredni prometni udeleženci.« Koliko so kolesarji sami krivi svoje odvečnosti na cesti? »Kolesarska kultura se še ni razvila. Kdor se zna peljati, že misli, da je lahko kolesar. Ljudje se odpravljajo s kolesom na cesto docela nepripravljeni in nepoučeni. Kdor hoče biti kolesar, mora poznati razen športnih in zdravstvenih tudi varnostne zakonitosti. Zato bi kazalo kolesarje vzgajati prav tako kot vzgajamo voznike avtomobilov. Na tečajih bi jih naučili, kaj se pravi biti kolesar. Moram reči, da je ponekod ta miselnost že prodrla. V tovarnah sindikalne organizacije vabijo k tečajem. Pa ne zato, da bi vzgajali tekmovalce, temveč da bi re-kreativcem dali potrebno znanje.« Prometna ureditev se ne ozira na kolesarje. Kaj predlagate? »Zanimanje za kolo še narašča. Če bo šlo tako naprej, bo čez pet let na cesti takšna kolesarska gneča, da bo že problematično. Le dve možnosti sta: ali bomo morali kolesarji s ceste ali pa bo treba misliti na tako prometno ureditev, ki bo upoštevala tudi kolesarje. V tujini načrtovalci cest gradijo tudi kolesarske steze. Tudi pri nas, zlasti v večjih mestih, se ceste odpirajo tudi za kolesarje. V manjšin smo seveda prikrajšani. Najlaže je postaviti prometni znak .prepovedano za kolesarje'. Rekrea-tivci se zavzemamo, da bi dobili vsaj eno cesto, namenjeno zgolj kolesarjem. Idealna bi bila cesta Golnik— Tenetiše—Trstenik—Babni vrt—Bela—Bobovek, 15-kilometerski krog za treninge in rekreacijo. Tako se ne bi motali po vseh cestah v občini, kjer smo vsem v napoto. Kolo se vse bolj uporablja tudi kot prometno sredstvo, zato bi kolesarji potrebovali posebne kolesarske steze ob vpadnicah. Projektanti in graditelji cest ne bi S SODIŠČA Praznili trgovine Čeprav so bili brez dela, bi se bili lahko preživljali tudi na drug način, ne ravno z vlamljanjem v živilske trgovine — Skupina petih fantov je lani in letos zakrivila 20 kaznivih dejanj Kranj — Čeprav so se izgovarjali, da so bili med vlomi vedno pod vplivom alkohola, je skupina petih fantov, vsi so iz Kranja, pred Temeljnim sodiščem v Kranju priznala, da je zagrešila celo vrsto tatvin. Vsi so nezaposleni in razen enega so bili že vsi pred sodiščem obravnavani za podobna dejanja. To velja tudi za Miodraga Tršiča, starega 24 let, ki je lani sredi aprila skupaj s 24-letnim Milošem Štupar-jem vlomil v samopostrežno trgovino Živil Kranj na Jezerski cesti. Tri-šič se je vrat v skladišče lotil kar s krampom, tudi lesena, s kovino obito polkna je naviral na ta način. V trgovini sta vzela jestvine in cigarete v vrednosti 14.694,15 din. Decembra lani sta bila pri vlomu v trgovino Merkator na Planini poleg Trišiča še 25-letni Vinko Trogrlič in 19-letni Zoran S. Najprej so vlomili v skladišče, kjer so se založili z suhim mesom in kruhom, nato pa je Trogrlič vlomil še vrata, ki sd vodila iz skladišča v trgovino. Tam so iz petih registrskih blagajn pobrali denar — bilo je 12.900 din, največ v drobižu — 'zeli so tudi več zavitkov cigaret. Nasilno so vdrli tudi v bife, kjer so vzeli nekaj pijače in iz blagajne 1600 din. Vsa škoda, povzročena v trgovini, je presegla 18.000 din. V isti noči sta Trišič in Trogrlič vlomila tudi v klet R. J. v ulici Rudija Papeža in odnesla žganje in ocvirke. Največ škode so napravili 29. januarja letos, ko so vlomili v trgovino Živil na Šorlijevi v Kranju. Tako kot pri dosedanjih vlomih, je tudi tu Trogrlič utrl prosto pot, pri tem si je pomagal z izvijačem in sekiro. Iz skladišča v trgovino ter razsekovalnico in hladilnico mesa pa sta mu sledila še Zoran S. in 21-letni Sead Begano-vič. V hladilnici so v škodo KŽK Kranj vzeli več kilogramov svinjskega mesa, jeter, piščančjih kosov in salame, našli pa so tudi 11.457 din gotovine. S tem so KŽK oškodovali za 46.885,50 din. Iz hladilnice so se napotili še v trgovino, kjer so nadaljevali z nabiranjem živil, saj so jemali tudi testenine, konzerve, ciga- rete, nogavice, kozmetiko in pijače. Ves tovor nabranega blaga je bil vreden 77.784,39 din, seštevek z mesom pa je tako presegel vrednost 124.000 din. Trišič je sam vlomil januarja letos tudi v trgovino Živil v Likozarjevi ulici, prav tako skozi skladišče. Razen pijače in cigaret ter nekaj je-stvin je vzel tudi 80 vrednostnih bonov, vrednih 40.000 din, ter 1880 din gotovine, kar pomeni, da je Živila oškodoval za 42.282,00 din. Trišič in Zoran S. sta sredi januarja letos vlomila tucrt v klet S. D. in vzela petlitr-sko ^steklenico mošta, vložene gobe in borovničev liker ter tako lastnika oškodovala za 4000 din. Trišič je vzel tudi zaklenjeno moško kolo v Dra-žgoški ulici, leta 1983 pa je novembra vlomil skupaj z mladoletnikom Z. K. v dve počitniški hišici na Trebi-ji. Trogrlič je decembra 1983 v Gub-čevi ulici skupaj z M. Z. vzel osebni avto znamke diana 6 in se odpeljal proti Brniku, vendar pa je zapeljal s ceste v drevo. V isti noči je nato skušal vžgati še dva avtomobila, a mu ni uspelo. , Vsega skupaj so pbtoženi zagrešili 20 kaznivih dejanj, od tega največ Miodrag Trišič in sicer štiri dejanja velike tatvine in pet dejanj tatvine; za vsa dejanja mu je sodišče prisodilo enotno kazen 3 leta in 2 meseca zapora. Vinko Trogrlič je bil obsojen na enotno kazen 2 leti in 6 mesecev zapora, Miloš Štupar tudi na 2 leti in 6 mesecev zapora, Zoran S. na 2 leti zapora, Beganovič pa na pol leta zapora. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo tudi olajševalne okoliščine, predvsem to, da so vsi še zelo mladi, da so imeli težko mladost in da so pripravljeni povrniti škodo. Upoštevalo pa je tudi, da je bila z njihovimi dejanji povzročena velika škoda in da so se za tak način preživljanja odločili, četudi bi lahko sredstva za preživljanje dobili na pošten način. Ne nazadnje je sodišče upoštevalo tudi to, da so vsi, razen Bego-viča, že imeli opravka s sodiščem zaradi svojih dejanj, kar pa jih ni izučilo. Sodba še ni pravnomočna. Alojz Dežman smeli pozabiti na kolesarsko stezo, ko bi načrtovali novo cesto. Tako kot ob novi stavbi ne pozabimo na zaklonišče, naj ob cesti ne bi na kolesarsko stezo. Slednjih bi moralo biti vsaj 10 kilometrov ob vpadnicah do mest.« Vse več avtomobilistov je zdaj kolesarjev. Se zaradi tega kaj spreminja odnos voznikov do rekreativcev? »Odkar se razrašča kolesarjenje, se počasi spreminja tudi odnos voznikov do kolesarjev. Pred leti so nas izza volana gledali kot nadlogo, nam trobili tik za hrbtom, ne za opozorilo, temveč da bi nas spravili s ceste, danes pa je tega manj. Kolesarji so na cesto prihajali velikokrat tudi brez osnovnega znanja, tako da so bili resnično v napoto. Alkohol sicer ni pogost sopotnik na kolesu, se pa tudi pripeti, da se ga napijejo zlasti čisti rekreativci, ki jim čas pri kolesarjenju ni posebno pomemben. Kolesar bi moral biti tudi pravilno opremljen. No, na Kokrici smo za to veliko storili s primerno obleko, obutvijo, rokavicami, čeladami... Se več pa je treba vložiti v kolesarsko znanje.« Kako pa je s prometom ob raznih tekmovanjih? »Mesec dni pred prireditvijo prigla-šamo tekmovanje, nato pa se odločimo, ali bomo cesto docela ali le delno zaprli. Pri ekipnih tekmovanjih, kjer razvijemo večje hitrosti, je potrebna popolna zapora. Tudi ta ni sto-odstot-na, še vedno je namreč možno, da se na cesti iznenada pojavi vozilo. Tako se je dogodilo tudi na lanski kolesarski tekmi v Beogradu, ko je pomanjkljiva zavarovanost tekmovalnega terena terjala življenje kolesarja Traž-puža. Po tem dogodku tudi uprava za notranje zadeve zahteva strožje varnostne ukrepe, od spremstva do redarjev. Organizator ima zato seveda še večjo odgovornost. Težko je dobiti ceste, ki jih je mogoče ob tekmovanjih popolnoma zapreti, zato, žal, mnoga tekmovanja odpadejo. Toda naj bo tekmovanj manj, da so le kvalitetna in vzorna. Kokrica ima vselej varna tekmovanja in tega zaupanja ne bi radi zapravili.« d. Z. Žlebir Prometna podoba Gorenjske letos ugodnejša V prvem četrtletju letos se je rta Gorenjskem dogodilo manj usodnih prometnih nesreč, kot lani v tem času. Medtem ko je lani v prvih treh mesecih na gorenjskih cestah umrlo 13 ljudi, je letos smrtnih žrtev pol manj. Tem manj pa nam je v veselje podatek, da med žrtvami prometa letos prednjačijo otroci, od sedmih mrtvih so kar štirje otroci. Čeravno po prvem četrtletju ne gre soditi leta, podatki o nesrečah vendarle odsevajo podobo prometne Gorenjske. Ta je bila letos še posebno neugodna. Zaznamuje jo dvoje posebnosti: letošnja dolga zima s temperaturami tudi do —30 stopinj je močna načela ceste, na Gorenjskem se je v tem času zadrževalo več ljudi kot običajno, kar je napolnilo ceste in zasitilo promet. Vzdrževalci cest že deset let niso tako slabo odpravljali posledic zimske zmrzali kot letos. Tako vozniki še vedno občutijo uničene ceste, čeprav smo že krepko zakoračili v pomlad. Zaradi poškodb sta najbolj prizadeti cesti Trebija—Žiri in Podkoren—Korensko sedlo, kjer prihaja celo do posedanja, posledic pa menda ne morejo tako hitro odpraviti, ker vzdrževalcem cest manjka denarja. Kljub slabim cestam in večjemu prometu (balkanski pokal in svetovni pokal v Kranjski gori ter svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici so na Gorenjsko privabili množice ljudi) posledice niso tolikšne, kot je bilo pričakovati. Upajmo, da bodo tudi ostale tri četrtine leta minile s čim manj usodnimi posledicami. d. Z. Za večjo prometno varnost Pešci in vozniki Nekateri vozniki ne bi nikoli več tako nevarno prehitevali, če bi imeli še kdaj priložnost sesti za volan. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za pešce: nikoli več ne bi šli neprevidno čez cesto, pa žal za to ne bo več nobene priložnosti. Prav o prečkanju ceste očitno ni nikoli dovolj povedano. Že prometne statistike v zadnjih letih so zelo zgovorne: pešci postajajo vse bolj ogroženi v prometu, velik delež pa pri tem nosijo sami. To velja za hojo ob cesti, posebno tam, kjer ni pločnikov, pa tudi za prečkanje ceste. Lepo je videti, da v mraku po tesnih ulicah brez pločnikov tako starši kot njihovi otroci nosijo odsevna telesa, a so žal takšni osveščeni starši še zelo redki Še vse prevečkrat hodijo z majhnimi otroki po cesti tako, da je otrok na zunanji, nevarnejši strani; včasih je potre; ben le korak vstran, pa je nesreča neizogibna. To se lahko pripeti tudi takrat, kadar starši mislijo, da krepko držijo otroka za roko. Nekateri starši se vračajo z nakupovanja s torbami v obeh rokah, otrok pa koraca sam in po svoje, vseskozi na robu varnosti. Prečkanje ceste je povsem običajna stvar, toda nekateri pešci Še vedno nočejo hoditi po označenih prehodih, nočejo počakati na zeleno luč na semaforu ali pa se jim ne zdi vredno pogledati levo in desno, Če je prosto. Kjer je promet zelo gost in teče neprekinjeno, je pač malo te; žje stopiti na prehod za pešce, toda v tem primeru si morajo pomagati z dvignjeno roko, nato pa naj prečkajo, ko se vozila ustavijo. Seveda morajo za tak način prečkanja, o katerem govori tudi zakon o prometni varnosti, vedeti tudi vozniki. Le-ti bi morali biti še posebej previdni, kadar opazijo, da nameravajo čez cesto otroci ali pa starejši ljudje-Prav neverjetno pa je, da se nekateri vozniki obnašajo do pešcev pO" vsem drugače, kot zahtevajo od drugih voznikov, kadar se sami znajdejo na cesti kot pešci. Strpnost in obzirnost naj torej veljata tako za pešce kot za voznike. Žal nesreče, ki se dogajajo vsak dan, še ne kažejo, da bi takšni odnosi na cesti prevladali. Mrak NESREČE MOTORIST V GOSPODARSKO POSLOPJE Lahovče — 25-letni voznik motornega kolesa Vinko Vrhovnik iz La-hovč se je v četrtek, 2. maja, peljal skozi domačo vas. Ker je vozil prehitro, ga je zaneslo z asfaltne ceste, posute s peskom, tako da je trčil v gospodarsko poslopje. V nesreči je bil huje ranjen. PREHITER VOZNIK ZAPELJAL NA NASPROTNI PAS Rečica — Neprimerna hitrost je botrovala tudi prometni nezgodi, ki se je v nedeljo, 5. maja, pripetila v Rečici na Bledu. Voznik osebnega avtomobila Roman Lipnik, star 22 let, iz Most pri Jesenicah, je na poti z Bleda proti Gorjam nenadoma zapeljal na levi vozni pas. Tam je trčil v avto 52-letnega Vinka Štravsa iz Ljubljane, ki je pripeljal pravilno po svoji strani ceste. V nesreči laže ranjeno sopotnico Lilijano Štravs, staro 44 let, doma iz Podkorena, so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Gmotno škodo na vozilih cenijo na 550 tisoč dinarjev. AVTO S CESTE Žiri — 20-letni voznik osebnega avtomobila Stanislav Likar iz Žirov je v nedeljo, 5. maja, vozil po cesti Smrečje—Žiri. V naselju Račeva je nenadoma zapeljal levo s ceste in trčil v hlodovino, naloženo ob cesti. V nesreči je bila laže ranjena 18-letna Francka Kavčič iz Žirov, tako da so jo odpeljali v ljubljanski Klinični center. SPREGLEDAL RDEČO LUČ Jesenice — V križišču s semafori na Jesenicah se je minuli ponedeljek, 29. aprila, zgodila prometna nesreča, ker je voznik osebnega avtomobila, 27-letni Peter Vidic z Bleda, spregledal rdečo luč. Zapeljal je v križišče, tam pa trčil v tovornjak z Reufom Bektićem iz Bjeline za krmilom. Zaradi trka je tovorni avtomobil zaneslo v kombi, ki ga je vozil Franc Podbregar z Jesenic. Vidic in Podbregar sta bila v nesreči laže ranjena. D. Ž. GORENJSKA NOČNA KRONIKA SIN PLAČAL NAMESTO OČETA Oče se ga je napil, nato pa je razgrajal, da je družina bežala pred njim. Ko je slišal, da žena kliče na pomoč milico, se je urno potuhnil. Miličnike je pri vratih sprejel domači sin in ker jim je bil videti sumljiv, so za očetove grehe obdolžili kar njega. Kasneje so nesporazum zgladili. LOP PO TAŠČI S Pristave je prišel klic na pomoč, da možak pretepa svojo taščo. Ko so možje v modrem prišli gledat, kaj se dogaja, so dognali, da jim ni treba z nikomer sočustvovati. Oba sta se ga namreč napila, se prepirala, nato pa začela mlatiti drug po drugem. Prejeli smo: »Z zlatnino v domači kraj« V 26. številki Gorenjskega g|a' sa z dne 2. aprila 1985 je bil obja* vljen članek z naslovom Z zlatni' no v domači kraj. Omenjeni Cm nek med drugim navaja, da je Kazimir M. vlomil v zlatarsko de* lavnico na Maistrovem trgu v Kranju ter del ukradenega zlat* prodal trgovskemu potniku Celj' skih zlatarn. Ta navedba ne ustreza dejanskemu stanju ter postavlja v vprašanje poslovanj6 našega trgovskega potnika za m področje. Dejansko je bil del ukradenih predmetov prodan na* ši prodajalni v Ljubljani, ki P8 ima uradno registracijo za odkup rabljenih zlatih predmetov od občanov. Zlatarna Celje, Veleprodaja z zunanjo trgovino, direktor Slavko Jeric POŽARA VNELA SE JE ELEKTRIČNA BLAZINA Rateče — V stanovanju Marije net v Ratečah je minuli ponedelJe* 29. aprila, nastal požar. Pregrete 1 vnela se je električna blazina kavču. Ko se je Benetova zbudila« i že gorelo, tako da sama ni mogla v liko storiti. Ogenj, ki je napravil K okoli 70 tisočakov škode, je unic'v kavč in nekaj drugega pohištva dnevni sobi. OGENJ NA PAŠNIKU Bodešče — Ivanka Pesjak iz dešč je v torek, 30. aprila, kurila P*^ drast in smrekove veje na pašnik^ desnem bregu Save. Opoldne je šla, že čez pol ure pa se je pod nep*j gašenim kuriščem vžgala trav* Ogenj je v trenutku zajel ves paš*1', in ogrozil tudi bližnji iglasti go*£ Ker so prostovoljni gasilci požar P tro pogasili, ni nastala gmotna š^ da. d. Z. Otrok se je zadušil Velesovo — V sredo, 1. maja, se i v Velesovem smrtno ponesrečila ^ ne enoletna Karmen S. iz Sred« vasi. Tega dne je njena mati p"*1,., pomagat staršem, otroka pa PuS r na dvorišču v hojci. Deklica se je Jj nadoma zapeljala proti, gnojni j a**;, in z obrazom padla v 20 centimet** globoko lužo gnojnice. Otroka so P mudoma odpeljali v kranjski zdi"* stveni dom, vendar se je bil že za° Sil. Ponarejeni funti Jesenice — Dan pred prazniki jjj jeseniška banka od menjalnice P, Petrolu dobila ponarejen bankov , za 50 angleških funtov. Bankovec ^ je bil brez vodnega žiga in z nari*\, no varnostno nitko, je na črpalki °^ kupil eden od Petrolovih delavc6. Ker je znal osumljenca natankopK sati, bo poslej storilec v menjalni težko prodal ponarejen denar. OGLASI,_OBVESTILA 9. STRAN (g@IMS3M©ISIGLAS razpis Misije za delovna razmerja osnovnih šol občine kranj razpisujejo in oglašajo naslednja prosta deia in naloge: jjSNOVNA šola simon jenko, p. o. kranj, »ca xxxi. divizije 7-a, 64 000 Kranj nedoločen čas od 1.9.1985 dalje * učitelja angleščine-nemščine določen čas od 1.9.1985 do 31.8.1986 s ^ učiteljev razrednega pouka v oddelkih podaljšanega Rvanja učitelja telesne vzgoje ,v 1 učitelj a glasbene vzgoje za polovični delovni čas ^določen čas, nadomeščanje delavke, ki bo na porod-niškem dopustu j učitelja za zgodovino in DMV za 10 ur tedensko od l9.1985 do 1. 12. 1985 ^didati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon j°snovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pe-smeri. ^lave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri tjjs^°do obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku raz- 0SNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN, p. o. KRANJ, Kidričeva 49,64 000 Kranj nedoločen čas od 1.9.1985 dalje ~ učitelja razrednega pouka v oddelkih podaljšanega Rvanja s j Učitelja tehnične vzgoje in fizike i učitelja slovenskega jezika s polovičnim delovnim tasom ta 0 ^didati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon j snovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pevske smeri. jj^ve z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku raz-a. 'ti. OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR, p. o. KRANJ, Cesta 1. maja 10-a, 64 000 Kranj nedoločen čas od 1.9.1985 dalje s J učitelja angleškega jezika s j učitelja zgodovine-zemljepisa * učitelja telesne vzgoje določen čas s polnim delovnim časom S 1 učitelja slovenskega jezika od 1. 9. 1985 do oktobra L 1985 1 učitelja matematike-fizike od 1. 9.1985 do decembra 1985 — 1 učitelja razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja od 1. 9. 1985 do februarja 1986 — 4 učitelje razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja od 1. 9. 1985 do 31. 8. 1986 3. za določen čas z nepolnim delovnim časom — 1 učitelja biologije od 1. 9. 1985 do 31. 8. 1986. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. 4. za polovični in določeni delovni čas do 31. 8.1985 — blagajnika Pogoji: — ESŠ, nastop dela takoj IV. OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK, p. o. KRANJ, Šolska ulica 4,64 000 Kranj 1. za nedoločen čas od 1. 9.1985 dalje — 1 učitelja slovenskega in srbohrvatskega jezika — 1 učitelja matematike in fizike — 1 učitelja glasbenega pouka — 1 učitelja razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja — 2 učitelja razrednega pouka na delovni enoti MAVČIČE — 1 učitelja razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja na delovni enoti Mavčiče 2. za določen čas od 1.9.1985 do 31. 8.1986 — 1 učitelja telesne vzgoje Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. V. OSNOVNA ŠOLA MATIJA VALJAVEC, p. o. PREDDVOR, Preddvor 95,64 205 Preddvor 1. za nedoločen čas od 1.9.1985 dalje — 1 učitelja slovenskega jezika in družbenomoralne vzgoje — 1 učitelja matematike in fizike — 1 učitelja tehnične vzgoje in fizike 2. za določen čas — 1 učitelja telesne vzgoje z nepolnim delovnim časom (11 ur) 3. za določen čas, nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu od 1. 9.1985 do vrnitve delavk — 1 učitelja razrednega pouka na delovni enoti OLŠE-VEK — 1 učitelja gospodinjstva z nepolnim delovnim časom (14 ur) — 1 socialnega delavca do 20. septembra 1985 do vrnitve delavke Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri. Kandidati za socialnega delavca morajo imeti končano višjo šolo za socialne delavce. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. VI. OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO, p. o. CERKLJE NA GORENJSKEM, Cerklje na Gorenjskem 63, 64 207 Cerklje 1. za nedoločen čas od 1. 9.1985 dalje — 1 učitelja tehnične vzgoje 2. za določen čas — 1 učitelja razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja od 1. 9. 1985 do 31. 8. 1986 — 1 učitelja razrednega pouka od 1. 9. 1985 do 23. 12. 1985 — 1 učitelja razrednega pouka od 1. 9. 1985 do 28. 2. 1986 — 1 učitelja glasbene vzgoje od 1. 9. 1985 do prihoda štipendista — 1 snažilke od 1.9. 1985 do 31. 8. 1986 z 2-mesečnim poskusnim delom Kandidati (razen kandidatov za snažilko) morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. VIL OSNOVNA ŠOLA JANKO IN STANKO MLAKAR, p. o. ŠENČUR, Pipanova 43, 64 208 Šenčur 1. za nedoločen čas — 1 kuharice za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom na delovni enoti VOKLO od 1. 9. 1985 dalje 2. za določen čas — 1 učitelja razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja na delovni enoti VOKLO od 1.9. 1985 in najdlje do 31. 8. 1985 — 1 učitelja glasbenega pouka z nepolnim delovnim časom od 1. 9. 1985 do prihoda štipendista Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri. Kandidati za kuharico morajo biti kvalificirani delavci gostinske stroke — smer kuhar. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbiri pa bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. ^REDNAROČNIŠKA CENA DO IZIDA 4900 din f*0 IZIDU 6100 din *6t) bogatih nagrad *a prednaročnike Atlas Slovenije mladinska knjiga geodetski zavod srs 336 strani 109 kart 41 x 30 cm merilo 1 :50 000 barvne slike, letalski posnetki, spremna beseda ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska 20 I %CyT za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest v'ja naslednja prosta dela in naloge: I ^URŽEVANJE CESTE - BOLJ ZAHTEVNA DELA V ^e*ioto Kranj I, II — 3 delavci S e*H)to Radovljica — 1 delavec [> j* enoto Škofja Loka — 3 delavci * enoto Jesenice — 1 delavec Sto- 50li: - KV cestar, starejši od 18 let, — 2 leti delovnih izkušenj, 3 mesece poskusno delo k ^KOPLESKARSKA DELA *°ji: — KV pleskar, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — starejši od 18 let, 3 mesece poskusno delo ^ANJE KAMNOLOMA V KAMNI GORICI ^°ji: — osnovna šola, tečaj za varnostnika, potrjeno pooblastilo za nošenje orožja od oddelka za notranje zadeve pristojne občine, — 1 leto delovnih izkušenj, 3 mesece poskusno delo "C?! 2a delovna razmerja TOZD Gradnje objavlja naslednja ^ dela in naloge: ^LOVODJE PRI VGRAJEVANJU ASFALTA w: — gradbeni delovodja, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, starejši od 18 let, — 3 mesece poskusno delo , \ 1^ Se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju W?v v 8 dneh po objavi na naslov ZCP Cestno podjetje ^ lJ. Jezerska 20. C? bo opravljena v zakonitem roku, kandidati bodo o izbiri eni v roku 8 dni po sprejemu sklepa. TEKSTILINDUS EMAKTJ Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe prosta dela oziroma naloge v vzdrževalno energetski službi 1. PLESKARSKA DELA II - VES II Pogoji: — slikopleskar in 1 leto delovnih izkušenj na pleskarskih delih, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in opravljanje z gasilnimi aparati, — poskusno delo dva meseca. 2. PLESKARSKA DELA III - VES I Pogoji: — slikopleskar, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in opravljanje z gasilnimi aparati, — poskusno delo dva meseca. 3. ZIDARSKA DELA II -VES I Pogoji: — zidar, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in opravljanje z gasilnimi aparati, — poskusno delo dva meseca . 4. OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL V MIZARSKI DELAVNICI - VES II Pogoji: — priučen lesar, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in opravljanje z gasilnimi aparati, — poskusno delo en mesec Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska 20 Obvešča, da bo občinska cesta ZGORNJA BESNICA— NEMILJE zaprta za ves promet od 7.5. 1985 do 25. 5. 1985 zaradi izgradnje opornega zidu in razširitve mostu. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Za ostali promet pa je določen obvoz na relaciji BESNICA—KRANJ—KROPA—JAMNIK—NEMILJE in obratno. . Prosimo udeležence v prometu, da z razumeVanjem upoštevajo, da navedena dela iz tehničnih in varnostnih razlogov Vodnogospodarsko podjetje Kranj ne more izvajati med prometom. POLIKEM TRGOVINA TOZD CHEMO Prodajalna KRANJ Takoj zaposlimo PRODAJALCA za nedoločen čas. OD okoli 34.000,00 din. Pisne ponudbe z dokazili oddajte na gornji naslov. GLAS 10. STRAN OGLASI, OBJAVE TOREK. 7. MAJA ^ppgorenjski tisk tiskarna in kartonaža - n.sol o moše pijadeja 1 64000 kranj, Jugoslavija RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1985/86 TOZD BLAGOVNI PROMET Višja grafična šola Zagreb — inženir grafičarstva VI. st. 4 štipendije* Ekonomska fakulteta Ljubljana — ekonomist za komercialne dejavnost VI. st. 2 štipendiji TOZD KARTONAŽA Srednja šola tiska in papirja Ljubljana — ofset tiskar IV. st. — kartonažer IV. st. 1 štipendija 2 štipendiji TOZD STAVEK Srednja šola tiska in papirja Ljubljana — stavec na vhodni enoti IV. st. — montažer IV. st. 2 štipendiji 1 štipendija TOZD TISK Srednja šola tiska in papirja Ljubljana — ofset tiskar IV. st. — grafični tehnik tiska in dodelave IV. st. 2 štipendiji 2 štipendiji Višja grafična šola Zagreb — inženir grafičarstva VI. st. 1 štipendija TOZD DODELAVA Srednja šola elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve - ISKRA Kranj — strojni tehnik V. st. 2 štipendiji DSSS Višja grafična šola Zagreb ali VŠOD Kranj — inženir grafičarstva ali organizator dela VI. st. — diplomirani ing. grafičarstva ali dipl. organizator dela VII. st. 2 štipendiji 2 štipendiji Fakulteta za strojništvo Ljubljana — inženir strojništva VI. st. 2 štipendiji Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana — inženir računalništva VI. st. ali dipl. ing. računalništva VII. st. 2 štipendiji Vloge kandidatov s prilogami, navedenimi v skupnem razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1985/86, objavljenem v Delu 5. 3. 1985, sprejema tajništvo DO do 15. julija 1985. do gorenjska bolnišnica tozd psihiatrična bolnica begunje na gorenjskem Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. vrtnarja 2. mizarja - delovnega inštruktorja 3. 2 peric 4. strežnico-ka 5. Cisti lke Pogoji: podi. — poklicna šola vrtnarske stroke, — delovne izkušnje zaželjene Poskusno delo traja en mesec. pod 2. — KV ali VKV mizarske stroke, — delovne izkušnje zaželjene Poskusno delo traja en ali dva meseca. pod 3. — osnovna šola, delovne izkušnje zaželjene Poskusno delo traja en mesec. pod 4. — osnovna šola, — izpit iz higienskega minimuma, — delovne izkušnje zaželjene Poskusno delo traja en mesec, pod 5. — osnovna šola, Poskusno delo traja en mesec. Objavlja prosta dela in naloge za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) - TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Pogoji: — srednja šola upravno-administrativne smeri, — obvladanje strojepisja Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo na naslov: Kadrovska služba TOZD Psihiatrične bolnice Begunje v roku 15 dni po^bjavi. M TEKSTILINDUS KffiAE&J Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe prosto delo oziroma nalogo v kadrovskem sektorju: OPRAVLJANJE ČUVAJSKIH POSLOV Pogoji: — da ima kandidat dovršenih 8 razredov osnovne šole in da je umsko in fizično sposoben za opravljanje vratarsko čuvajske službe, — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakršno koli drugo dejanje .storjeno iz koristo-ljubja, — da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja, — da je odlužil vojaški rok, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave. MERKUR KRANJ GRADITI 1 NI 1 LAHKO LAŽJE BO Z NAŠO POMOČJO izolacijski materiali, cement in apno, opečni izdelki, samokolnice in gradbeno orodje, betonski mešalci, Schiedel dimniki, odtočne in kanalizacijske cevi, betonsko železo in armaturne mreže Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 Objavlja naslednja prosta dela in naloge: TOZD GOSTINSTVO Kranj, n. sol. o. Kranj, Maistrov trg 11 1. VEČ NATAKARJEV za hotel BOR v Preddvoru, za hotel KAZINA na Jezerskem in za območje Kranja za določen čas in za nedoločen čas 2. KUHARJA za hotel BOR v Preddvoru za nedoločen čas Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer kuhar oziroma natakar, poskusno delo je dva meseca Kandidatom za hotel Bor in hotel Kazina nudimo možnost dodelitve samske sobe oziroma stanovanja. TOZD MALOPRODAJA Kranj, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 1. VODENJE PRODAJALNE s 5 do 8 zaposlenimi (za prodajalno SP Jesenice in SP Skr-latica Kranjska gora) 2. PRODAJANJE BLAGA NA DROBNO za S P Jesenice Pogoji: pod 1. pod 2. SI, V. stopnja — smer trgovski poslovodja, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 90 dni SI, IV. stopnja — smer-prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Maistrov trg 11, 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Triglavski narodni park TRIGLAVSKI NARODNI PARK BLED, Kidričeva 2, ponovno objavlja po sklepu zbora delavcev JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega avtomobila Ford — granada, reg. št. KR 708-83, leto izdelave 1978, 2300 cem, prevoženih 147.000 kilometrov, v voznem stanju, za izklicno ceno 250.000,- din Javna dražba bo v četrtek, dne 9. maja 1985 ob 11. uri v prostorih delovne organizacije Triglavski narodni park, Bled, Kidričeva 2. Pred začetkom dražbe je treba plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene vozila, kupnino pa ob prevzemu avtomobila. Prometni davek plača kupec najkasneje v 15 dneh po nakupu. Nakup" bo po pravilu »videno — kupljeno«. Ogled vozila je možen na dan javne dražbe od 8. ure dalje v prostorih Triglavskega narodnega parka. Informacije po telefonu 77-407. ALPETOUR DUNAJ — od 10; do 12. maja 1985, cena 17.600 din BENETKE — 18. maja 1985, cena 3.300 din Informacije: vse poslovalnice ALPETOUR IZBRALI so IX VAS V MERKURJEVI trgovini KOVINA Lesce imajo v prodaji zelo praktične električne kotličke PANTERM, moči 12 in 18 KW. Primerni so za dopolnilno ogrevanje vode v kotlih centralne kurjave. Cena je od 48.459 do 55.728 din. V SPOMIN 5. maja, ko drevje cveti, mineva tri leta, ko tebe več ni! Takrat si za vedno odšla ti od i& pustila nam solze, praznino MILENA ROZMAN iz Trboj Letos mineva tri leta, odkar si nas zapustila, odsl* ^ nas, stara še ne 30 let. Spomin na tebe je še ve<^ svež. Še vedno si z nami. V naših srcih še vedno čuti^j bolečino, ki ne bo nikoli prenehala. Naš dom je pr^ in pust, mi pa osamljeni in otožni. Vsem, ki ste jo W radi, se jo spominjate in obiskujete nien m*11" jo spominjate in ooisKujete njen *«- j prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate lučke. w hvala. Žalujoči: mož Jože z otrokoma Davidom in mama, ata, brat, sestre in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega ttiol očeta, sina, strica in brata in starega očeta FERDINANDA SMOGAVCA iz Hraš št. 19 se iskreno zahvaljujemo nekdanjim sodelavcem$K — tozd Zavarovanje, DO Vzdrževanje, VzdržeV^J konfekcije TAP-a, Iskre — tozd Števci — števil*11. Posebna zahvala sosedi Štefki Vrbek za nesebično moč v najtežjih trenutkih. Zahvala vsem, ki ste naf1^ rekli ustno in pisno sožalje ter podarjeno cvetje 111 poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: žena Rozalija, sinova Branko in Ferd^ z družinama, hčerki Marija in Anka z družina**18' Hraše, 26. aprila 1985. ZAHVALA , V 85. letu nas je za vedno zapustila naša draga m&( in stara mama FRANČIŠKA ZAPLOTNIK p. d. MARKOVČEVA iz Tatinca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Pr^' ljem in znancem, posebno sosedom iz Tenetiš in TJ ca in sodelavkam ter sodelavcem Iskre — Telemav in Alpetourja tozd Potniški promet Kranj za izve.$ sožalja, podarjeno cvetje, tolažilne besede in za sp1^ stvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju ZD Kr.^j posebno dr. Ravniharjevi in tov. Jerebu za neseb> pomoč in g. župniku za opravljen pogrebni obredij pevcem Društva upokojencev, Organizaciji ZB in * Žalujoči: sin Stane, hčerki Francka in Marija z družinami. Tenetiše, Kranj, Brežice, Rijeka, 24. aprila ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega ata, tas** brata in strica JANEZA GARTNARJA ki ^ se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem. Jj^ podarili cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno smo se 0 j zahvaliti sosedi Mari Bertoncelj in vsem njenim za P0?^ njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi dr. Mileni N°JjiT Medic za požrtvovalno zdravljenje, pevcem za petje, du*1 ku za pogrebni obred, ter vsem, ki ste ga pospremili na w vi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Gorenja vas — Reteče, Reteče, Železniki, Kranj JfoEK, 7. MAJA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE Mali oglasi ^ 27-960 Prodam prodajo BRŠLINK, j—w m SLOVENK. Vrtnarija pbti*. Podbrezje 5395 prodam 5 tednov starega BIKCA, to^LNl STROJ Obodin, globok WSKI VOZIČEK in droben ^JOMPIR. Zg. Bitnje 67 5411 0BD*am rabljeno kuhinjsko ^VVO. Bašelj 22, tel.:45-071 5412 •«>tno SEDEŽNO GARNITURO r°|iam. Žeajnar Franc, Kidričeva > 17, Kranj 5413 i^odam rabljene DESKE, PLOHE .>. BANKINE za opaž, rabljen l^vC, FOTELJE, POSTELJE, PEČ S. ŠTEDILNIK kuperbusch ter _ '^UILNIK. Retljeva 13, Čirče 5414 IL^odam mlado KRAVO s teletom C 3 tedne starega BIKCA za rejo. Patnje 22, tel.:44-617 5415 ^odam kostanjeve »KNALE« L^rOdam kostanjeve »KNALE« za f*sarske mize, dolge in široke po u^eter. Bulic Nikola, Čepulje 6, S 5416 ^odam mlado KRAVO pred telit-Jagodic, Lenart 6 5417 l Vodarn TELICO, jalovo simental-staro 2 leti, težko okrog 400 kg, Li au zakol. Zevnik Franc, Wanska 38, Kranj (Orehek) 5418 |f^°dam jedilni in semenski ^»MPIR igor. Zabnica 15 5419 ^odam KOBILO, staro 4 leta, in £*sno PRIKOLICO za manjši ^or. Sp. Veterno št. 3, Tržič 5420 ih-^odam ZLATO za zobe. Goričan, ,,pavle Mede 19, Naklo, tel.: 47-334 h 5421 a^odam suhe sr.rekove PLOHE. Tg»*no 20 5422 £A7°dam SAMOHOTNI OBRA-JLNIK MAG, 4-taktni, 13 KM. Molj Pr> Komendi št. 66. Ogled v nede-jfopoldne 5423 vu8odr.o prodam rabljena OKNA Id^okrilna 160 x 160, dve enokrilni ?*90 in rabljen PRALNI STROJ Sadnje PS 664 BIO, potreben manj-ii?.Popravil. Krek, Bičkova 4, Stra-5424 (i^fodam kombiniran ŠTEDILNIK ^ektrika, 2 plin). Mavčiče 20 5425 jn7?dam 3 kg krem BARVE za avto itoo8 BETON-KITA. Srednja Bela . 5426 l^oški kombiniran VOZIČEK ^ m otroško STAJICO prodam. Sp. Besnice 47 ali tel.: 22-423 5427 prodam rabljeno SE-GARNITURO, elemente 0knča ■ - Travnikih dopoldne S N° IfSJpSKE SPALNICE, VRATNO f>I/v6J! ~ mahagonij in IVERNI jUSCl. Tel.: 26-731 5428 0p^Oclam malo rabljen globok v*HOŠKI VOZIČEK tribuna. Kranj, £v trg 19 5429 ^°dam novo 313-litrsko ZAMR-sV.LNo SKRINJO Gorenje, cena lllaH ' ^Kled vsak dan — Vukovič V^ja, Delavska 19, Kranj 5430 ljKn0darn električno PREKLOPNO u - še v garanciji. Tel.: 24-977 p„ J 5431 TVurodam 8 tednov stare PUJSKE. >*30 5432 Mei0dam 6 tednov stare PUJSKE. t?narc - Selo 11, Žirovnica 5433 Odam PLETILNI STROJ Stanki .10/100 z motorjem. Franc Suha-Drulovka 55, Kranj 5434 °dam dobro ohranjen raztegljiv in 2 FOTELJA. Alojz Zaje, \nišk Ij^Jdam nov TOPLI POD - pluta, JoJ**°čih metrov, širina 2,5 m. Indije po tel.: 23-262 5436-Obodno poceni prodam STREŠNO •»ti- i °' VRATNA KRILA, akumu-Svis«o PEČ in kroparske OKEN-REŠETKE. Tel. 064/78-356 5437 httf "~ novo, litoželezno, roza, Tel.: 60-206 5438 Tel °d*m SENO v Poljanski dolini. ^°6l/557-711 5439 Jb^,0<,am 1400 komadov rabljene ^ne OPEKE špičak po 15.- din ^omad .Tel.: (064) 70-382 5440 i^Spdno prodam PSIČKO — nemarai 0 ~~ staro 7 tednov- Romšak v1' Podstudenec 1, Strahovica j£amniku 61242 5441 O**81" 7 tednov stare PUJSKE. 14 5442 toV^am večjo količino SENA. Tel.: g® 5444 »LVpdam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 (»i^ka) in PUNTE. Bogataj, Gori-l* 5445 Državna založba Slovenije in Obrtno grafično podjetje Knjigoveznica tiskarna Radovljica odpirata novo prodajalno na Cankarjevi cesti v Radovljici. Vabimo vas na otvoritev, ki bo 8. maja ob 11. uri. Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Jezerska c. 34, Kranj 5446 Prodam OTROŠKI VOZIČEK, uporaben tudi kot avtosedež. Mlinar, Partizanska 13, Žin 5447 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Zg. Brnik 44, Cerklje 5488 Prodam SENO in obžagane PUNTE in BANKINE. Lahovče 47, Cerklje 5489 Prodam TELICO v 9. mesecu bre-josti in kombiniran plinski ŠTEDILNIK, še v kartonu, in dvobrazdni PLUG za traktor IMT 542. Marija Sajovic, Šenčur, Mlakarjeva ul. 43 5490 Prodam 120 kg drobnega KROMPIRJA in 100 kg PESE. Reteče št. 72, Šk. Loka 5501 Prodam nov FISHER radio-kase-tofon - stereo 2xl5W. Tel.: (061) 61-756 popoldne. 5502 Zelo ugodno prodam svetlomodro, dolgo poročno OBLEKO št. 40 in nerabljen MULTIQIK cena 4.500.-din. Svoljšak Anton, Stara c. št. 11, Škofja Loka, tel.: 61-716 5503 Prodam nekaj SENA. Arhar Andrej, Papirnica 8, Škofja Loka. 5504 Poceni prodam enkrat rabljene svečane fantovske obleke (rjav ža-met-pliš), velikost 12 in 16 let. Telefon 47-152 5500 BETONSKO ŽELEZO 16 mm, v palicah, prodam. Pavel Pekalj, Pu-štal 11, Škofja Loka, tel. 60-166 5507 Prodam rotacijsko KOSILNICO in CISTERNO, 1700-litrsko. Franc Pin-tar, Gorenja vas 83 5508 Prodam hrastove PREČNIKE, dolžine 8 m, za kakšno drugo uporabno možnost. Vinko Košir, Hlavče njive 3, Gorenja vas 5509 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. Marjeta Sitar, Binkelj št. 18, Škofja Loka 5510 Prodam CIRKULAR z elektromotorjem 5,5 kW. Janez Jugovic, Gabrk št. 17, Škofja Loka 5511 kupim Kupim vsake vrste nove ali rabljene ZIDAKE in plačam prevoz. Bozo-vičar, Valterski vrh št. 2, Škofja Loka 5505 Kupim 2 BIKCA simentalca, stara 6 tednov. Tel.: (064) 70-382 5448 Kupim dobro ohranjeno BRAKO PRIKOLICO z baldahinom. Tel.: 28-776 5449 vozila PEUGEOT 204 karavan, letnik 1968, primeren za dele (obnovljen) prodam. Tel.: 28-427 4692 Prodam ZASTAVO 750 in plemensko KRAVO, Leše 7, Tržič 5238 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Bojan Delovec, Cesta Kokrške-ga odreda 16, Kranj 5156 Prodam dobro ohranjeno, LADO 1200 starejši letnik, na novo registrirano. Stdjanović, Tuga Vidmarja 12, Kranj 5450 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, za 3 SM. Poceni prodam novo tovorno prikolico, nosilnost 600 kg. Kranj, Tuga Vidmarja 6, stanovanje 16 , . 5451 ŠKODO, 97000 km, garažirano, registrirano do maja 1986 ugodno prodam. Perne, Kidričeva 36, Kranj, tel.:25-130 5452 Prodam DYANO, letnik 1978, za 17 SM. Ogled po 19. uri na Kalinško-vi 33, Kranj 5453 Sabijen ali odpisan — Tale stroj že lep čas stoji ob Koroški cesti v foh njU P°zaolJen ali odpisan?! Najprej je kazalo, da so ga postavili na n " zaradi popravila, zdaj pa je že očitno, da se zanj nihče več ne J"Herat>a pobrigati. Če ne drugega, bi ga veljalo odvleči vsaj tja, ka-f-^sodt, ne pa da zdaj »privablja« ie drugo navlako. — A. Ž. — Foto: " perdan Umrl je naš sodelavec FRANJO PRAPROTNIK upokojenec UO SO Radovljica Vestnega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! UPRAVNI ORGANI SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Radovljica, 6. maja 1985 ' Prodam KOMBI Zastava 435 K, letnik 1979 za 9 SM.ž Juvan, Kebetova 18, Kranj 5454 Prodam ZASTAVO 101, karamboli rano. Gorenja vas 68, Rotečo 5455 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1973, po ugodni ceni. Zvonka Omejc, Prebačevo 7 54f 6 Prodam dobro ohranjen R'£-NAULT-4, letnik 1977 - december. Oblak, Smledniška 43/A — Kranj 5457 Zeradi bolezni prodam nov AVTO CITROEN B X-14-RE ali zamenjam za manjši avto. Naslov v oglasnem oddelku • 5458 Prodam PONY EXPRES Robert Gašperlin, Cesta JLA 35, Tržič 5459 Prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1974. Zontar Milan, Šutna 54, Zabnica 5460 Prodam MOTOR od 126 P po delih. Ogled po 18. uri in v soboto. Šivic, Pristava 80 5461 Prodam MOTOR za zastavo 750, potreben brušenja, in MOTOR — dvobrzinec. Knavs, Mošnje 8/A, Radovljica 5462 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1979 in dvojna BALKONSKA VRATA. Zg. Brnik 68 5463 Prodam AUDI 75, letnik 1967, neregistriran, vozen in novo PRIKOLICO za osebni avto, cena 50.000 din. Janez Gros, Sr. vas 60, Bohinj 5464 Prodam osebni avto ZASTAVO 750, letnik 1977. Milan Avsenik, Hra-še 29 Lesce, tel.: 75-140 int. 385 dopoldne v službi 5465 Prodam ZASTAVO 101 za dele. Ivan Šmid, Selo 25, Bled 5466 Prodam TOMOS — avtomatic, delan za izvoz, star eno leto. Tel.: 21-890 5467 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980. Informacije po tel.: (064) 69-016 5468 Prodam ZASTAVO 750 za 5 SM. Bogataj, Gorice 12, Golnik .r)469 Prodam GS PALAS, letnik 1977,. obnovljen m registriran, tel.: 26-153 (064). 5470 DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE Kupim dobro ohranjen MOPED. Pavle Mlakar, Žirovski vrh 20, Gorenja vas 5512 Prodam BMW 2002, letnik 1971, vgrajen plin, motor 18.000 km. Peter Nastran, Dolenja vas 92, Selca nad Škofjo Loko 5513 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Klobučar, Vešter 21, Škofja Loka 5514 Prodam AUDI 100 LS, letnik 1970, WARTBURG karavan, letnik 1973 in rotacijsko KOSILNICO 165 cm. Jože Hribernik, Dorfarje 17, Škofja Loka 5515 Prodam CITROEN GS, letnik 1979, cena 38 SM, tel. 50-119 5472 V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS posesti FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DV^H URAH KRANJ, Partizanska 4. ^ 23-893 (pri Prešernovem gaju) OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:24-274 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. stanovanja , Vzamem podnajemnico — lahko z otrokom. Šifra: PRI BLEDU 5473 Oddam SOBO samskima dekletoma. Naslov v oranem oddelku 5474 Iščem SOBO v Kranju. Tel. (064) 22-374, zvečer. 5475 # Na stanovanje vzamem dva ali tri poštene FANTE. Reteče št. 72, Škofja Loka 5506 zaposlitve Zaposlim 2 kvalificirana ZIDARJA — vsaj 5 let prakse. Zidarstvo Zevnik Viktor, Kranj, Ljubljanska c. 36 5478 Zaposlim delavca za KLJUČAVNIČARSKA DELA z znanjem varjenja. Repovž, Strahinj 34, tel.: 47-409 delavnica, 47-501 stanovanje od 18. ure dalje 5386 Iščem skupino za IZDELAVO OPAŽA (šolanje) velike plošče. Zupan, Jezerska c. 93, Kranj 5479 Zaposlim MIZARJA ali fanta z veseljem do mizarstva. Kovačič, Pre-doslje 138/A 5480 obvestila TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični, indikator poziva avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd.) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Tel.: 25-867 4266 LEPE CIPRESE za ograje (v kontejnerjih) SREBRNA SMREKA in OMORIKE dobite pri Kancilja. C. Kokrškega odreda 12/A pri Vodo vodnem stolpu — takoj za št. 12) 4973 Rolete: lesene, plastične in žaluzi-je ter popravila naročite ŠILERJE-VIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: 75-610 5286 ostalo ROG — servis popravila koles, na Trojarjevi 50 — Stražišče, Kranj. Sprejem od 16. do 18. ure 5481 Dva elektroinstalaterja izvajata DELA hitro in poceni. Šifra: Kvaliteta • 5482 Ugodno prodam GRADBENI žerjav ali oddam V NAJEM za eno leto. Bošnjakovič Vinko, Sp. Bitnje 34, Zabnica 5483 Izpisujem, opremljam, formatizi-ram načrte. Tel.: 50-570 5484 Zatekel se je mlad PES — nemški ovčar. Lastnik ga dobi na Kidričevi 21, Kranj, stanovanje Studen. 5485 Podpisana Pavla Rodič obveščam javnost, naj ne kupujejo živine od Alojza Banška, Tatinec 10, ker ni njen lastnik. 5486 Oseba, ki je v petek, 26. 4., iz osebnega avtomobila vzela zaboj od piva, naj ga vrne k vratarju v Planiki. Oseba je bila opazovana! 5487 11. STRAN ©©IMiSSJJMGLAS Pretresla nas je vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil dolgoletni sodelavec STANISLAV ČERV iz Zgornje Kokre 71 Dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! SODELAVCI KEME-EXOTERM, KEMIČNE TOVARNE KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tašče MARIJE BITEŽNIK roj. ERŽEN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje, še posebno se zahvaljujemo kolektivu Centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika za izkazano pomoč. ŽALUJOČI VSI NJENI: mož Srečko, hčerka Silva z možem, vnukinji Alenka in Nataša, sestri z družino in drugo sorodstvo Škofja Loka, 26. aprila 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in deda JANEZA AŽMANA - puškina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, predstavnikom društev, organizacijam, govorniku in pevcem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Cvetka, Adolf in Marjeta z družinami. Naklo, Kranj, 29. aprila 1985 ZAHVALA 23. aprila 1985 je po hudem trplj za vedno zaspala moja ljubljena mama . lenju CVETKA KOLMAN roj. ZUZAROVA Iskreno se zahvaljujem našim dobrim družinskim prijateljem za vsestransko pomoč v času mamine težke bolezni, hvala mojim sodelavcem iz Srednje šole za trgovinsko dejavnost, učencem SŠTD, slušateljem Komercialne in Poslovodske šole, dobrim sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Še posebno se zahvaljujem osebju Onkološkega instituta — stavba A, dr. mgr. Frasu in sestram, dr. Janezu Bajžlju in dr. mgr. Mihi Grilu ter medicinski sestri Veri Mam na njihovo veliko človekoljubno pomoč moji neozdravljivo bolni mami. Svojo hvaležnost izražam tudi moškemu zboru iz Stražišča za zapete žalostinke in Marjanju Jež'i za tople besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste mojo drago mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča hči Meri. Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO med Stražiščem in Škofjo Loko. Plačam v devizah. Naslov v oglasnem oddelku 5476 Prodam POLOVICO atrijske HI$E v Radovljici — 120 kv. metrov. Informacije po tel.: 74-602 5477 Delavnico oz. LOKAL za mirno obrt (okoli 50 kv. metrov) v centru Kranja ali okolici išče obrtnik. Dobro plačilo. Tel.: 28-427 4796 Sporočamo žalostno vest, da je 1. maja 1985 umrla OLGA KUTOŠA , dipl. iur vodja strokovne službe Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj Vzorno in plemenito sodelavko bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Delavci strokovne službe MZS Kranj Namesto »belega dne« le beli Krvavec Krvavcu »turistični nagelj« in »zlata snežinka« V Rekreacijsko turističnem centru Krvavec so nameravali v nedeljo skleniti smučarsko sezono z »belim dnem«, vendar je prireditev zaradi slabega vremena odpadla. Sezona se je (vsaj uradno) končala, medtem ko se bodo žičnice vrtele še v soboto in nedeljo, če bodo le ugodne vremenske in snežne razmere. 1 '»%*♦* Krvavec — RTC Krvavec je letos (tako kot tudi lani) prejel priznanje RTV Ljubljana »turistični nagelj«-in »zlato snežinko«, ki jo prvič podeljujejo Radio Ljubljana, Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, Center za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Poslovna skupnost za žičnice Slovenije za najbolje urejeno in varno smučišče v Sloveniji. Laskavi priznanji, h katerima je treba dodati še zlato plaketo z zbora gostinskih in turističnih delavcev v Rogaški Slatini, so si krvavški žičničar-ji in vsi, ki so jim pomagali, zaslužili z dobro organiziranim, načrtnim in prizadevnim delom. Čeprav ima RTC Krvavec le štiri teptalce snega (dva zdrobilcem), kar je premalo za sto hektarov smučišč, so bile krvav-ške smučine vedno pravočasno in dobro pripravljene za varno smuko. To potrjuje tudi podatek, da je bilo letos na Krvavcu sto poškodb manj kot lani, edina hujša nezgoda se je pripetila zunaj urejenih smučišč. V vsej smučarski sezoni so miličniki prejeli le pet prijav za ukradene smuči. Čeprav je narava za konec zime nasula precej snega, tako da je bilo še v začetku maja mogoče smučati na Krvavcu na povprečno 70 centi- Referendum je lahko tudi barometer Kranj — Referendumi v delovnih organizacijah zadnje čase postajajo nekakšni preskusni kamni, za katere se pravzaprav ne ve, ali se bo čeznje speljalo samoupravno odločanje brez spotikanja ali ne. Kajti referendum je mogoče prav dobro izkoristiti tudi za merjenje zadovoljstva delavcev z reševanjem najrazličnejših vprašanj. Tako se tudi dogaja, da referendum, na katerem se odloča o povsefn formalni spremembi splošnih aktov, pade zato, ker delavci že nekaj časa niso zadovoljni z malico. Po drugi strani pa je očitno, da hitro spreminjanje zakonodaje, ki ji morata slediti tudi spreminjanje in prilagajanje splošnih aktov v delovnih organizacijah, v samoupravljalcih bolj ali manj budi občutek formalizma, formalnega potrjevanja oziroma odločanja. Posebno težo pa imajo referendumi, na katerih se ne odloča zgolj o formalnih vprašanjih, kot so registracije ali sprememba naziva delovne organizacije. Kadar gre za odločanje o določanju osnovnih meril za vrednotenje del in nalog ali za združevanje delovnih organizacij, postane1 razen tako pomembne informiranosti delavcev za uspeh referenduma odločilna tudi tako imenovana tehnična izvedba. Ne da bi ocenjevali, zakaj nekateri referendumi na Gorenjskem v zadnjem času niso uspeli oziroma so uspeli — je brez dvoma za uspel referendum odločilna dejavnost družbenopolitičnih organizacij. Tako od sindikata kot od drugih političnih aktivov je precej odvisno, ali znajo prispevati k informiranju delavcev, ali znajo vtkati v svoje delo mehanizme seznanjanja in prepričevanja, ali zmorejo dialog konfrontacij dobrih in manj dobrih posledic odločitev. Kajti vsa nerazjašnjena vprašanja, vsi dvomi, ki niso razščiščeni v pripravljalnem postopku, se odrazijo na končnih referendumskih odločitvah. Referendumi, v katere je povečini vloženo veliko dela in truda — vprašanje je seveda, če dovolj — končno niso za to, da propadejo. V takem primeru so le še barometer, na katerem lahko odčitamo tako sposobnost pripravi j alcev in ne nazadnje so tudi barometer razpoloženja za delo in upravljanje v nekem kolektivu. — L. M. 1 J metrov debeli snežni odeji, v rekreacijsko turističnem centru niso najbolj zadovoljni z letošnjo sezono. Žičnice so namreč začeli vrteti šele 30. decembra ali najmanj mesec pozneje, kot so predvidevali. Januarja, ko so zaradi počitnic v osnovnih, srednjih in visokih šolah pričakovali največji obisk, so jim jo zagodle nizke temperature, saj se je tedaj spustilo živo srebro tudi do 35 stopinj pod ničlo. Potem je nastopilo obdobje odjuge, v katerem je celo nad dva tisoč metri nadmorske višine izdatno deževalo. Najugodnejša smuka je bila februarja, ko je dnevno vijugalo po Krvavcu tri tisoč ljudi. V začetku marca je že kazalo, da bodo morali smučarsko sezono zaradi pomanjkanja snega skleniti, toda naposled se jih je narava le usmilila, nasula zadosti snega in podaljšala smuko v prve dni maja. Na Krvavcu je v letošnji zimi smučalo 150 tisoč ljudi — 30 tisoč manj kot lani in 100 tisoč manj kot v najugodnejši sezoni. Četudi bi bile novembra in decembra za smuko ugodne vremenske in snežne razmere, bo letošnji izkupiček Krvavca za približno 30 milijonov manjši od načrtovanega. Zaslužek bo zadoščal le za izboljšanje smučišč in žičničnih naprav, medtem ko bo uresničevanje ostalih načrtov (izgradnja dostopne poti od Grada do Jezerc, ureditev parkirišč na Jezercih, postavitev kr-vavške vasi in novih žičnic itd.) odvisno od družbene podpore, predvsem od združenega dela iz kranjske in ljubljanskih občin, od koder je tudi največ smučarjev. Kaj bo prinesla nova smučarska sezona? Če že drugega ne, vsaj nove cene, za katere se že zdaj govori, da bodo še enkrat višje od sedanjih. C. Zaplotnik Posvetovanje o kmečkem turizmu Škofja Loka — Zadružna zveze Slovenije in Splošno združenje gostinstva in turizma pri Gospodarski zbornici Slovenije bosta od 14. do 16. maja pripravila v hotelu Transtu-rist v Škofji Loki posvetovanje o kmečkem turizmu. Ker v zadnjem času na Gorenjskem nazaduje, bo posvetovanje zelo dobrodošlo. V torek, 14. maja, z začetkom ob 9. uri bosta referata o razvojnem konceptu kmečkega turizma Slovenije podala Rožena Leonardi z Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje in Dušan Dretnik iz Lesne Slovenj Gradec. Milan Krišelj bo na primeru občine Škofja Loka podal problematiko opredelitve statusa kmečkega turizma. Po opoldanskem odmoru bodo o pogojih materialnega razvoja kmečkega turizma spregovorili predstavniki bank in hranilno kreditne službe pri Zadružni zvezi Slovenije. Dušan Moškon bo govoril o arhitekturi kmečkega turizma — prenovah, novogradnjah, opremi. Milena Kulovec pa o kadrih in nosilcih razvoja v kmečkem turizmu. Večerjo bo v domačem razpoloženju priredil aktiv kmečkih žena pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka. V sredo, 15. maja, se bodo udeleženci posvetovanja z avtobusom odpravili v Zgornjo Savinjsko dolino, še poprej pa se bodo ustavili na kmetiji Porenta v Crngrobu pri Škofji Loki. V Mozirju bodo obiskali kmetije in imeli predavanje ter razpravo na temo zahteve prostorske ureditve za razvoj kmečkega turizma na primeru občine Mozirje. V četrtek, 16. maja, bosta Marija Bezovšek iz zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje in Borut Mencinger iz Alpetourove turistične agencije spregovorila o problematiki prodaje zmogljivosti kmečkega turizma. Predstavili bodo samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju pri pospeševanju organizirane prodaje zmogljivosti kmečkih gospodinjstev v Sloveniji ter se dogovorili o podpisu sporazuma. Delavni prazniki Franci Erjavec iz Kranja se je odločil, da bo med podaljšanimi prazniki naredil čim več, čeprav »na črno« Kranj — Medpraznični dogodek na Trsteniku se je pravzaprav začel že veliko prej. Že leta 1980 je namreč Franci Erjavec iz Kranja skušal na začetku Trstenika zgraditi stanovanjsko hišo. Takratni nedovoljeni poseg v prostor pa se je še konec istega leta končal tako, da je raje sam zasul gradbeno jamo, namesto da bi to pod pretnjo izvršbe na njegove stroške naredila pooblaščena organizacija. Na istem kraju se je izkopnih del lotil spet 1983. leta z razlago, da bi zemljišče uredil za pridelavo krompirja. To mu je bilo prepovedano z dokazom, da je bil njegov namen drugačen. Ko se je takrat pritožil, sq mu lani celo na Vrhovnem sodišču dokazali, da njegov'poseg ni bil povezan s krompirjem, marveč z gradnjo. Zato mu je bilo ponovno naročeno, da mora zemljišče urediti tako, da bo takšno, kot je bilo pred posegom. V ponedeljek, 29. aprila; pa je moral urbanistični inšpektor Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko spet ukrepati. Franci Erjavec je naredil izkop in tudi že pasovne temelje za zgradbo. Naslednji dan je bil seznanjen s sklepom-o dovolitvi izvršbe lanske odločbe, v katerem je bilo rečeno, da mora do 7. maja letos pasovne temelje odstraniti, zemljišče pa na lastne stroške urediti tako, kot je bilo pred tem. Če tega ne bo naredil do roka, bo med 8. in 10. majem letos to na njegove stroške moralo narediti Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj, tozd Gradnje. Čeprav so Francija Erjavca skušali tako urbanistični inšpektor kot v delovni organizaciji Domplan v Kranju prepričati, da je njegov poseg neupravičen in da ni izgledov, da bi na tem zemljišču lahko zgradil hišo, je z deli vseeno nadaljeval. Kljub izredno mokremu oziroma težkemu terenu, mu je do 1. maja popoldne uspelo zgraditi obodne stene. 3. maja, čeprav je bil sneg, pa je objekt že lepo pokazal prve obrise prave oziroma predvidene zunanje podobe. V soboto in nedeljo poteka del nismo spremljali. Očitno pa se je Franci Erjavec zatrdno odločil, da bo po poti, ki si jo je sam začrtal, nadaljeval. Vprašanje pa je, koliko so se mu ti delavni prazniki splačali in kakšen bo izid. Urbanistični inšpektor je namreč o dogodku že obvestil izvršni svet, ki naj bi jutri, 8. maja, odločil o tem, da začasno zagotovi potrebna sredstva za rušenje tega, kar je bilo med prazniki zgrajeno. A. Žalar GLASOVA ANKETA Dober film je tudi vzgojni film Pred dnevi se je v gorenjskih kinematografih zaključilo spomladansko filmsko gledališče, ki je prikazalo obiskovalcem vrsto odličnih filmov. Res, težko bi rekli, kateri je bil boljši. Prav vsi so bili izbrani, kvalitetni, filmi, ki prihajajo za teboj. Osmo leto že Kinematografsko podjetje Kranj pripravlja izbor boljših filmov za filmsko gledališče, s katerim hoče gledalcu približati dober film, nanj posebej opozoriti. Da bi te kvalitetne filme videlo kar največ ljudi, opozarjajo nanje v časopisju, v radiu, delovnim organizacijam, šolam in drugim ponujajo poceni abonmaje. A včasih dvorane kljub vsemu prizadevanju ostajajo prazne, polne so le ob komercialnih filmih. In potem naše večno negodovanje, da so na programu samo slabi filmi, sam karate, seks, akcija... A priznati moramo, da smo v teh pr.ipombah tudi krivični. rs nično bi morali animator j i kulta po delovnih organizacijah posv** filmskim gledališčem in drugim W\ brim predstavam več pozorne* Potem pa kritizirajo, da vrtimo s* seks, karate in podobno, za kvaU***-j ne filme, kadar so tu, se pa ne : majo. Za primer naj navedem, d*' je v Tržiču film Gandhi, nagrajuj 8 Oscarji, pri dveh predstavah o% dalo vsega 38 obiskovalcev. VČ* dobimo kvalitetne filme tudi iz" filmskega gledališča, kot je bil primer dr. Bockerer, ki smo ga vr li v okviru dni avstrijskega pa je bila prazna dvorana. P0**!-, i smo ga vključili v filmsko gledaj] šče in mnogi priznajo, da so ga & tu opazili in naravnost hvaležni nam, da smo ga dali v ta program-' • Vine Bešter, Kranj: »V zadnjem filmskem gledališču sem si ogledal vse filme, razen enega, ki sem si ga ogledal že prej. Zdi se mi, da je bil to najboljši program, kar jih je bilo dosedaj v filmskih gledališčih. Filmsko gledališče naj bi ljudi navajalo na kvalitetne filme. Tu ni v ospredju komerciala, temveč le kvaliteta, vzgoja človeka. Škoda je, da v Kranju nimamo manjše dvorane, v kateri bi stalno vrteli dobre filme, kot na primer Komuna v Ljubljani. V taki dvoranici bi potem lahko tudi organizirali razgovore o filmu. To so filmi s težjo vsebino. Po njih ne greš prazen iz kina. Cene abonmajev so sprejemljive in zdi se mi, da bi se morale delovne organizacije bolj odzivati, prav tako šole. Saj peljejo otroke v kino, jim pokažejo kakšen partizanski film in še kakšno risanko, vendar to ni nobena filmska vzgoja. Skupaj bi si morali kvaliteten film ogledati šolarji in profesorji in potem organizirati debatne krožke. Seveda, vse na šoli je odvisno od profesorjev, ravnatelja. Večina šol nima na leto niti ene filmske predstave. Film bi lahko veliko bolj izkoristili za vzgojo.« • Ana Bešter, Kinematografsko podjetje Kranj: »Potrudili smo se, da smo za filmsko gledališče dobili res najboljše filme. Pet filmov med njimi je bilo premierskih, kar se dosedaj še ni zgodilo. Najbolje sta bila obiskana Fanny in Aleksander in Vojne igre. Okrog 200 abonmajev smo prodali, vendar smatramo, da bi jih pri taki kvaliteti morali prodati veliko več. Poceni vstopnice smo ponudili vsem osnovnim in srednjim šolam, sindikatom, mladinskim organizacijam in drugim. Žalostno je, da Kranj s 65000 prebivalci ne more z abonmaji zapolniti dvorane s 658 sedeži in to ob tako kvalitetnih filmih. Pa pride prazen film, kot je Policijska akademija, imaš pa ves teden razprodano. Res- • Danica Požek, Orehek jj| Kranju: »Že vsa leta redno obi** jem predstave filmskega gledali*«; ker vem, da so vsi filmi posebej1 brani, resnično kvalitetni. Zadrt čase vzamem s seboj tudi sm°Xt Prav tako so vredni ogleda filmi la po Puli in Mini Fest. Kinu Krajj gre vsa pohvala, da najdejo posl11? tudi za gledalce, ki si žele kvali**1' nega filma. Res pa je, da so to vc sih težki filmi, v katere se je treP. poglobiti, jih razumeti. Tudi me" je film v mladosti pomenil le obro no zabavo, za par ur beg od r,eSjL čnosti. Le prof. Šimencu, ki se je.**, krat v Kranju prizadeval uvesti srednje šole filmsko vzgojo, imam zahvaliti, da sem na to u0l> nostzačela gledati z drugačnimi & mi. Ne vem.kako je s filmsko vz£ jo v šolah danes, vendar menim 4v/ S' It- ( t* Pre k, ta: Kloi ta S Ur bi bila vsekakor koristna, saj je vno mladina tista, ki najbolj °^ skuje kinematografe. Da lahko d jemaš katerokoli umetnost, je trebna določena razgledanost in velja tudi za film. In ravno filn1^,. gledališče prinaša filme, ki jih d nes tako pogrešamo in bi jih š°. mirno lahko vključile v svoj vzgoJ/! Prav tako bi to morala 0 C i* ■let »n r \{ program. ti naloga animatorjev kulture v lovnih organizacijah. Ker ljudje *1 poznajo kvalitetnih filmov, si Wl le komercialnih, potem se pa dog ja, da je ob odličnih filmih dvora1' prazna, ob komercialnih se pa t$S ljudi, namesto, da bi bilo ravno n* robe.« D. Dolenc < ■Ur *bi evi] Is* N Ko smo bili v petkovem sneženem dopoldnevu z urbanističnim inšpektorjem na kraju dogodka na Trsteniku, je na hitro in na črno grajeni objekt že kazal predvideno podobo. ^M\4M^SGiđAS 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek af! Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loku in Tržič — Izdaja Cusoplsno podjetje Glas Kranj — Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega svota Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poHa^JTlg januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih, ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, vodstvo M 463, sanM egfosL naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 in. - Stavek TK GorenjskiM^jT K i v Kranju številka 51500-69»T/ \ i, komerciala, propaganda, - Naročnina za I. polletje