Slovenija je že volila
T Prvi in najvažnejši del priprav za državno-zborske volitve, ki bodo 11. decembra, je •končan. V nedeljo so bili že razglašeni kandidati in njihovi namestniki, ki bodo v bodočem državnem zboru zastopali Slovenijo. Ta seznam prinašamo danes na drugem mestu.
Trdimo, da je najvažnejši del volivnih priprav že končan s tem, da je postavljena kandidatna lista bodočih slovenskih poslancev. Za nas Slovence je namreč najvažnejše vprašanje pri teh volitvah, kakšni možje nas bodo v Belgradu nastopali. Ni namreč vseeno, koga pošljemo v državni zbor. Leta 1921 so dati Slovenci večino glasov Kratnerju, Puclju iu socialistom, Ti poslanci so prodaii samoupravo Slovenije, ker so omogočili sprejetje centralistične ustave, zaradi katere je še danes Slovenija zapostavljena in izžeinana. Slovenski volivci sami so tako s okrivi centralistične ureditve naše države. Tudi pri Zivkovičevih in Jevtičevih volitvah, če jih sploh smemo imenovati volitve, je le premnogo Slovencev skrivilo svoj hrbet in oddalo glas za ljudi, ki so brezobzirno služili diktaturi in vihteli bič nad lastnim narodom.
Mi Slovenci moramo imeti v Belgradu poslance, ki se zavedajo velikih dolžnosti do svojega naroda. Naš narod je najmanjši med jugoslovanskimi narodi. Razume se, da ga bodo drugi narodi vedno nekako odrivali, ako ne bo znal svojih pravic bolj braniti, kakor kdorkoli drugi. Ker je naš narod majhen, je tudi majhno število naših poslancev. S samim številom pri odločilnih glasovanjih ne bomo nikdar prodrli z našimi zahtevami. Zato mora zlasti pri slovenskih poslancih število nadomestiti kakovost, brihtnost, zmožnost. Le taki, v vseh perečih slovenskih vprašanjih temeljito podkovani poslanci bodo znali pri večini v parlamentu vzbuditi zanimanje in pravo razumevanje za naše slovenske potrebe in zahteve.
Če pogledamo seznam naših slovenskih poslanskih kandidatov, smo lahko veseli. Tedne dolgo so naši najboljši strankarji po deželi in v centrali pretresali vse možnosti, kako bi sestavili kandidatno listo, ki bi najbolje odgovarjala našim potrebam. Ni šlo povsod brez težav! To tudi ni nič hudega! Različna mnenja, predlogi in nasveti so znali, da je stranka živa in zdrava. Ko pa je padla zadnja beseda, je pa nastopila za slehernega našega človeka dolžnost brezpogojne discipline. In to disciplino vsi drže! Zaradi skupnosti in enotnosti so stopili osebni razlogi popolnoma na stran in sleherni naš prislaš prizna odobrene kandidate za svoje. Ko bo 11. decembra zvečer razglašen izid volitev, bo ogromna večina Slovencev lahko rekla: V Belgradu. bomo imeli
tako skupino poslancev, kakršne v tej državi že nismo imeli.
Od poslancev, ki jim narod da svoje zaupanje, pa smemo potem tudi kaj pričakovati, Kot katoličani pričakujemo mi od njih, da bodo vse storili, kar .je v njihovih močeh, da zagotove Cerkvi njene pravice v šoli, v družini, v javnem življenju. Kot Slovenci moramo od svojih poslancev zahtevati, da se neumorno bore za pravice našega naroda, ki so bile doslej že tolikokrat teptane. Kot narod revežev pričakujemo, da bodo naši novi poslanci skrbeli zlasti za dvig našega kmeta, delavca, obrtnika iu da bodo preprečili z zakoni propadanje teh stauov. Pričakujemo od njih, da bodo delali le za prospeh slovenske katoliške skupnosti in lako tudi za državo. To pa je treba znati. In bodoči naši poslanci bodo kos nalogam, ki jih čakajo.
Vprašanje slovenskih poslancev nikdar ne sme biti denarno vprašanje. Poslanci res dobivajo za svoje delo nekaj tisočakov na mesec, Toda te tisočake poslanec, ki res izpolnjuje svoje dolžnosti, do zadnjega vinarja potroši. Poslancev, ki hodijo samo prvega v mesecu
po plačo v Belgrad, Slovenci ne potrebujemo. Takih smo zadnja leta dovolj imeli. Poslancev, ki pridejo med svoje volivce le tiste tedna pred volitvami, ne maramo več! Oni morajo; biti stalno v stiku z volivci svojega okraja,! jih obveščati o važnih dogodkih, ki se jih ti« čejo in jim pomagati, kjer in kakor je mogoče. Le na ta način bodo slovenski poslanci! zopet dobili ugled, ki je zaradi nesposobnosti in nedelavnosti bivših Živk.iv čevih in večina Jevtičevih poslancev tako zelo padel.
V naslovu smo zapisali, da je Slovenija ža volila. To je resnica, kajti 11. decembra bo Ia potrditev tega, kar že danes vsak pravi Sio-i venec v svojem srcu misli: Slovenci hočc-tnoi poslati, v Belgrad le eno skupino poslancev, to je mož, ki so se združili po želji ljudstva okrog svojega voditelja dr. Antona Korošca, Za ona druge, ki so si za slepilo ogrnili dr. Mačkov, plašč, za Kramerjevce, Pucljevce, socialiste, fašiste in tako zvane čiste Slovence ne bo noben pravi Slovenec dal svojega glasu. Kaj ti hočejo in znajo, so že veikrat pokazali. Vemo pa tudi, kaj dr. Korošec zna in hoče J On hoče, da bi bila njegova Slovenija naj« lepša in najsrečnejša dežela naše lepe JugCN sla vi je. Zalo gremo v boj in po zmago l
Slovenska kandidatna lista
Voiivno okrožje I.
Brežice: kandidat: Tratnik Josip, župnik in ban. svetnik, Rajhenburg. — Namestnik: dr. Jesenko Rok, odvetnik. Sevnica.
Celje: kandidat: Miholčič Alojzij, župan mesta Celje. — Namestnik: Turnšek Pon-grac, župan, Polzela.
Dol. Lendava: kandidat: dr. Klar Franc, okrožni ban. zdravnik, Dol. Lendava. — Namestnik: Horvat Anton, župan, Čren-sovci.
Dravograd: kandidat: Oajšek Kare!, javni notar, Marenberg. -- Namestnik: Ku-govnik Jurij, župan, ban. svetnik, Pre-valje.
Gornji grad: kandidat: Steblovnik Martin, župan, predsednik Kmetijske zbornice, Šmartno ob Paki. — Namestnik: Kotnik Zorko, šol. upravitelj, Rečica ob Savinji.
Slov. Konjice: kandidat: dr. Scvšek Maksim, okrožni ban. zdravnik, St. Ilj v SI. — Namestnik: Napotnik Matija, kmet, Tepanjski vrh, obč. Slov. Konjice.
Laško: kandidat: Bitcnc Mirko, profesor,
Celje. _ Namestnik: Deželak Matevž, kmet, Lože, obč. Laško.
Ljutomer: kandidat: Snoj Franc, tajnik posojilnice, Gor. Radgona. — Namestnik: Stuhcc Alojzij, posestnik in ban. svetnik, Staranova vas, obč. Križevci pri Ljuto-
* Hieru*
Maribor, desni breg: kandidat: Ko-ban Franc, kmet in svetnik Kmetijska zbornice, Sele, obč. Zg. Polskava. — Namestnik: Ferlt Josip, višji kontrolor drž. žel., Maribor, kor. kol.
Maribor, levi breg: kandidata: i,
Žebot Franjo, podžupan, Maribor; 2. Spin« dlcr Josip, župan, Sv. Ana v Slov. gor, — Namestnika :1. Wurzinger Ivan, višji kontrolor drž žel., Maribor; 2. Poljaneo Ludovik, župan, Sv. Anton v Slov. gor,
MurskaSobota: kandidat: Bajlec Franc, odvetnik, Murska Sobota. — Namestniki Vezir Geza, pos. in župan, Martjanci.
Ptuj: kandidat: Kranjc Marko, tajnik JRZ, Maribor, Aleksandrova cesta 19. — Na-( mestnik: Janžckovič Alojzij, posestnik in, banslci svetnik, obč. Sv. Lenard pri VeL Nedelji.
Slovenj Gradec: kandidat: Theuer-schuh Ivan, ravnatelj meščanske šole v. Slovenjem Gradcu. — Namestnik: Novak Anton, župan, Šoštanj.
Šmarje pri Jelšah: kandidat: dr. Ogr5< zck Anton, odvetnik, Celje. — Namesti nik: Turk Ivan: župan, Šmarje pri Jelšah«
Voiivno okrožje II.
Črnomelj: kandidat: dr. Koče .Ture, taj« nik zbornice TOI, Ljubljana. -- NamesU nik: NemaniČ Josip, župan občine MetH* ka-okolica.
Stran X
»DOMOIJUB*. dne Ti. novembra
Stev. 45,
V s na I k : kandidat: čtrriu 1**». po=..-:iik in župan občine Komenda.. — Namestnik: Jiaade H*v«h, gostilničar in iupaa občine Kamnik.
X • ž *• v j t : kandidat: li^er Afojtif, vHji veterinarski svetnik, Ljubljana. — Na-laesinik: Struad J«sip, župan občine
Krasj: kandidat: Br«dar Itan. posestnik in ban? ki svetnik. lfra»'.je pri Kranja. -- Namestnik: MajeriU lian, ban=ki svetnik ia župan občine Tržič.
Krike: kandidat: dr. Mika. Krek, minister, Ljubljan»-B?lgrad. — Namestnik Likar Je^ip, inženir in župan občine Kostanjev ica.
Litija: kandidat: dr. L*vri£ Jote. tajnik Kmetijske zJiornice, Ljubljana. — Namestnik: Peve-e Ignac, župan občine Sent Vid pri Stični.
Ljafcljanamcs«*: kandidata: i. dr. Karošec Ant«n, minister za notranje zadeve, Ljufeljana-Belgrad, 2. dr. Gelia Adolf. generalni tajnik Zveze ittdustrij-eev. Ljubljana. — Namestnika: 1. Ma«ič Pavle, višji kontrolor na železniški direkciji v Ljubljani; 2. Kavka Karel, stavbenik v Ljubljani.
Lji Wjt(a-«li«liti: kandidata: i. dr. Korošec Anten, minister za notranje zadeve, Ljubijaca-Belgrad; 2. Stare Miloš, odvetnik. Ljubljana, — Namestnika: 1. Smerna Rudolf. pravni referent OUZD, Ljubljana; 2. Hren Ignacij, industrialec in župan občine Vrhnika
Logatec: kandidat: Gabrovšek Franc, ravnatelj Zadružne zveze, Ljubljana. — Namestnik: Rudolf Jože, župan obč. Bloke.
Ssvomesto: kandidat: ilr. KuSovcr Frane, senator. Ljubljana. — Namestnik: Weble Demetrij, odvetnik, Novo mesto.
Radovljica: kandidat: dr. Smajd Albin, odvetnik, Radovljica. — Namestnik: Mar-
kei Valentin, župan občine Jesenice.
Skofja Leka: kandidat: Dolenc Ivan, ravnatelj učiteljišča, Ljubljana. — Namestnik: Debeljak Franc, trgovec, Škofja Loka.
JRZ odločno za sporazum s Hrvat
Hatijane selijo v AMko
Očividno izkušnje v Abesiniji niso najboljše, ker je Italiji bolj pri srcu afriška Libija, pokrajina med Egiptom in Tunisem. Konec oktobra je odšlo 15.000 izseljencev iz Italije v Libijo. Nekaj vasi že obstoja, vrsto domov so zgradili v zadnjem času. Vojaki so kopali studence, s traktorji zorali tla, ogradili polja, pripravili orodje in živino ter celo živež za prve tedne. Za izvedbo libijske kolonizacije je vlada namenila 500 milijonov lir. Kolonisti so izprva neke vrste delavci koionijalnega urada, pozneje delijo kot najemniki pridelek z uradom, končno postanejo kmetje ter odplačujejo svoj dolg v trajnih obrokih. Izseljence so izbrali iz Lombardije, Sicilije in Apulije. Došle v Libijo so z avtomobili prepeljali v določeni kraj, kjer je gospodarja že čakalo orodje in živina, gospodinjo pa čedno urejena kuhinja in v njej yrhu vsega celo še riž in makarone. V vsaki vasi je postavljena cerkvica in žola, pošta, občinski urad in zadružna prodajalna. Za naselitev ene same družine je bilo potrebnih 25.000 nemških mark. Ce ae bodo vladni načrti z Libijo posrečili, odide prihodnje leto aovih 20.000 izseljencev v kolonijo;
¥ vsako hišo »Domoljuba«! i?*
V Paračiau je imel ono nedeljo aopčt velik govor voditelj Slovencev, notranji minister dr Anton Korošec. Na shod je prišla ogromna množica ljudi iz Paračina samega ter iz bližnje in daljne okolice. Minister dr. Korošec je obračunal z opozicijo in rekel:
Cas hitro poteka. Se nekaj dni in polovica predvoiivne dobe bo za nami. Zaradi lega je treba, da se ljudstvo končno opredeli, vi katero stranko bo glasovalo 11. decembra.
Gotovo je, da bosta dve državni kandidatni listi. Prva je lista JRZ z nosilcem dr. Milanom Stojadinovičesi, druga pa lista bivše HSS z no.-ilcem dr. Vladkom Mačkom. Na dr. Mačkovo listo se bodo obesili vsi ostanki večjih in manjših strank, ki so zdaj skrahirane in ne morejo postaviti svoje kandidatne liste. Drugih kandidatnih iist do danes še ni v izgledu. Kakor vidimo in vemo, »e samo še Ljoličeva skupina trudi, da sestavi svojo listo in še za to nihče ne more trditi-, ali ji bo kaj uspelo. Danes je ta lista malo intere-santna.	"
Bistre reke od časa do časa menjajo svoje korito in ustvarjajo novo. In ko je reka prešla v novo strugo, ostanejo v stari samo še mlake in lužice, vsekakor ostanki nekdanje veličine in moči prejšnjega toka.
Narod se je zadnja tri lela prelevil iz slare struge v novo, močno impozantno reko JRZ, osiale pa so samo že mlake terazijskib kmetov, sentimentalnih demokratov in neza-dovoljnežev. Njih življenjska sila je že tako propadla, da ne morejo več sestaviti niti svoje lastne kandidatne liste, ter so zato prosili dr. Mačka. JRZ je postala najmočnejša reka v političnem življenju Jugoslavije. Njen tok je jasen, njen tok je določno začrtan. Mi imamo svoj program in veuso, kam gremo in kaj hočemo. V zunanji politiki hočemo prijateljskih odnošajev z drugimi narodi. V notranji politiki pa hočemo bratskega miru in sloge. Na gospodarskem in socialnem polju hočemo napredka, v kulturi pa vsestranski razvoj. Mi smo že pokazali svetu, kako se to dela.
Kaj hočejo Zivkoviči, Jevtiei, Popoviči? Njihove stranke so v popolnem razsulu. In kako je z njihovim programom? S starim so sramotno propadli, novega nimajo. Kaj hočejo ti ljudje. Znano jim je samo to, da žele mandate in da jih je premalo.
Je še druga skupina opozicionalcev v tako imenovanem skrbskem delu združene opozicije. Vsi ti odgovarjajo: Mi hočemo sporazuma s Hrvati, pustite nas pri miru. Nočemo razglabljati o tem, ali smo politični slabiči, ali nismo. Gotovo je, da ima JRZ v sedanji politični konstelaciji popolnoma drugačen položaj, kot ti ostanki preživelih strank Tudi mi se hočemo s Hrvati razgovarjati, a • to kot enakopravni partnerji v popolni svobodi in ne vezani z dr. Mačkovo vrvjo. To je ona velika razlika med nami in združeno opozicijo. Mi iz JRZ z določnim programom,
Dobro I« poceni
kupite vsakovrstno oblačilno blago pri staroznani manufakturni trgovini
Jasralco Češnilt k.™-—••
i
oni t rez programa, mi močni in veliki slabiči, mi svoljodni, oni pa vezani (navd šeno odobravanje in vzklikanje: Živio dr a' Korošec). Tisti Srb, ki misli, da ga bolj ljubi dr. Maček, kot dr. Stojadinovič, naj glasuia za dr. Mačka, pri tem pa naj ne misli, da L smatramo za resnega človeka. Tisti Slovenec, ki misli, da ga bolj ljudi dr. Maček kakor dr. Korošec, ah pri muslimanih bolj dr. Maček kakor dr, Spaho, naj mu Bog odpusti grehe. In oni Hrvat, ki misli, da ga bolj ljubi Jevtič, Popovič in Zivkovič ter podobni, da ga bolj ljubi iuternaciouaini komunist, socialist, Daj glasuje za pisano družbo okoli dr Mačka.
Smatram za svojo dolžnost, da na tem zborovanju govorim o komunizmu. Vidimo da se komunisti delajo kot najboljše nacionaliste, najboljše demokrate in najboljše anti-fašistične elemente. Oni dajejo ton opoziciji. In tako ee dogajajo prava čuda! Internacij nalili komunisti se zdaj nazivajo nacionaliste, najbolj zavedne demokrate. Branilci diktature, se nazivajo antifašisti. Vse so postavili r.a gla vo. Komunisti v Jugoslaviji morajo zdaj po dikiatu iz Moskve ustvarjati edinstveno delavsko fronto, socialisti so že kapi-tulirali s svojimi gesli s Topalovičem na čelu. Zdi se, da so komunisti v hrvatskem delavskem pokretu prisilili tudi dr. Mačka, da se pokorava komunistom. Ko drugi padajo pod velik vpliv komunistov, je potrebno, da JRZ s svojimi delavci daje odpor proti sistemu, ki ne deia za svobodo osebnosti, za svobodo mišljenja in izobrazbe, ki ustvarja državo sužnjev, v kateri bi bilo skoraj več ijudi v zaporih kot na svobodi, in bi jih več umrlo na vešalih kot v postelji.
Mnogo novih pristašev v najnovejšem času prihaja k nam; pristašev, ki so se prej imenovali nacionaliste. JRZ je ensinentno nacionalistična stranka, in to ne od danes, pač pa od prvega začetka svoje ustanovitve. Mi smo odločni Jugoslovani in ae zr.nikamo niti srbstva niti hrvatstva niti slovenstva. Kdo od vas more zahtevati, da se odrečete srbstvu? Srbski je vaš jezik, skrbska cerkev, preteklost, zgodovina, ki. govori o velikem junaštvu in junakih srbske vojske. Srbski so običaji in vaša tradicija. Toda preko srbstva, hrvatstva in slovenstva smo vsi mi dobri in zvesti Jugoslovani, ki delamo za napredek in veličino naše domovine Jugoslavije. Naša zmaga, zmaga JRZ je gotova! To pa za nas ni dovolj. Naša zmaga mora biti sijajna, veličastna, ogromna. Naše zmage si želimo. Za takšno zmago prosimo svoje pristaše! Za mandate se prav nič ne bojimo, zakon nam tako in tako daje dve tretjini vseh mandatov. Mi hočemo še večjega števila glasov. Potrudimo se za čim več glasov. Zalo mora tudi poslednji volivec na volišče. To je zdaj glavna stvar.
Ves naš narod, vsi naši napori naj gredo za tem ciljem, da 11. decembra JRZ ne samo zmaga, temveč, da sijajno zmaga. Mi smo, Srbi, Hrvati in Slovenci, ki želimo dobro svoji domovini, bomo glasovali za listo dr. Milana Stojadinoviča.
Katoliški listi sle moji glasniki, širok nebeškega Očeta bi vedete m moje želje, ako m bi biie tebe, katoliško časopisje. (Pij X.)j
KAJ JE NOVEGA
domače novice _
d Glasbena matica je priredila to dni v Ljubljani koncert, ua katerem so izvajali veliko skladbo skladatelja Škerjanca. Besedilo, Iti ima jasno ost proti samobitnosti slovenskega naroda popolnoma v smislu dovčeraj-žnje jngoslovenarske miselnosti, je zložil pisatelj Gradnik. Nekaj nečuvenega je, da so mi upali merodajni krogi Glasbene matice v današnjih dneh s takim besedilom na dan. Krivec naj izvaja posledice in napravi prostor drugemu, bolj dalekovidnemu človeku. Zakaj, nimamo niti najmanjše volje, prenašati v današnjih dneh kakršnegakoli sramoteoja ali žalitve našega naroda.
d Na občnem žboru Prosvetne zveze, ki je bil te dni v Ljubljani, so ugotovili, da šteje PZ 248 društev 3 26.293 člani. PZ je razpo-sotiila 577 serij diapozitivov, 113 malih in 27 normalnih filmov. Aktiva znašajo 1,289.588 1>Z je kupila na vogalu Tavčarjeve in Kolodvorske ulice 2445 kv. metrov veliko stavbi-šče. Za predsednika PZ je bil ponovno izvoljen univ. prof. dr. Lukmaa.
d Tako je prav. Ono nedeljo je bil v Ljubljani redni lelni občni zbor slovenskih notarjev, na katerem so obravnavali vse važnejše stanovske zadeve. Poleg drugih za notarski stan pomembnih sklepov so sprejeli tudi predlog, da se bo uradni naslov notarske organizacije odslej glasil »Notarska zbornica c, kakor je to že bilo, namesto sedanjega »Javnobiležnička komora«. Čeprav je predlog pri nekaterih notarjih naletel na nerazumljiv odpor, je bil vendar z veliko večino in odobravanjem sprejet. Ta odločitev slovenskih notarjev je hvale vredna.
d Vina kot vode. Kar 900.000 hektolitrov vina so pridelali letos dalmatinski vinogradniki. Pridelek je zares obilen in tudi po kakovosti odličen. Na splošno so vsi vinogradi bogato obrodili, le v krajih, kjer so bile vremenske nezgode, je bilo nekoliko slabše. Pa še tod so se vinogradniki poslužili ugodnosti, da so za sladkanje bolj kislega vina kupovali breztrošarinski sladkor. Obilje vina pa je imelo takoj slab vpliv na cene. Pred nekaj meseci se je za liter plačevalo štiri do pet dinarjev, sedaj pa komaj dva in pol do tri dinarje. Pričakujejo pa, da se bodo cene takoj
dvignile, čim se bo začel izvoz vina v tuje države.
d Pekovskega mojstra so okradli. Nad 40
vreč moke je v daljšem razdobju izginilo pekovskemu mojstru Ivanu Veršniku v Gustaj-nu. Za ta greh so dobili pred sodiščem Jožef Horvat 8 mesecev strogega zapora in povračilo škode v znesku 6375 din, Juričan 1 mesec zapora in 900 din, poleg tega oba še plačata 900 din; Juričanova pa je bila obsojena na 15 dni in 300 din pogojno na 2 leti.
d Pod naslovom »Dan varčevanja« priob-čuje »Trgovski list« članek, v katerem navaja vzroke, ki varčevanje ovirajo in zaključuje: Potrebno in koristno je varčevanje, ker samo z varčevanjem se ustvarja narodni kapital, ki je potreben za gospodarski napredek države in naroda. Propaganda varčevanja je zato potrebna. Toda prav tako je potrebno skrbeti za to, da se bo moglo varčevanje razvijati in da ga neugodne razmere ne bodo ubijale. Zdi se nam, da se danes več govori o varčevanju, kakor pa se dejansko za varčevanje stori.
iz ceniralne vlnarnc »
llESitilSU! bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
d »Oven« Terpentinovo milo sestoji iz najboljših surovin in je izdelek najslarejše domače tovarne mila Fock iz Kranja. Kupujte ta domači izdelek!
d Bolniki so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. (Reg. 25.801/37.)
d Divji zakon. Opozicija od preteklega tedna ni prišla niti za korak naprej. Glavni tajnik JNS dr. Kramer je sicer spletel čudno gnezdo, v katerem pa se nihče dobro ne po-
čuti. Dr. Maček je JNS omogočil kandidiranj®' na njegovi listi, pa je nikjer ne pusti preblizu k sebi. Povsod postavlja svoje kandidate iti JNS prepušča usodi. Dr. Kramer je bil zato te teden spet v Zagrebu in Belgradu, kjer pa mu niso mogli obljubiti drugega kot to, naj tudi JNS postavlja svoje kandidate po državi in tudi v Sloveniji, če upa z njimi kaj doseči Hrvatje pa dr. Mačku zamerijo, da je JNS sploh omogočit še ta zadnji poskus, JNS-arji pa dr. Kramerju zamerijo, da je ves njihov tabor pripeljal tako dalefi, da se mora sedaj vezati s »separatistom«, »federalistom« ia »protidržavnim elementom« dr. Mačkom. Ta zakon je preveč divji, zato nobena stran nima veselja z njim.
d Vsi, ki mnogo fedo ia stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trd! stoiki, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Frans-Jloseiove« grenke vode, ki 36 mora poprej segreti. Davno preizkušena ia priznana »Frans-Joseiova« v<x da se odlikuje po svojem sigurnem učinku ia prijem porabi.
Ost. r<a. s. ta. atMMta.
d 10 kg težka pesa. V Komendi je po* sestnikoma F. Špuku in M. Jerebu zelo bogato obrodila pesa. Na njivi ob kranjski cesti so izruvali več velikanskih pes, ki so bile težke po 9 in 10 kg, takih v teži 7 in 8 kg pa so naruvali za cel voz. K temu izrednemu pridelku je nekaj pripomogla dobra zemlja, naj-i več pa skrbna obdelava in zalivanje z gnojnico.
d Nad 80.000 din ssa revne je zbrala ljubljanska mestna občina o priliki praznika Vseh svetikov in mrtvih duš dan.
d Ne divjajte po cestah. Naravnost neznosno je že, kar se godi na naših cestah, zia-sti pa na novi cesti proti Kranju. Divjanje motorjev po tej cesti je takšno, da si ljudje sploh ne upajo več hoditi po cesti in hodijo rajši po polju in ob žel tiru. Ne ie ob praznikih, nego tudi ob delavnikih se uprizarjajo prave dirke, in nesreče se množijo dan na dan. Nihče se ne zmeni za predpise, prehitevajo avtomobile in tramvaj, namesto da bi ob postajališčih in križiščih cest zmanjšali hitrost, tako da so potniki v vedni smrtni ne*
Ložuica, pritok Savinje, je. bila v preteklem letu ua novo reeulirana
•so prav lahko prehladlte, a (mnogokrat nastane iz „brez-pomembnega" prehlada resna
in dolgotrajna bolezen. Vzemite zaradi tega že pri prvih znakih bolezni svetovno znana
RIN
TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM
OliUt rcg. pod S. br. 4JV od 10. I I9H.

Moravska dolina dobi elektriko
Daljnovod za elektrifikacijo Litije poj de, kakor je določeno, skozi moravško dolino. Gradili ga bodo, brž ko dospe potrebni material, vsekakor še pred božičem. V ta namen je bil sestanek, na katerem nam je da! inšpektor inž. Rueh tozadevna navodila. Za napeljavo elektrike so se doslej priglasile vasi v bližini središča, za katere bi bilo treba kakih 10 km krajevnega omrežja. Skupna poraba toka je preračunana letno na 10.000 kilcvatnih ur. Stroški za daljnovod, omrežje ln transformatorsko postajo bi znašali 134.000 dinarjev. Prispevek je odmerjen po davčni
osnovi na 350 odstotkov. Poravnati bi ga bilo treca ali pa najeti posojilo iu odplačevati na obroke. Razen tega plača vsak posameznik še napeljavo v hišo, žarnice in priključno takso. Za elektrifikacijo se zanimajo tudi vasi, ki so bolj oddaljene od središča. Kraji blizu Črnega grabna bodo morali počakati, dokler se tam ne izvede elektrifikacija, ker jim bo napeljava iz Krašnje krajša in cenejša. Peče in ostale sosednje vasi pa bodo priključene na poseben vod po dolini proti Vačam. Županstvo bo v kratkem sestavilo odbor, ki bo vodil vsa podrobna dela.
varnosti Temn se mora napraviti konec in prosimo pristojno oblast, da napravi potrebni red!
d Zastoj na žitnem tržišča. Pomirjenje v mretu ie kupčijo zavrlo. Kupčije sklepa le Pri-zad, ki odkupi vsako količino pšenice, kolikor je kdo ponudi. Ta tvrdka nabavlja namreč žito za izvoz v tiste države, ki imajo z na-So državo dogovor o odkupu določenih koli-Žin žita. Povsem se je ustavila kupčija s koruzo. Vzrok so zelo nizke cene. V tujezemstvo ne gre, pri nas se pa kupuje toliko, kolikor |e potrebno za domačo porabo. Sfo kilogramov suhe koruze velja okroglo 100 din. Na splošno so v zadnjem tedna zastale vse kupčije z našimi pridelki, le jabolka imajo še svoje kupce.
d Na progi Ljubljana - Brezovica je brzo-vlak do smrti povozil delavca-desetarja Ivana Makovca.
IZ DOMAČE POLITIKE
p Zelo pameten sklep. Vodstvo Jug. nac. stranke je izjavilo, da sploh ne bo več razpravljalo z onimi, ki so izstopili iz JNS zaradi njenega sporazuma z opozicijo.
p Državni volivni odbor je že imenoval predsednike volivnih komisij za vsa volišča, kolikor jih je v naši državi. Skupno je volišč 7260. Po banovinah se razdele takole: donavska 1330, savska 1263, primorska 486, drav-637, vrbaska 505, drinska 777, zetska 494 moravska 882, vardarska 755, a na ozemlju Belgrada, Pančeva in Zemuna 131 volišč.
p 40.000 ljudi sc je zbralo v nedeljo 8. novembra na shodu JRZ v Petrovgradu. Vsi so navdušeno odobravali govor ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, ki je ponovno dokazal, kako hudo je bilo jugoslovanskemu kmetu pred nastopom sedanje vlade in koliko je ta vlada v treh letih storila za napredek našega kmetskega gospodarstva.
p »Sto se babi htilo, (o se babi sniloc. Dr. Kramer, voditelj slovenskih izkoreninjen-cev, tako v Belgradu kakor tudi drugod širi govorice, da ima v Sloveniji veliko večino Slovencev za seboj in da bo pri decembrskih volitvah »sijajno« zmagal. Za ostale politične opozicionalne skupine v Sloveniji pa pravi,
da same sploh ničesar ne premorejo in da brez JNS na volitvah niti nastopiti ne bi mogle.
p Jugoslovanski Nemci bodo glasovali pri volitvah v narodno skupščino za listo dr Stojadinoviča. Zastopniki nemških društev iz Vojvodine so imeli sestanek v Belgradu pod vodstvom senatorja dr. Grassla ter ugotovili, da se je mogla nemška manjšina v naši državi pod sedanjo vlado v največji meri uveljaviti v vseh smereh ter ji dajejo vodilni možje sedanje vlade zagotovilo, da bo nemška manjšina iudi za bodoče mogla neovirauo delovati in živeti. Pri tem so sklenili, da bodo glasovali za vladno listo brez ozira na osebnost kandidata, če je nemške narodnosti ali ne. Zborovalci so ta sklep soglasno potrdili in poslali v tem smislu na dr. Stojadinoviča tudi brzojavko.
p V Niški Banji sta sc oni dan sešla bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov in naš dr. Stojadinovič. 0 čem sta podrobneje govorila najbrž ne tomo zvedeli. Uradno poročajo sledeče: »Drie 31. okt. je prišlo do sestanka v Niški Banji med dr. Slojadiuovičem in dr. Kjoseivanovom. Ta prijateljski sestanek o sporazumu v Solunu je omogočil, da sta si izmenjala svoje poglede odgovorna načelnika obeh vlad, pri čemer so ugotovili popolno soglasnost med jugoslovansko in bolgarsko politiko v duhu pogodbe o večnem prijateljstvu, ki je bila podpisana v.Belgradu 24. januarja
3037. 'L -zadoščenjem je bilo ugotovljeno a Jugoslavije in Bolgarije ne ločijo nobena' n" soglasja ter obstoji obojestranska želja <j; med obema državama razvijejo še boljši^oT nošaji na podlagi prijateljstva, ki veže ole državi in ki se mora smatrali za jamstvo ^ mirni razvoj obeh držav. Obenem je prišlo do sporazuma glede podrobnosti gospodarskih zvez med obema državama.
p Zadnji dan za vlaganje kandidatnih list za decembrske volitve je 26. november Takrat morajo biti vse liste izročene najvišje! mu sodišču v Belgradu. Se prej pa morajo biti vsi kandidati potrjeni po okrajnih sodi-ščih. Do sedaj je bila potrjena na okrajnih so-diščih le peščica kandidatov. Za vsako listo je potem takem čas za vročitev najvišjemu sodišču še 25 dni. Skoraj vse stranke in skupine so sestavile sezname svojih kandidatov, Z večjimi shodi in zborovanji pa je prva začela JRZ.
d Po pogosti nosečnosti morejo žene t dnevno redno uporaba pol kozarca naravna »Frani-Josefove« grenke vode zaužite aa te-šče, z lahkoto doseči fzpraznjenje črev in urejeno delovanje želodca, »Fraoz-Joseiova« voda je davno preizkušena, najtopieje pripo« ročena in se dobiva povsod.
Oei. t-v g hr. min/si
p Ker je zatajila svoj propram. Iz JNS je
izstopil pred dnevi senator in namestnik kraljeve?,'a namestnika dr. Petar Zec iz Like. Tudi on je posla! svojemu strankinemu načelniku Petru Zivkovičti pismo, v katerem razlaga svoje nezadovoljstvo nad volivnim sporazumom med JNS in dr. Mačkom. Ker je prepričan, da je stranka JNS s tem zatajila in izdala svoj jugoslovenarski program, jo zapušča. Tako se iz dneva v dan čezdalje bolj redčijo vrste JNS.
NESREČE
a Sreča v nesreči. Med časom, ko je io dni popoldanski osebni vlak pripeljal potnike na postajo Kamnik, se je posestnik Grkman odpravljal z enovprežnim vozom v gozd po drva. Namenjen je bil v Zapriškš gozd ter jo vodil konja po poti za Fajdigovo gostilno. Sedel je na praznem vozu tako, da je bii 8
Igrače bomo izdelovali doma
' 8»©»»s SU,*®"<l?e pertlo-
RT.HSžss
Lutkarski tečaj, ki ga je priredil Osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani je imel doslej svoje prostore v stari šoli na Vidmu pri Dobrepoljah. Ker so pa pričeli z novembrom obiskovati zopet redno šolo učenci višjih razredov ljudske šole, se je moral tečaj začasno preseliti v knjižnico Prosvetnega doma. Tečaj bo trajal dve leti in ga vodi strokovna učiteljica Hrovatič Terezija.
V tečaju, ki je edini v vsej Jugoslaviji, se učijo kmetska dekleta izdelovati razne prikupne igrače in lične lutke iz odrezkuv raznega blaga. Prav posebno pa ugajajo moške in ženske lutke, oblečene v slovenske narodne noše. Poleg tega pa izdelujejo tudi lutke v narodnih nošah iz vseh pokrajin naše domovine. Posebnost teh lutk je, da napravijo pridna dekleta, ki jih je veliko število, prav vse v lastni izdelavi. Telo iz blaga na-gačejo s slamo, bombažem ali žaganjem, glavice teh lutk so pa tudi domač izdelek iz papirnate mase. Kalup za te pristne slovenske obraze je napravil kipar, strokovni uči-
telj in vodja lesnega tečaja Repič Franc. Poprej smo bili navezani zgolj na uvoz ieh glavic za lutke, ki pa niso imele prav nič slovenskega izraza. Tudi v tem pogledu smo se osamosvojili.
Dekleta prav rada in z velikim veseljem obiskujejo ta tečaj, ki jim bo nudil lep zaslužek, saj je znano, da je šlo letno iz naše države v inozemstvo za te igrače nad šest milijonov dinarjev. Kakor čujemo, bodo dobila dekleta v prihodnjih dneh za izdelane igrače lepe vsote prisluženega denarja.
Vsekakor je to velik gospodarski napredek, zlasti za dobrepoljsko dolino, ki je gospodarsko uničena. Razveseljivo je pa to tudi za vso Slovenijo, ker so to pristne solvenske igrače, ki vzbujajo splošno zanimanje in pozornost širše javnosti tudi med inozemci, zlasti pa trgovskega sveta.
Z decembrom se bo tečaj preselil v svoje lastne obgirne prostore, ki jih grade nalašč za izdelavo teh igrač v Jakličevem domu.
telesom obrnjen proti Podgorja. Slišal je kratek rezek pisk za hrbtom, pa ni mislil, da je to signal vlaka. Ko se je v naglici obrnil, je opazil, da se vagoni bližajo že njegovemu vozu. Skočil je z voza in skušal s krikom opozoriti osebje vlaka, da bi ustavilo vlak ■— pa je bilo že prepozno. Vlak je zajel zadnji del voza ter ga s konjem vred nekaj časa vlekel za seboj. Zaradi silnega sunka se je voz prelomil in je samo zadnji del veza Še vlekla lokomotiva za seboj ter ga končno butnila v jarek ob tiru. Konj je kljub svoji visoki starosti planil pokonci. Odnesel je malenkostno prasko, njegov gospodar Tine Grk-man pa je tudi na vso srečo ostal nepoškodovan.
d Pri zaprtja *li pa pri motnjah v prebsvt vzemite zjutraj tia tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode.
n Očeta, petih otrok je povozil vlak. Večerni osebni vlak, ki vozi iz Ormoža proti Ljutomeru je do smrti povozil viniftarja Matijo Vogrinca, očeta peterih otrok. Lokomotiva je revežu odrezala obe nogi, ga vsega polomila in strašno razmrcvarila, da je bil ves v mlaki krvi.
n Elektrika ga je usmrtila. V Velikih Peeah pri št. Vidu na Dolenjskem je splezal 13 letni pastir Grm Ivan na drog daljnovoda Grosuplje-Novo mesto. Dotaknil se je žice in padel takoj mrtev na tla. švicarske ure, zlatnina • ČUDEN, Prešernova 1 n Nova žrtev avtomobilske nesreče. Ono dopoldne se je pripetila blizu Vranskega grozna nesreča, katere žrtev je postal Ant. Schweiger, uslužbenec pri Kovaču Jožetu v Tržiču. Ko sta se peljala s tovornim avtomobilom skozi Vransko, jima je nagajal motor. Ustavila sta motor in motor pregledala. Šofer Schvveiger je šel pod avtomobil, naenkrat pa je šlo čezenj kolo in mu zlomilo, desno nogo v stegnu iu raztrgalo dimlje. Schweiger je bil v hipu v mlaki krvi. Zaradi hudih poškodb, zlasti zaradi močne krvavitve pa je Schwei-ger že čez pol ure izdihnil.
n Podgano so obšrle obešenca. Posestnik Ivan Lebar iz Jedlovnika pri Sv. Juriju o'o Pesnici je prijavil orožnikom, da je njegova t viničarka na podstrešju našla obešenega svojega moža, 44 letnega Franca Mojzesa. Desna
stran obraza je bila od miši in podgan že vsa obžrta. Viničarka je izpovedala, da je njen mož že 23. oktobra okoli poldneva odšel od doma. Mislila je, Ha je odšel k Sv, Križu, ker ji je že prej nekoč povedal, da si bo poiskal novo službo, ker mu je dotedanji gospodar Lebar odpovedal službo. Bila je mnenja, da se je mož zadržal na delu pri Sv. Križu. Mojzes je svoji ženi že prej večkrat pravil, da si bo vzel življenje. Prestal je težko operacijo in bil še vedno bolan. Naj mu bo Gospod mi-lostljiv sodniki
n Ko je skočil mirit konje. Nekaj kilometrov cd Sv. Benedikta v Slov. goricah se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 35-letnega posestnika Jak. Mlinaiiča iz Loč-kega vrha pri Sv. Benediktu. Mlinarič se je zjutraj z vozom, polno naloženim s sadjem, odpeljal v Maribor na trg. Ko se je zvečer vozil proti domu, je v bližini Sv. Benedikta opazil avto, ki se mu je približeval. Ker so njegovi konji nekoliko plašljivi, je -skočil z voza, da bi jih miril. V tistem trenutku pa je mimo privozil tovorni avto in Mlinarič je z vso silo zadel v karoserijo in dobil hude poškodbe. Spravili so ga takoj na dom in poklicali zdravnika, ki je odredil zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil, prevoz v bolnišnico. Poklicali so telefonično mariborske reševalce, ki so se nemudoma podali z avtomobilom k Sv. Benediktu. Ko pa so prispeli na Mlina-ričev dom, je težko poškodovani že umrl.
n Z drugega nadstropja je padel. Kakor vsako leto, je tudi letos prišel iz Trbovelj, kjer živi pri svojem sinu, ključavničarju TPD, obiskat grob svoje pokojne žene, 80 letni Bren Anton, bivši krojaški mojster v Litiji. Popoldne je prisostvoval na litijskem župnem pokopališču cerkvenim obredom, nakar je s svojim sinom v družbi znancev v gostilni počakal na večerni vlak, s katerim se je sin Tone odpeljal v Trbovlje, oče pa je šel prenočit k Lundrovim na Stavbe. Postlali so mu kar v kuhinji, ki je bila zakurjena. Najbrž je očetu Brenu postalo prevroče, pa je odprl okno, v nepo7.nanju prostora pa je padel skozi okno ter obležal z razbito lobanjo na zemlji, šele drugi dan zjutraj, ko je Lundro-va žena prišla v kuhinjo in videla prazno posteljo ter okno odprto, je opazila na tleh le-
Vtramon<«vit«k
k Z tabitelamn Ta navojfek zmore odslej vsa k a o. prosimo napravile poizkus m prepričati re boste o naglem unnku pri glavobolu, zabobolu In bolečinah zaradi ran.
VERAMON
Cevke * 10 In !!0 tabletami.
Ovitek t ž tabletama
S. br. 25.40S od oktobra 1837.
žeče truplo Brena. Njegovo truplo bo takoj
prepeljali v mrtvašnico na litijsko pokopa« lišče,
n Ker je zmanjkalo bencina. Oni petelt zvečer je izbruhnil na Polskavi velik požar, Goreti je začelo gospodarsko poslopje mlinar«« ja in posestnika Antona Laha. Ogenj je uničil veliko stavbo z vsemi zalogami do tal. Na po< moč so sicer prihiteli gasilci s Polskave, niso! pa mogli veliko pomagati, ker jim je zmanj« kalo bencina za motorno brizgalno ter so sa morali potem omejiti samo na obrambo so* sednjih poslopij. Škoda znaša okrog 100.00GI din. Požar so najbrž povzročili neprevidni otroci.
n Z voza je padel. Iz Stopanje vasi prf Ljubljani so pripeljali v ljubljansko boIniS-nico 36 letnega posestnika Vinka Černeta. Ta se je peljal z vozom, pri tem pa se je nekam zadel ter padel z voza. Pri padcu si je nalomii hrbtenico. Njegovo stanje je zelo nevarno.
n Mačka je zadušila otroka. To se je zgon dilo v vasi Brankovina pri srbskem Valjevu Jovanovičevi so imeli navado otroka puščati v zibelki, med tem ko je mačka običajno spa* la zraven. Tako je bilo tudi usodnega dne, ko je otrok zaspal v zibelki, a starši so odšli iz hiše. Ko so se vrnili, so našli dete mrtvo, na njem pa je ležala mačka, ki je s svojo težo tako pritisnila na otrokov vrat, da se je za* dušil.
n Lokomotiva je zadela v kotel za kuhan
nje asfalta. Zgodilo se je v Ljubljani na I)U»
Duhovne vajo za može. V Domu sv. Igna* olja pri sv. Jožefu v Ljubljani (Zrinjskeg« cesta 9) bodo zaprto duhovne vaje za mo«S od 14.—18. novembra. Vsak udeleženec dobS posebno sobo. Priglasiti se je treba takoj na' zgornji naslov. Vsi udeleženci naj Be zberejo v ponedeljek zvečer do 6 uro. Vodstvo Da» ma duhovnih vaj.
40 letnica mlekarske zadruge
Mlekarska in sirarska zadruga v Logatcu je v letošnjem letu obhajala 40 letnico svojega plodonosnega delovanja. Zgodovina te zadruge je zanimiva za vsakega, ki se zanima za mlekarstvo. Iz nje namreč kot iz zrcala odmevajo vsi dogodki, ki so z razvojem na-šrga mlekarstva v zvezi: ustanovitev mlekarske šole, Zveze kranjskih mlekarn, Mlekarske zveze, cela vrsta osrednjih mlekarskih zadrug. Iz nje vidimo, kako tesno je bila zadruga povezana z usodo naših kmetskih ljudi; kako lepo se je razvijala v časih miru in blagostanja, kako je v času vojne in zasedbe po Italijanih trpela in razpadla, kako sedaj z večjim zaupanjem gleda v bodočnost. Zadruga ima svoj sedež v središču izrazito kmet-skc-ga okraja v Logatcu.
Mlekarska zadruga v Logatcu je pričela poslovati dne 1. junija 1898 in je potem takem naj dalje obstoječa mlekarska zadruga na ozemlju Slovenijo in morda Iudi Jugoslavije, Prvi načelnik zadruge ie bil Franc
Majdič, c. kr. okrajni živinozdfa mik. Ze prvo lelo poslovanja je napravila zadruga 674 goldinarjev čistega dobička in je dobila od svojih članov 116.164 litrov mleka. Leta 1901 je zadruga že iz čistega dobička kupila potreo-no zemljišče in zgradila novo mlekarno. Od tedaj naprej se je zadruga prav lepo razvijala in napravila kmetom v logaškem okraju siino mnogo dobrega. Za časa zasedbe Logatca po Italijanih je zadruga prenehala za nekaj časa z obratovanjem, a pozneje pa je zopet nadaljevala svoje delo v korist kmetu v logaškem okraju.
40 letnici Mlekarske zadruge v Logatcu je posvečena št. 11. Slovenskega mlekarskega lista, v kateri je popisano, kako se je zadruga ustanovila, kako rastla in koliko koristila ljudem.
Tudi »Domoljub« čestita zadrugi k pomembnemu jubileju in želimo, da bi še nadalje tako lepo delovala kakor v dosedaniih 40 letih.
najski cesti na križišču železniške proge. Voznik A. Rep še je peljal ogromen kotel tvrdke Anton Res iz Zagreba, ki največ tlakuje naše ceste, iz Viiliarjeve ulice čez križišče. Kotel je bil naložen na voz, v katerega so bili vpre-ženi konji pose-tnika Kelbla iz Most. Gosta megla je v glavnem zakrivila, da voznik ni opazil prihajajoče lokomotive gorenjskega vlaka. Ko je lokomotiva privozila, je voznik naglo skočil z voza, enako tudi laslnik konj Lokomotiva je zdrobila voz, katerega je vlekla še nekaj časa za seboj, po srečnem naključju pa so bili poleg ljudi rešeni tudi konji. Kotel za kuhanje asfalta je bil zdrobljen, Poškodovana je tudi lokomotiva. Policijska komisija, ki je prišla takoj na lice mesta, je bila v zadregi, kako naj ugotovi krivdo, kdo je to nesrečo zakrivil. Škode je najmanj 100 tisoč dinarjev.
n V trboveljskem rudniku je gorelo. Ze
nekaj dni so rudarji, ki so delali v zapadnem delu trboveljskega rudnika, čutili vročino, ki je postala vedno hujša. Danes okrog treh zjutraj pa se je izkazalo, da se je pojavil v rudniku ogenj. Najprej se je pojavilo mnogo dima, ki je zelo smrdel in dušil ljudi, ki so delali, To je prišlo zato, ker je ogenj gorečega premoga zajel gumijasti trak, po katerem se odvaža premog. Ta trak je dolg okoli 160 m in je požar tega traku povzročal velik smrad in dim. iti je napolnil kmalu rove tudi v drugih etažah ter delih obratov. Vodstvo obrala je takoj odredilo, da se rudnik izprazni in z največjo disciplino je delavstvo izpraznilo rudnik, kjer se je pokazala vzorna organizacija. Vsa nočna izmena rudarjev, ki so je nahajala v rudniku, je prišla popolnoma nejio-žkodovana na dan ter so se vsi delavci prijavili živi iu zdravi. Takoj je bilo v rudniku tudi tehnično delavstvo, ki je najprej provi-zorično zazidalo goreči rov, nato pa so začeli tudi z dokončnim zazidavanjem rova. tako da preprečiio širjenje ognja in ga uduše. V rov bo spuščena tudi voda, da bi oponj čimprej ngasnil. Ker so poškodovane tudi transportne naprave, je zaradi tega delo nekoliko zastalo,
T«le velikansko ribo je ujel na trnek nfki angleški ribič. K i ha telita »ii manj kot 3 stote, ltibi« ,»« je skoraj 3 ure mučil, preden je potegnil ribo na »uho.
V Mariboru so v magd&lrnski delavski koloniji preteklo nedeljo blagoslovili cerkev s*. Ifeš. njega Telesa. Dolga je 28 m široka pa 12 m
vendar bo že kmalu vsepovsod obrat normalen, razen v omenj. rovu. Vse v tem rovu zaposleno delavstvo je že dirigirano v druge dele obrata, kjer bo dobilo zaposlitev. Cenitve škode ni mogoče podati. Poleg poškodb na transportnih napravah je znatna škoda seveda pri premogu, posebno sedaj, ko je sezona za premog na višku, saj se v zimski dobi porabi največ premoga. Trajalo Ik> nekaj časa, da bo ogenj jiopolnoma ugasnil, in tedaj se bo lahko začelo tudi v tem rovu delo v neomejenem obsegu.
NOVI GROBOVI
n Ti roj, ki noč in dan prežiš, da brata v past bi ujel — prah bodeš in pepel. V Ljubnem na Gorenjskem je umrl bivši čevljarski mojster Ivan Vidic. — V Konjicah je odšla v večnost mati notarja Margareta Gajšek. — V Kranju je zaspal v Gospodu 90 letni Konrad Pučnik. — Na Golniku je odšla v večnost 38-letna s. M. Mateja Fakin. — V Novem mestu je odšel med nebeške krilatce Andrejček Za-bret. — V Mariboru so pokopali Lovra Bon-elja. — V Kovorju so jiokopali vzornega fanta Antona Dobreta. — V Švici je umrl inž Leo Dostal. — V Krškem je umrl 34 letni inž Makso Rumpret. — V Laškem je preminul ravnatelj zemljiške knjige v p. Anton Gra-fenauer. — V Goričanah je odšel v večnost bivši šolski upravitelj v Medvodah Matija Kenda. — V Trbovljah je zapustil solzno dolino dijak Radoš Paš. — V Slovenjgradcu je na veke zatisnil oči posestnik Jože Druškovič. — V Kranju je odšel po večno plačilo naj-
starejši meščan 90-letni krojaški mojster g, Konrad Pučnik. — V Ljubljani so umrli: mati primarija dr. Franca Derganca 84-letna Uršula Derganc, roj. Kappsch.
Zdravniško mnenje o ozdravljenju sv. očeta
Daleč čez mejo Italije znani voditelj milanske katoliške univerze p. Avguštin Gemelli iz frančiškanskega reda se je nedavno pogovarjal z rimskim dopisnikom časopisa >The Advocate« o popolnem ozdravljenju sv. očeta. Mnenje p. Avguština je tem bolj mero-dajno, ker je bil pred svojim spreobrn;en;em eden najpomembnejših italijanskih zdravii'\pv. P. Gemelli je med pogovorom dejal? Vidi'1 sem sv. očeta spomladi leta 1937, še preden je spet začel opravljati svojo težko službo. 2t takrat 3em izrazil mnenje, da bo živel še celo vrsto let. Sedaj, ko je preteklo od takrat več kal-or leto dni, moram na svoje veselje še enkrat izraziti isto mnenje in sicer še z večjim prepričanjem. Tako popolno ozdravljenje moža, ki je star nad 80 let, je skoraj čudež. Sv. oče je danes popolnoma zdrav. Srce deluje čisto običajno. Papežev sestav se je čisto spremenil. Sicer je na teži izgubil, vendar je to zanj zelo koristno. Njegova delazmožnost je zelo značilna in zavest, da je spet delazmožen, sv. očeta silno veseli. Seveda je vedno mogoče nenadno prekinjenje te delavnosti. Tega se sv. oče tudi zaveda in se je že ponovno izrazil, da jc njegova največja želja, da bi umri sredi dela.
Novo veličastno poslopje za strojništvo na ljubljanskem vseučilišču — nov dokaz uspehov voditelja slovenskega naroda
RAZGLED PO SVETU
List »Bayerischer Regierungsanzeigerc od 27. oktobra na prvem mestu z debelimi orkanu prinaša tole »naznanilo ministra za uk. in bogočastje od 24. oktobra 1938 o javnih šolah: • Na vsem Bavarskem so verske šole sedaj spremenjene v skupne šole. Ob tem pre-okretu zgodovine našega javnega šolstva se zahvaljujem vsem, ki so z menoj sodelovali, da smo izpolnili naloženo mi nalogo. Adolf tWagner.«
S tem je dobojevan šolski boj na Bavarskem, ki je trajal skoraj 5 let J} ' " " •
ČEŠKOSLOVAŠKA
s Pravična kazen. V navzočnosti češkoslovaškega ministra dr. Turčinskega so od-stranili Iilinkovi gardisti ono nedeljo v Ku-žonberoku na povelje tamošnjega župana spomenik angleškega javnega delavca in književnika Selona Watsona. Seton Watson ali Scolus Viator se je zavzemal za Slovake, vendar pa se je v zadnjem času spri s pokojnim p. lllinkorn glede vprašanja slovaške avtonomije. Hlinka je namreč izjavil, da bo takoj, ko ozdravi, vrgel spomenik Setona Watsona v reko Vah, ter so njegovi gardisti sedaj izpolnili njegovo željo. — Brez sporazuma v Miinchnu bi Slovaška bila danes razdeljena med sosedne države, zato so Slovaki velesilam, ki so do sporazuma pomagale, zelo hvaležni. V tem smislu je oni dan govoril v dunajskem radiu predsednik slovaške vlade g. dr. Tiso.
s Še dve framasonski loži jc razpustila praška vlada, in sicer veliko ložo »Stari prijatelji« ter ložo »Sebi in potomcem«. Ljubljansko »Jutro« seveda o tem nič ne poroča, ker zastopa mnenje, da so framasoni iznajdba klerikalcev. — Stranka bivšega predsednika češkoslovaške republike je sklenila, da
i-	_	Ko je bil
leta 1933. sklenjen konkordat, ki je slovesno jamčil obstoj verskim šolam, je bilo na Bavarskem še 5223 katoliških šol. V,V " " • ' '■	780.000 katoliških otrok mora po-
slej hoditi v državne nar.-soc. šole.
Leta 1933. je bilo na Bavarskem 89% katoliških šol, leta 1934. 86.39%, leta 1935. 65.45%, leta 1936. samo se 34.89%, leta 1937. 3.89 %..........
I se razide. — Število čeških beguncev iz su-detskih krajev je zraslo na 50.000. — Češkoslovaška zdravniška zveza poziva vlado, naj omeji število judovskih zdravnikov v državi. — Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je izjavil časnikarjem v Londonu, da je svoje zasebne zadeve v domovini uredil lako, da mu bo omogočeno daljše bivanje v tujini. Po tej izjavi domnevajo, da se dr. Beneš sploh ne bo več vrnil na Češkoslovaško, ker ga tudi javnost ne bi ravno prijazno sprejela.' _ češkoslovaški minister dr. Chvalkov-ski je v razgovoru z urednikom rimskega dnevnika »Giornale dTtalia«, Virginijem Gay-dom, dejal, da si bo nova Češkoslovaška prizadevala za čim tesnejše sodelovanje z Italijo po jugoslovanskem vzorcu. — »Češko slovo« objavlja sleoeče podatke: ČSR je Nemčiji odstopila 28.200 kvadratnih kilometrov in 3,600.000 prebivalcev, Madžarski pa je odstopila 12.400 kvadratnih kilometrov z 1,060.000 prebivalci. Češkoslovaško ozemlje se je od 140.000 kvadratnih kilometrov zmanjšalo na
Mr flr. liri©! Anton
naznanja, da je nastopil kot naslednik pokojnega notarja g. Piei\veissa Karola in prevzel njegovo pisarno v Ljubljani, Kralja Petra trg 2.
približno 100.000 kvadratnih kilometrov. Po« prej je imela ČSR 15,300.000 prebivalcev, se* daj pa jih ima okrog 10,150.000. Od tega Čehov 6,150.000, Slovakov 2,250.000, Rusinov 550 tisoč, Nemcev 470.000, a Madžarov okrog 200 tisoč. — Zaradi razdelitve češkoslovaške re-. publike je mnogo trpela tudi češkoslovaška' orlovska organizacija, ker je izgubila mnogo imetja, društev in članov. V celem je izgubil Orel: 2 župi, 160 društev, 6750 članov, 2540 mladcev, 6003 naraščajnike, skupaj torej 15 lisoč 293 oseb. Poleg tega je izgubil 14 tekx vadnic. Izguba na imetju znaša na Češkem 607.500 Kč, na Moravskem pa 5,012.500 Kč.
ANGLIJA
s Občinske volitve v 389 občinah so imelt v Angliji. Kolikor je do sedaj znano, so kom servativci dobili 57 odbornikov, liberalci 14^ zgubili, pa 16, delavska stranka 39, zgubil* pa 79, neodvisni so dobili 40, zgubili 41 od-« borniških mest. — 88 milijonov vreč peska' za varstvo hiš v Londonu so ob zadnji vojni nevarnosti pokupili londonski hišni [»sest-« niki in država. — »Matin« objavlja sledečo! vest iz Londona: Za »žarki smrti«, ki uničm jejo letala v zraku, so angleški inženirji sedaf iznašli tako imenovani »zid smrti, skozi ka* terega se ne bo mogla prebiti nobena arma« da na bojnem polju. Te dni je bil ministru za: oboroževanje Tomažu Inskipu izročen izčrpen popis tega odkritja, za katerega pravijo, da je senzacionalno. Podrobnosti tega odkritja pa drže v popolni tajnostL
ITALIJA
s To in ono iz slovenskega Primorja. Tržaški listi vedo, da so delavci iz tržaške poa krajine, ki delajo v Abesiniji, poslali domov nad sedem milijonov lir prihrankov od januarja 1937 do septembra 1938. — Vzpenjačo s ceste blizu Solkana na Sv. goro v dolgosti 2 km hoče zgraditi neka italijanska družba. Železnica bi pripeljala voz iz doline na goro v 5 minutah. Vozila bi dva vozička, vsak za 23 oseb. — Vino okrog Domberga prodajajo po 1.60 din liter na debelo. — Člani družin, s številnimi otroci dobe od večine avtobusnih! prevoznih podjetij po Julijski krajini polo« vično voznino. — Na železniškem tiru blizu Gorice so našli mrtvega 31 letnega Jožefa: Kumra. — Dne 27. oktobra je bil pri knezom škofijskem ordinariatu v Gorici umeščen z a idrijskega dekana msgr. Lojze Filipič, župnilc in dekan v Grgarju. Prav iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova novemu duhovnemu očetu idrijske kotline! — Za žup-t nega upravitelja na Vrabčah na Vipavskem je bil umeščen J. Dorbolo. G. Dorbolo je be-i neški Slovenec, ki je pred leti prišel v nad-i škofijo in je bil nazadnje župni upravitelj vi Zgoniku na Krasu. Od tam je šel za voja* škega duhovnika v Abesinijo, odkoder se ja pred kratkim vrnil.
NEMČIJA
s Močne narodne manjšine so tudi drm pod. V »Koroškem Slovencu« čitamo: Nenu ška vlada je izjavila, da hoče podpirali nemu ško univerzo v Pragi in vzdrževati ostalo nemške kulturne ustanove na Češkem. V proi tiuslugo bi dovolila, da podpira praška vlada češke kulturne ustanove v Nemčiji. Tovrstna pogodba med našo državo in Jugoslavijo bi
T
Zopet strašen vik
Osrednji predeli Japonske, katero vsako leto obiskujejo veliki viharji, so 20, 21. oktobra ponoči spet postali žrtev silnega tajfuna, kakršnega že nekaj let ni bilo. Spomladanski \iliar s poplavami, ki je povzročil ogromne škodo v pristanišču Jokohami, je ostal omejen samo na jokohauisko pokrajino. Zadnji tajfun pa, ki je prišel od južne strani, je zajel širok pas osrednjih japonskih otokov in povzročil ogromno škodo. Prvo mesto, ki je postalo žrtev tajfuna, je bilo Kagošima na juž-rem Japonskem. Mesto in okolica sta poplavljeni. Kagošima sama je docela uničena. Po prvih podatkih je do zdaj v tem mestu 226 mrtvih, 227 pogrešanih in 592 ranjenih. Tajfun je popolnoma uničil Kagošimo, kjer je porušil 2338. hiš in je ostalo nad 35.000 ljudi brez strehe. 22. oktobra pa je tajfun letel čez Tokio, kjer je pvzroči! ogromno poplavo in napravil veliko škodo. Nad 10.000 hiš je pod vodo, več lisoč dreves izruvanih in vse telefonske zveze so uničene. Tramvajski promet jo skoro popolnoma ustavljen, več šol je zaprtih, ravno lako ludi železniški promet za-
8r na Japonskem
radi silne poplave. Tega dne je naredil tajfun ogromno škodo tudi v največji japonski iuki Jokohami, kjer je bil ustavljen ves promet. Sedem velikih potniških ladij zaradi silnega viharja ni moglo v luko in se bore na odprtem morju proti strahotnim valovom. V samem mestu Tokiu vlada nered in zmeda. Na tisoče delavcev je moralo ostati doma, ker jim ni bilo mogoče priti na vsakdanje delo v tovarne.
Vlada je poslala na pomoč vojaštvo, kar ga je doma, vendar pa zaradi vojne na kitajskih bojiščih, vojaštvo ne bo moglo biti kos svoji nalogi. Tajfun drvi proti severni Kitajski. Po vsej državi vlada velika potrtost, saj japonsko ljudstvo ogromno žrtvuje za vojno na Kitajskem, zdaj ga pa je zadela še ta nesreča. Zaradi uničenih telefonskih in brzojavnih zvez prihajajo v svet samo kratka poročila, ki jih daje radio, toda brez prave zveze. A že iz njih si je moči ustvariti vsaj nekoliko slike o strahotni nesreči, ki so jo Japonski prinesle razdivjane naravne sile.
Siran 8.
> POMOUrru, dno D. novembra 1008.
45.
biJa nedvomno % prid Hrvatom v G:adi~"an-*ki in Slovencem na Koroškem. — Pa tudi druge države z močnimi narodnimi manjšinami bi v zgoraj oi.na enem poj led a lahko predn.a lle Z K-j.iDJ Zi';e<iom.
s Ka/no ii Korolaria. V Celovcu je iz-bruh/nj požar, ki j'- uišj i! go-podar^ka po-»lopja Makove kmetije, medtem ko je pri Kajžniku zgorela po!-2 g o-; o* larskil, po-lopij tudi fctanovan.iska hi-a. — V £t. Jakob i v Jtoiu so v zadnjem ča-u umrli: Cviiarjev <*:•«• gostilničar v Narodnem domu. stara slovenaka za\'-dna grča: Vorinova mati iz Svaten; Tomaž Hilčnik iz !.'■•: železničar .Andrej Mukala iz S'.aten. iri Tine Ollipic od Merte:j<-. e kmetije r,a Keki. — Velik vodovod začnejo graditi v Podrcščici. Nap jal bo Podroš< k o.
t. Jakob, Veliko ve-, Bistrico Svatne nad Eit Jakob, Veliko ver, Bistrico. Svalne nad •— V 'irnji v»-si je umrla zavedna žena .Ana Činkovic. — M.000 prebivalcev ima sedaj Celovec. Priključili so mu namreč okoli-ke mi-ei: št. liupert. fil. Peter. T i njo -.as in Sinariin ob c -1 i. Zupan je dobil naslov velikega žu-pa na.
JAPONSKA
s Prava borba se bo šele začela. Minislr-tki predsednik knez Konoje je imel radijski govor, v katerem je dejal; .Na Daljnem vzhodu se Jafionska dejansko bori proti skupnemu sovražniku Kominterne, kajti namen te organizacije je zboljšev iziranje Azije. Zaradi tega Japonska ne bo nehala boriti se proti Cangkajšku, ker se za njegovo odpornostjo fckriva samo boljševizem. Srečni smo. da prijateljska naroda Nemčije in Italija razumeta poslanstvo Japonske in nudila Japoncem mo-
Konec oktobra j» Iranroskem me>tu M.ir-cillu izbruhnil rroien poiar. ki je uničil osrednji del inamenile uliie f aneliiire. Pri tem velikem poiaru je lirorelo 72 ljudi. Mika nam kale Kr»ie, ki Hoje pripravljene v cerkvi Ardeule ter čakaj«, da »anje p-iluie organe mrlirr.
ralno pomoč. Zato jim je Jaj*)nska glolioko hvaležna. Dosedanji potek borb je pokazal, da je Jafionska prepričana o jKitrebi skupne-ga dela z vsemi državami, ki pripadajo paktu proti Kominterni z namenom, da se ua j*>-dlagi enakih zreliič o napredku v svetu dejansko ustvari nov red. Pravi mir v svetu se more doseei samo na podlagi splošne enakosti. Na koncu je knez Konoje opozoril japonski narod, naj ne smatra zavzetje Hankova za zaključek s|»ora s Kilaj-ko. Prava borba se je žele začela.
Nova republika gradi 1000 km dolgo cesto
Osrednja vlada v Pragi je v sporazumu t slovaško in rusinsko vlado sklenila, da zgradi veliko cesto, ki bo vso republiko od za pada na vzhod vezala. Ta cesta bo namenjena izključno avtomobilom in motornim vozilom in je ne bodo smela uporabljati druga vozila. Dolga bo okrog 100 km in bo imeia priključek na avtomobilske ceste sosednjih držav. Načrti se že izdelujejo. V letošnji zimi
se bo začelo k pripravljalnimi deli in spomladi z gradbo. Določeno je, da bo gradim ceste trajala 5 do (i let. Spočetka bo zaposlenih 50.000 delavcev, porazdeljenih v 40 do 50 formacij. Pozneje pa bo cesto gradilo 100.000 delavcev. V industriji pa, ki bo preskrbovala potrebni material, pa bo dva do trikrat toliko delavcev zaposlenih.
'L gradbo cestne magistrale hoče država
od pomoči veliki brezposelnosti, ki je nastopila zaradi okrnitve države. Nova cesta ho glavna prometna žila republike. Od nje Uido imele korist tudi daljne pokrajine, katerim l>o omogočeno, da bodo svoje poljedelske proizvode hitro mogle postaviti na trg. Povprečna hitrost za avtomobile je na tej cesti preračunana na 120 k nt na uro. Iz Prage do Brna ho avto vozil dve uri, na Slovaško štiri ure, do romunske meje 9 ur. Železniška uprava bo sodelovala v tem smislu, da hoče del težkega tovornega prometa prepustiti avtomobilski cesti. Pri določanju prevoznih cen bo upoštevano sodelovanje železnice in avtomobilskega prometa na tej cesti.
Cesta je zamišljena kot dvotirna. to se pravi, obojesmerna. Enosmerno cestišče naj bo široko 0 metrov. Skupna širina torij 12 metrov, v sredi pa bo 2 metra širok, s travo zarasel pas. Zgrajena Ih> na Ia način, da ne bo nič izogibališč iu nič križišč.
tkum

t* i* A	\	«->
J!ntniV*fTUCA »OiHAv,
tullHK_f !
\\JYAttVO
tmr&iAVA
cnusrr
Tuko so mejaši — Nemčija. Poljska in Madžarsku — okrnili češkoslovaško republiko

Treba bo še vedno spali z glavo, naslonjeno na puško
h italijanskih tn,hr:i iin	TnvariSi hAmiK.ii:
Bojevnikom i/, vseh italijanskih pokrajin jc te dni v Rimu povedal Mussolini tole:
Tovariši bojevniki i/, vseh italijanskih pokrajin sle prispeli v Rim, da med ruševinami tri tisoč let starega mesta proslavite dvajsetletnico zmage, katero so prinesle naše armade, vojna mornarica in letalstvo oktobra 1918 in s tem zaključile svetovno vojno.
Hilo je treba 20 bilk in 40 mesecev junaške borbe, da se zruši cesarstvo (namreč Avstro-Ogrska. Op. ur.), ki je bilo stoletni sovražnik Italije in naše zastave, in da ponesete naše zastave do svetili in naravnih meja naše domovine. Ni bila zaman prelita plemenita liri 700.000 tovarišev, ki so padli v borbi, kajti njih nesmrtni duh lebdi sedaj nad nami. Vi ste preživeli vojno in se s ponosom spominjate vsega, kar ste doživeli.
Tovariši bojevniki, vi se niste borili proti narodom, temveč proti armadam močno organiziranih in vojaško pripravljenih. Naši včerajšnji nasprotniki so že večkrat dali priznanje italijanski hrabrosti. Po 20 letih se ta zmaga zedinjena s fašizmom časovno sklada z začetki resničnega miru in pravice za ves svet. Na političnem nebu Evrope se modrina in vedrina čedalje bolj širita. Odgovorni državniki delajo za ta cilj, vendar pa bi bilo neprevidno z naše strani, če bi se spuščali v pretirani optimizem.
So še ljudje, ki se /.lasti čutijo prizadete z dejansko mirno ureditvijo Evrope in z Ijudo-milo politiko osi Rim-Berlin, ter sanjajo z odprtimi očmi o nemogočih stvareh. Zaradi tega, tovariši, je treba še vedno spati z glavo na puški, kakor je bilo v rovih.
FRANCIJA
s Ni mogla pomagati, ker je bila notranje razdvojena... Slovesno službo božjo ob 20-letniri češkoslovaške republike so imeli v soboto v Parizu. Govor je imel kardinal Ver-dier, ki je dejal, da Francija ni mogla pomagati Češkoslovaški, ker je bila notranje preveč razdvojena, da pa to dejstvo boli vse francoske rodoljube. — Zaradi požara v Marseil-lu. o katerem je »Domoljube zadnjič pisal, je fiamosko notranje ministrstvo določilo preiskavo v marsejski občinski upravi, pri čemer je prišlo na dan, da je marsejsko mesto, ki 'teje skoraj poldrug milijon prebivalcev, imelo vsega skupaj samo 400 prostovoljnih
gasilcev brez vsake poklicne organizacije. Ti gasilci so imeli tri zastarele in dve novi motorni brizgalni in eno lestev na ročni pogon. Gasilci niso imeli nikdar nobene vaje. Zaradi teli odkritij vlada v Marseillu veliko razburjenje in bo moral socialistični župan in senator Tasso, ki je za vse odgovoren, odstopiti.
KITAJSKA
s Čangkajšek Še vedno upa na zmago.
Kitajski maršal Čangkajšek je dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da je doslei bila kitajska vojna samo revolucionarna borba z vojaškim vodstvom, kakor je treba v revolucijah, da pridejo do končnega uspeha. Izgubo llankova je bilo pričakovati, odpor je trajal
samo tako dolgo, da so Kitajci lahko odpeljali i/, llankova vse važnejše reči v notranjost. S tem so preprečili sovražniku, da bi vodil bitko na prostoru, zanj ugodnem. Nadalje pravi maršal, da so pričeli z večjo vnemo pripravljati vso Kitajsko, ki bo lahko razbila japonsko moč. Japonci so že globoko v močvirju in se pogrezajo vedno globlje. Iz tega bo rešitev težka, kjer bodo naleteli na vedno večji odpor. Vsa Kitajska je pripravljena borili so za svobodo.
DROBNE NOVICE
Pri volitvah v portugalski parlament jo
dobila lista predsednika vlade Salazarja vseh 90 poslancev.
Umrl je veliki francoski katoliški pesnik Francis Jammes. Njegov roman »Rožni venec v soncu« je tudi Slovencem znan.
Sam si je vzel življenje bivši japonski minister Ugaki.
Novo uradno ime za Podkarpatsko Rusijo je Podkarpatska Ukrajina.
400 velikih bombnikov je naročila avstralska vlada pri ameriških letalskih tovarnah.
Nemčiji je treba vrniti kolonije, je izjavil na seji angleške poslanske zbornice poslanec Lewis.
Španski nacionalistični letalci so letos V oktobru sestrelili 61 komunističnih letal.
54 milijonov frankov za gasilstvo določa proračun mesta Pariza za 1. 1939.
Slovaški ministrski predsednik dr. Tiso obišče Rim in Vatikan.
Še vedno traja splošna stavka Arabcev v Palestini, kar povzroča Angležem hude težave.
Zaradi razmejitve bivših češkoslovaških' škofij je odpotoval v Vatikan praški nadškof kardinal Kasper.
L i m b a r s k i:
m •	•	10
Razdeiante
(Povest iz domačega življenja.)
»Prazne govorice, gospod orožnik!« — Svetlin ni prišel zlepa v zadrego, sttes je nastala neka majhna pomota, ki je pa že zdavnaj popravljena. Občina ni zaradi tega ničesar izgubila «
Orožnik je nadaljeval z naraščajočo resnobo: »Resnica je namreč nekoliko drugačna. Javila se je zanesljiva priča, ki je videla nekoga prav tedaj, ko je leze! skozi okno ...«
»Povejte oni priči, da se je motila,« mu je Svetlin z zasmehom pretrgal besedo.
> ("'oprav je vlomilec dobro znana oseba?«
»Četudi.« — Zupan si jc naglo domislil, da ni rav odgovoril. Zato je popravljal: »Kad bi vedel, do si je ono osebo tako dobro zapomnil? Nekateri ljudje slišijo travo rasti, gospod orožnik. Ali pa sc jim je sanjalo .. .•
j Pa še jo, da je vlomilec že priznal dejanje...«
Svetlin se je vzpel do stropa ter si segel z rokami V lase. »Tedaj me spravljate s tatvino v zvezo!«
3 Kakor ste tudi...« je dejal izvrševalec zakona.
J Vi me žalite, gospod orožnik!«
»Hlapca ste zapeljali, da je vlomil v blagajno ...«
>Nesramno obrekovanje! Odkod izvirajo te laži? Kdo se je drznil kaj takega trditi?«
>On, ki je priznal storjeno dejanje...«
Svetlin je postili vljuden: »Prosim, gospod •rožnik, imenujte mi vendar tistega človeka, da ga pokličem na odgovor.«
»Ali poznate nekega Nandeta, ki sc pise Orešnik?« mu je ustregel orožnik.
»To je moj hlapec,« mu je pobledelo lice. »Ce bi bil zdajle doma, bi ga dal takoj prijeti.«
»To smo že storili. Nande se krivde ne brani; •rdi pa, ()a mu je bila tatvina naročena.«
»Tako pravi?« je namišljeno osupnil. »Tedaj me bo hlapec spravljal v sramoto! Hlapec mi bo jemal poštenje!«
Orožnik mu je začel dokazovati: »Rekli ste, da je bila zgolj pomota, v resnici pa iz blagajne ni zmanjkalo denarja. Anton Rožanc pa je izpovedal, da je bila ono noč blagajna prazna; pozneje pa sfa se dogovorila, da bosta izgubo krila oba, vsak polovico.«
Odgovoriti na to ni bila igrača. Nekaj pa je Svetlin le moral ziniti, da je bila zadrega manj očitna. — »Ce je kradel, je kradel sam,« je rekel, kot si je bil v naglici domislil. »Jaz ga nisem zavajal na kriva pota.«
»Pa ste trdili, da ni manjkalo denarja...«
Svetlin je zavijal: »Ako ga je manjkalo, še ni da ga je moral kdo izmakniti. Rožanc tiči v dolgovih kakor žaba v močvirju...«
»Zakaj ste mu posodili, da je kril polovico? Ali se ne bojite, da boste izgubili?«
jh'do pravi, da sem mu posodil?« je začel tajiti.	, . . ..
Orožnik je zahteval, naj mu pokaže knjigo, kamor zapisuje dolžnike. Svetlin se je upiral in izvijal, bolj in bolj pii se je zapletal v protislovje. Povelje izvrševalca zakona se je glasilo, naj mu sledi na orožiliško postajo. »Ako se v dveh urah ne odzovete pozivu, vas bomo odvedli s silo kot hudodelca.«
»Pridem,« je sprejel vabilo. »Ne bojim se ničesar.«	.	_ . ,
Njegov pogum pa je bil le na jeziku. S trudnimi koraki je odšel kmalu za orožnikom proti trgu. Na videz je stopal pokonci, a v srcu je bil ves obupan. Ni se mu ljubilo govoriti. Kamor se je ozrl. je videl, da kažejo za njim s prstom, in slišal, kako mu očitajo sleparstvo.
Kdaj je prišel Svetlin iz trga, tega na Rovišču niso vedeli. Videli so ga doma, toda pokazal se ni nikomur razen v občinski pisarni, kjer ga kot uradno osebo ni smel nihče žaliti. Samo z Rožan-
cem bi bil še rad govoril, pa ni hotel ustreči njegovi želji, kot mu je bilo naročeno.
Že drugi dan je bila na Rovišču revizija občinske blagajne. Uradnik, ki ga je poslalo višje oblastvo, je ugotovil razen nniogih nerednosti tudi znatne primanjkljaje. Svetlin je bil odstavljen ter jc moral občinske posle takoj oddati Murnu, prejšnjemu županu. Prenus uradnih listin se je izvršil med petjem in vriskanjem vaške mladine.
Poslednjo besedo je izreklo sodišče. Nande je bil obsojen zaradi vloma v znamenje in v občinsko blagajno, Svetlin pa na povračilo občini in na kritje ostalih denarnih primanjkljajev, ki so znašali lepe tisočake. Rožanc je kot blagajnik izpričal svojo nedolžnost ter je bil oproščen vsake krivde. Svetlin pa jc za nameček dobil še kazen zaradi izkoriščevanja.
Na Rovišču mu ni bilo več obstanka. Ljudje so se ga ogibali, njegova gostilna je bila prazna. Ni mu kazalo drugega kot prodati svoje imetje in oditi tja. od koder je bil prišel. Sosedje so mu ob odhodu zažigali stare cunje.
Rožanc je bil rešen njegovega zalezovanja. Znebil se je vsiljivca baš o pravem času; prav malo je manjkalo, pa bi se bilo uresničilo očetovo prerokovanje, škoda, katero mu je povzročil, je bila prav občutna lz same sebičnosti mu je speljal ženo na kriva pota; s svojo lažno naklonjenostjo mil je utiral pot v pogubo Močnejša kot .njegova zvijačnost pa je bila roka pravice Sam je naposled zgrmel v prepad, ki ga je odpiral svoji žrtvi.
Dolgovi, katere je bilo treba nemudoma poravnati, so Rožančevo gospodarstvo precej /.rahljali. Razdejanje je viselo na niti; toda oče jo žrtvoval svoje prihranke in preprečil nezgodo. »V zahvalo Bogu in sv. Antonu, ker sem našel denar in pa svojima vnukoma v korist!« je posvetil svoje darilo.
Tone je zajokal od veselja. Sram ga je bilo prejšnjega življenja. Toda bodočnost, kolikor mu je še odmerjene, mora b»ti drugačna. Poljubil je očetovo robo i" rekel: »Veliko dobroto ste nam
8*
po
Pozigatca pri St Jerneju so izsledili
V	»Domoljubne ste večkrat brali o požarih T veliki vasi Vrhpolje pri št. Jerneju. i>oslcj »o biti v tem letu štirje požari in so pogoreli štirje posestniki. O zadnjem berete v tem »Do-molju bil«.
V	nedeljo 6. novembra ob iO zvečer bi pogorelo gospodarsko poslopje Potočarja Karla, če bi požigalea pri njegovem delu ne bili zasačili. Vsa vas je namreč organizirala tajno nočno stražo, ki naj obvaruje nadaljne požare. Straža je bila na vasi. Okrog 10 zvečer jc šel posestnik Potočar iz hiše pogledat okro» poslopja in je zapazil, da je urnih korakov odhitel od njegovega poslopja Rangus Stanko, fant, ki še ni 18 let star. V mesečni noči ga je prav lahko spoznal. Zakričal je na pomoč. Na ta krik so prihiteli stražarji. Požjgalec je pa medtem zbežal v Cerovilog. da ga niso mogli takoj prijeti. 6e! je tja pod akne nekega dekleta in najprej
1300 teper največjega obsega so poslali Nemci z bivše češke meje na francosko-neoi-ško mejo.
23.300 rojstev vee kot lani je imela Nemčija leios v prvem polletju.
Dunajska raisodb* Slovaške je »daj že končana in za vselej veljavna, pišejo nemški listi.
V Španiji so se ob reki Ebm zopet pričeli boji in »o dosegli nacionalisti nekatere
uspehe.
Po 18 mesecih je t Avstraliji zopet začelo deževati; prizadeta je zlasti ovčjereja.
Ogromni gozdni požari divjajo v 12 ameriških državah.
Češkoslovaška soc.-demekraiska stranka se v kratkem razide.
izkazali! Svoja otroka bom vzgojil tako, da vam bosta hvaležna vse življenje. Nikdar ne smeta pozabiti, kdo nas je rešil razdejanja.«
»Ako se oženiš, pripade ta denar otrokoma — Lojzeku in Tončki, vsakemu polovico.«
Obljubit mu je pri spominu pokojne žene, da se ne bo več poročil. »Otroka bosta vsako leto krepkejša; Tončka že kaj malega pomaga pri gospodinjstvu; Neža jo bo naučila več lepega kot najboljša mačeha. Lojzek pa ž« po hlevu pomete,« je pohvalil dečka, ki še ni začel hoditi v šolo.
»Preveč ga ne smeš priganjati,« se je ded zavzel za otroka. »Hlapca boš moral dobiti, da bo kmetija bolje obdelana. Sam ne boš mogel vsega narediti.«
»No, pa hlapca,« se je vdal, da je ustregel očetu, ki je imel pri hiši spet odločilno besedo. »Pa domov morate priti! Tukaj je vaša rojstna hiša; vi ste pravi gospodar, jaz pa le vaš namestnik.«
Stari Hožanc se je preselil domov v svojo sobico, ki ga je sprejela kakor hčerka svojega izgubljenega očeta. Spet je sedel na klopici pod hruško, hvaležen Bogu, ker mu je otel domačijo razdejanja in ponosen na zeta, ki je utrjen po hudih preizkusu iah postal dober gospodar in skrben družinski oče.
Kako smo prišli
v ujetništvo
Na Dantejevem trgu pred koldvorom je bilo zbranih okrog 20.000 italijanske vojske, kden urami avstrijskih častnikov je tuiko gorel p Avstrijo, da je splezal na streho hotela Isola in začel streljati na Italijaie. Italijanski vojaki takoj stečejo v hotel in kmalu so ga za lase Jjnvlekli in ga na mestu ustrelili. Po večurnejn
povpraševal starše, kje je dekle, da bi tako mogel dokazati, da ni bil v Vrhpoiju. Njim se je ta stvar zdela čudna, ker niso imeli sploh nobenih zvez s tem fantom. Fant je nato odšel domov. Vsa vas je bila medtem že zastražena, prav tako tudi hiša njegovega očeta. Ko je prišel nazaj čez nekako pol ure, so ga prijeli, kje je bil. Rekel je, da je Sel v Cerovilog. Pogledali so njegove čevlje in hlače, ia videli, da je rosen, dočim je cesta lepa in suha. Takoj so ga prijeli in poklicali šentjernejske orož.nike. Ti so bili že obveščeni o sutnnji. kdo je požigalec in so takoj prišli na mesto. Orožnikom je vse priznal, kdaj je požiga!, kako in zakaj. Priznal je, da od domačih ni nihče kriv, edino on sam.
Požigalec je mladoleten, ni bil nikdar prijazen do nikogar, deiomržen, zahajal ni nikdar v naše družbe, ni bil član naših organizacij, v cerkev je le redkokdaj hodil. Bil je prej v so-kolski organizaciji, vsaj ljudje so ob iej priliki to očetu očitali.
V veliko lastno korist ia naj ljudje vsak sum, ki ga imajo ob kakom požaru, prijavijo orožnikom, da krivca lažje izsledc.
Iz mmuh krajev
Zaprevalje nad škof jo Loko. Dne 22. oktobra J95S so žalostno zapeli zvonovi in naznanili, da je zapustil solzno dolino v 73. letu svojega zglednega življenja Ignacij Jelovčac, p<L Martinčkov oče. Bil je zvest bravec in naročnik »Domoljubat dolgo vrsto let. Zato je prav, da se ga tudi »Domoljub« spomni ob njegovi smrti. Bil je skrben gospodar in dober oč«, ki jo vzgojil in zapustil de.set že odraslih otrok, 7 sinoy in 3 hčere. Bil je eden tistih mož, ki je svoje dolžnosti natančno izpolnjeval. Vsako delo je začel v imenu božjem. Zelo rad je čital nabožne knjige in spise. Vsako prvo nedeljo v
mesecu jo prejel sv. zakramente. Kot velik j atilec Marijin se je rad udeleževal inaini-vJ pobožnosti. Bi! je tndi velik častilec Srca Jezusovega. Vsak prvi petek ie zajS novih moči pri mizi Gospodovi. Bil ie , zgled poboanosti, usmiljenja, dobrotliiv«? pravi zaščitnik vdov in sirot ter pomoči ^ trebnim. Ce drugje nisi nikjer dobil noJ?1 je tvoja prošnja dobiia odmev v nj^vT1 srcu. Venec svetlih biserov se je lepo skozi celo življenje in ne bo ovenel nikda
je lepo spletal ...,.._,_ _w ovenel nikdar is«. pretiravamo, ako rečemo, da je s t« možem ugasnila zlat« luč v naši fari. br»ri sosed, prijatelj in dobrotnik, naj te vsemogočni Bog za vsa tvoja dobra dela bogato pT
plačal Težko prizadeti rodbini Jelovčanovi "ir rekamo iskreno sožalje!
Velesovo. Na praznik Vseh svetnikov i* odšla v večnost po dolgem trpljenju 1»J« Vreček, žena posestnika n« Trati, v 77. jei* starosti. Hud revmatizem v nogah jo je pel let mučil, Ha je bila navezana na bolniško posle, Ijo. Letos pobira smrt samo ženske. Noben mos ški še ni umrl, celo med umrlimi in mrtvo< rojenimi otroci so vsi ženskega spola. Pokoja* je zapustila v domači hiši hčer Ivano, ki je že 17 let v po 'm. Zaradi udnice si ne more nič pomagati z <ami in nogami, popolnoma je navezana nu pomoč drugih, a voljno prenaša svojo težko bolezen. Ob priliki sv. birme t župniji 1. 1934 jo je obiskal sam g. knezoškof tir. Rožman, da jo potolaži v tej dolgotrajni bolezni. Tako Bog pusti trpeti bolnike, da lah. ko zadostujejo za grehe drugih ljudi.
Prijatelj« v slovo. Na Velikem Osolniku pri Ro bti ua Dolenjskem je umrl v najlepši niladeniški dobi priljubljen kmečki fant Polde Petrič, ki so ga položili t naročje matere zemlje ob veliki udeležbi faratiov. Njegov prijatelj nam je poslal tole spominsko pisemce: Sredi najlepše mladosti se je zrušilo življenje našega Poldeta. Zakaj si nas zapustil? Ali ne veš, kako nam je težko! Vstani in zapoj tisto: »Kje so moje rožice?« Da, še bo odmevalo fantovsko petje po vasi v tihi noči, kateremu hoj Ti prisluškoval tam ob beli cerkvici. Poslušal boš šumenje in bučanje vetra, ki ti bo pel pesem tvoje izgubljene mladosti. Nikdar več na boš hodil po cvetočih travnikih iu vihtel koso, mirno boš spal v posvečeni zemlji. Zasuli so v grob Tvoje zlato srce. z njim pa toliko nad in načrtov. Takrat, ko bo sonce na jlepše sijalo.
čakaitijti smo vendar končno pričeli korakali proti H i vi, kamor so nas odpravili. Med potjo smo srečavali neštete italijanske kolone vojakov. Mi smo jih pozdravljali in Italijani pa nas kot nove zaveznike. Italijanska vojska je bila, vsaj tako je bilo videti, dobro opremljena. Po cesti so drseli lahiki kamioni; na vsakem je bilo 12—15 vojakov s strelno puško in lahkim topom. Sploh je bila vsa italijanska vojska motorizirana, tudi lahko in težko topništvo.
Po poti iz Tridenta proti Rivi so se pri po liku začeli oglašati ljudje, ki so imeli kakšno staro jezico nad posameznimi častniki. Fantje so razlagali pojem nove svobode sebi v prid malo po boljševiško. Prvi večer po odhoda iz Tridenta stopijo pred polkovnega poveljnika župnika škerjanca trije višji podčastniki in zahtevajo, da odstrani tri častnike takoj, če pa ne, jih bodo ubili, župnik škerjanc jih je poučil, da tako ne gre. Jutri bodo lahko zahtevali odstranitev drugih in tretji dan pa še odstranitev njega samega. Kam bi to ve.ndar privedlo, ioda to je bil le mal prizor, ki pa ai rodil kaikšiiih resnih posledic.
Dne 7. ali 8. novembra smo končno dospeli na svoj cilj, v mesto llivo, krasno mestece ob Gardskem jezeru. Riva je bila že pred vojno v Avstriji zmana kot silno lepo letoviško mesto. Na tem oddelku je bila med svetovno vojno najbolj nobel fronta; kljub temu, da je bilo mesto takoj za fronto, vendar niso tu okusili strahot vojne, marveč so popolnoma mirno preživeli vojna lota. Nekaj hiš je bilo sicer razbitih, a drugače pa ni bilo nič posebnega. Hali jani, Jserj so pač računali, da bo to mesto ita.k prej a'i slej padlo v njihove roke, so mu prizanašali, kolikor so mu nač mogli. Sicer je tudi fronta bila tu itak malo pomembna; tudi če bi bili prodrli, bi ne mogli nadalje prodirati, dokler niso osvojili sosednih hribov, .kateri so silno visoki. Torej v Rivo je nas italijansko poveljstvo poslalo.
Pot v Rivo se ie nam zdela kar zmagoslavna, saj smo bili u ver jeni, da korakamo proti Ljublja-ui, čeprav bomo za enkrat napravili zelo velik ovinek. Da nas pa pelje ia pit v ujetništvo, se pa nam .še sanjalo ni. Saj je bilo vendar konec vojne in sklenjeno že tudi premirje, zato si pač nismo mogli misliti, da bi nas Italijani dolgo zadrževali v Italiji in nas samo hranili. Končno so pa nam Italijani tudi dali obljubo, da bomo morda že čez kakšnih 14 dni v Ljubljani. Sicer smo pa imeli tudi obljubo, dano od italijanskega poveljstva, da bomo imeli v Italiji izjemno stališče, kot njihovi novi, čeprav zadnji zavezniki. Zaradi tega smo bili pač na tej poti, ker »o nas pustili Italijani popolnoma pri miru. Polagoma smo nadaljevali pot, počivati kolikor smo hoteli, zbijali šale na račun rajnke Avstrije. Samo za želodec je bilo pa bolj slal>o preskrbljeno. Polkovni Ir« je šel ves z nami; imeli smo konje, ki so vleki! velike kuhinje, samo v lonec ni bilo kaj dati. Zaradi tega ni drugega kazalo, da smo jermena za nekaj luknjic nategnili in da smo želodec, kateri se je neprestano oglašal, vsaj za silo pomirili. Zato je bil zadnji konec te poti pron Rivi precej težaven in so ljudje zaradi lakote že pričeli precej pešati. Toda tolažili smo se, saj bo v Rivi bljše, ker so tudi Italijani tako nas tolažili.	.
Med potjo proti Rivi smo videli marsikaj zanimivega. Vse, kar je Opominjalo na Avstrijo, je bilo že uničeno ali vsaj poškodovano. I a*o smo videli menda v mestu Arco, kako so ma« zali s črnilom spomenik Franca Jožefa I. Na* dalje smo srečavali od jutra do večera vetu kanske transporte italijanske vojske, provianta, trena, topništva, kar je vse šlo proti Iridentji in Bolcanu. Na tej poti so nas že dohiteli uitii nešteti italijanski ujetniki, ki so so že vračali iz avstrijskih 'taborišč. Ti ljudje se pa niso naj-Imlj plemenito obnašali do nas. Dali so nam pac vedeti, da prihajamo zdaj v njihovo oblast.
Cilji samoupravne Slovaške
Prvi predsednik slovaške vlade katoliški duhovnik dr. Jožef Tiso je dal izjavo o najvažnejših delih m nalogah svoje vlade. Med drugim je dejal:
Najprej je treba urediti vprašanje meja z Madžarsko. Slovaška želi z vsemi svojimi sosedami. pa tudi z Madžarsko živeti v miru in prijateljstvu, vendar pa pri tem ne sme utrpeti Škode na narodnem in gospodarskem polju. Druga naloga obstoji v tem, da se da Slovaški na podlagi predloga vladnega zakona nova ustava, po kateri bo končno treba razpisati volitve. Vlada ne namerava niti enega Nemca pretvoriti v Slovaka. Vlada bo dala Nemcem v gospodarskem, prav tako tudi v kulturnem
pogledu vse pravice, ter bo ustanovila državno tajništvo za nemške posle. Glede stališča Slovaške do avtoritativnih držav (Italije, Nemčije) je dr. Tiso dejal, da je slovaška vlada zelo zadovoljna, ker so totalitarne države izkoreninile vse, kar je škodljivo za moralno in narodno vzgojo naroda. Vse vodilne osebnosti Slovaške so istega mišljenja ter so vse za strumno nacionalno disciplino. Zaradi tega bodo poiskali vse poti in vsa sredstva, da urede prijateljstvo in odnose z avtoritativnimi državami. Nakoncu svoje izjave je dr. Tiso dejal: »Jaz, ki sem svoje šole dokončal na Dunaju, sem popolnoma prepričan, da se bomo zlasti z Nemci iz bomo razumeli.«
bom prišel na Tvoj grob in Ti prinesel tistih živornečih nageljnov, ki si jih tako ljubil v življenju. Le mirno spavaj, zlata duša, v hladnem grobu 1 — Polde.
Roka pri Krškem. Na Ardreun je odšel v ■večnost Franc Kozolc. Pokoj njegovi duši! — V ranem jutru minulega petka ie ogenj vpe-pelil nekdanjo Novakovo hišo v Zabučah. Kako je prišlo do požara, še ni ugotovljeno. Je pa bridko tako za najemnico, kateri je zgorelo vse imel je, kakor tudi za lastnico hiše, ki je ob svojo streho. — Bližajoče se volitve umevno povzročajo dokaj raznovrstnih govoric. Upajmo pa, da bomo, kot to delajo drugi narodi ob takih prilikah, Slovenci upoštevali rek, da »V f.logi je moče in se vsi kot cu mož pridružili •svojemu narodnemu voditelju dr. Korošcu.
Dobrepolje. V nedeljo 6. novembra je gostovalo v našem Prosvetnem domu na Vidmu s petdejansko vojno dramo >živ pokopan«, prosvetno društvo iz Velikih Lašč. Tudi našemu prosvetne«™ društvu bomo hvaležni, ako nas preseneti v kratkem s kako ljudsko igro. — Kakor ie razvidno iz volilnega seznama, bo pri prihodnjih december«kih volitvah v naši olxHni 1124 volivni h upravičencev. — Tudi letos bodo na naši šoli roditeljski sestamki, kjer starši lahko neprisiljeno izražajo svoje želje in
zahteve. Prihodnji tak roditeljski sestanek bo v nedeljo 13. novembra po prvi sv. maši v novi šoli. Vsi starši vljudno vabljeni. — Poročil ee je čevljar Žnidaršič Anton iz Vidma z Žnidar-šič A.no iz Zdenske vasi. Nevesta je marljiva cerkvena pevka in delavna članica našega prosvetnega društva. Bog ju živi!
Rovte nad Logatcem. Leipo jesensko vreme je pripomoglo, da smo se z vsem preskrbeli za zimo. Letina je bila še kar dobra, edino krme za živino smo manj pnidelaii, kakor druga leta. Ker pa je kljub pozni jeseni že vedno lepo vreme, se živina lahko pase zunaj in se bo precej krme prihranilo za zimo. — Ker so po večini kmečka dela na polju že izvršena, je čas, da si ■popravimo občinska pota, ker so ponekod od poletnih neviht razdrta. — V večnemu počitku smo položili »Novakovo mater« Micko Tr-čok. V času njenega gospodinjstva je redno zahajal »Domoljub« v njihovo hišo, kakor tudi
še seda j.--Po rovtskih holinih in brdih je
zammenelo listje v vsej svoji jesenski krasoti. Zadnje cvetje smo položili na grob Neže Molk, ki je bila do sedaj najstarejša žena v fari.
Leskovec pri Krškem. Milo so zapeli nedavno naši zvonovi in nami naznanili, da je v Gospodu zaspala pridna Marijina družnica Ana Gabrovcc. V mladosti je stremela za visokim
I ciljem, ko je bila sprejeta v samostan častitili tisiniljenk v Gradcu. Toda zaradi bolezni se je morala vrniti na dom. čeprav ji je bilo to zelo težko, se je v svoji bridkosti mirno udalu v odločbo božjo. Lepo je stregla bolni materi in pozneje nadomestovala mater dvema bratovima majhnima dekicama. Na praznik sv. Male Te-rezike je med cvetlicami iz naših vrtov bila blagoslovljena v svojem grobu tudi ta njena velika Castilka, najlepša cvetka iz vrta naše Marijine družbe. G. dekan nam jc ob njenem grobu v pretresljivih besedah stavil rajno za zgled. Počivaj v miru in prosi za nas, ki gremo v Tvojo pot!
6t. Andraž pri Velenju. Že dolgo niso bili grobovi na našem pokopališču tako okrašeni, kakor letos o Vseh svetih. Prelep je bil pogled na prostor, ki je bil poln cvetja ter obdan z novo ograjo. — Bliža 6e nam zima z naglimi koraki. Da ljudi ne preseneti s snegom, spravljajo ljudje z vso naglico zadnje poljske pridelke domov. In v teh dneh je Gora Oljka polna veselih ljudi, ki grabijo steljo za živino, da bo lahko pozimi na suhem in gorkem. Vesel smeh mladih grabljic ter vriski fantov, ki vlačijo mreže po drčah k cesti, se razlega daleč v dolino. — Mnogi že mlatijo ajdo, ki pa je letos slaba, ker jo je vzela slana ob koncu septembra. Posebno nižinci je ne bodo imeli nič. — Jako zadovoljni eo letos tisti sadjarji, ki imajo sadje naprodaj; saj ima vendar enkrat primemo oeno in vsi znaki kažejo, da se še bo dvignila. Zato še nič ne hitijo s prodajo.
Šmartno pri Litiji. Cas občnih zborov je tukaj. Tudi pri nas so se vse organizacije po krajšem počitku na novo prebudile k društvenemu življenju. Imeli smo občni zbor fantovskega odseka. Odsek je v prošlem letu lejx> deloval in gre zasluga za to predsedniku akademiku Jošku Kosu. — Imeli smo tudi občni zbor Prosvetnega društva; v začetku občnega zbora je govoril dekan Gornik ob 20-letnici Jugoslavije. Po govoru je pevski odsek zapel »Slovenec sem«. V bodočem letu se bodo prirejali prosvetni večeri. Dramatski odsek pripravlja dramo »Igra življenja«.
Leskovec pri Krškem. Dne 31 .oktobra smo spremili na božjo njivo Janeza Kranjčeviča iz Kobil, teden dni prej pa Terezijo Šribor iz Spodnjih Dol. Oba pogreba sta bila prav lepa, a dokaj žalostma. Terezija Šribar zapušča mladega moža in otročiče, Janeza Kranjčeviča bo pa težko pogrešala njegova družina, ki ji je bil skrben gospodar in vzoren oče. Vsaka prva
i'
Reklo se nam je: »Prej ste vi nas, zdaj bomo pa mi vas!« Menda so mislili, da smo bili mi rivi, da smo se bojevati mi z Italijo.
No, končno smo le srečno dospeli v Rivo, kjer smo ostali skoraj do Božiča. Nekaj dni pred Božičem je nas italijansko poveljstvo vkrcalo na ladje in so nas prepeljali v mesto Pe-sehiero, ki leži na južni strani Gardskega jezera. Hiva ie krasen kraj ob Gardskem jezeru, obrobljen okrog in okrog z velikimi gorami. Rastlinstvo že popolnoma južnjaško, podnebje imilo, kakor n. pr. v Gorici. Skozi dva meseca, ko smo bivali v Rivi, smo imeli krasno vreme, gorko in brez dežja.
Bivanje v Rivi je bilo za »Janeze« nekaj iposebnega. Za stanovanje je nam italijansko poveljstvo dodelilo krasine avstrijske kasarne in smo v njih živeli kot ptički v kletki. Sprva je bilo zelo prijetno, ko smo bili še kolikor toliko prosti, a pozneje bi lahko peli pesem o ujetem ptičku. Italijansko poveljstvo se za nas ni dosti brigalo, bili smo pevsem svobodni. Imeli smo sami svoje poveljstvo, to je bil župnik Skerjanec s svojim štabom. Imeli smo tudi »Befelil« vsak večer v slovenskem jeziku, in da nam ni bilo preveč dolg čas, smo tudi malo, seveda bolj za preganjanje dolgega časa, ekser-cirali po dvorišču, seveda brez pušk. Ker je bilo lege in počitka dovolj, saj so nekateri ležali kar po 24 ur na dan, smo prirejali na dvorišču raznovrstne igre, športne vaje, vpeljali smo jahalno šolo itd. Konje smo imeli tedaj še vse s seboj. Ker smo bili prosti, smo se lahko svobodno gibali po mestu Rivi, delali male iz,-lete v okolico. Čez mesec dni smo se pa že bili po glavi, zakaj vendar nismo tedaj napravili daljših izletov, ki naj bi se končali v Ljubljani pri svojcih. Tega nam je bilo pozneje silno žal. No, pa ker smo imeli obljubo, da bomo itak kmalu v Ljubljani, ni nikomur prišlo na ni i sel, da bi jo pobrisal proti domu, čeprav ;e bilo tedaj še' dovolj prilike.
Prav posebno pa smo bili zadovoljni s hrano. Saj je pa tudi bila velikanska sprememba. V Avstriji smo bili v strelskih jarkih sestradani, ua smo se komaj še okrog vlačili, a tu pa naenkrat toliko hrane, da nismo vedeli, kaj početi z njo. Ker nas je italijansko poveljstvo za nekaj časa smatralo za svoje zaveznike. vsaj tako so nam pravili, smo bili par tednov po prihodu v Rivo deležni enake hrane, kakršno so imeli italijanski vojaki. Dali so nam argentinskega mesa, dalje kave, velike količine riža, katerega že od začetka vojne nismo več videli, cigaret, cigar, vina in še razne druge dobrote. Dalje smo dobili vsak dan prav čeden hlebček belega kruhu, kateri nam je šel prav posebno v slast. Saj v Avstriji smo posebno proti koncu vojne pogrešali kruha. Kajti konus, katerega smo dobivali na fronti proti koncu vojne, jo bil komaj še užiten. Koruza slabo zmleta, čez polovico pretrgana, to je bila krušna moka. Tudi najboljši peki iz take moke niso mogli speči dobrega kruha. Komaj ie bil dva prsta visok in se ie takoj zdrobil, da smo ga morali devati v skodelice. Največkrat so bile samo drobtine. Mesa nismo imeli in tudi drugih živilskih potrebščin je silno primanjkovalo. Res pravo stradanje. Vsakdanja hrana je bila tako zvani Drnthverhau, kar pač dobro pozna vojak iz fronte. To je bila repa, korenje in pesa, vmes pa kakšna koleraba, na drobno zri-bano' in na soncu posušeno. Če bi danes dali takšno hrano kakšnemu postopaču, bi nam najbrž zabrusil v obraz: To je pa za svinje, ne za ljudi! No, kaj smo hoteli, če pa ni bilo ikaj boljšega. Tudi to je moralo dobro biti, ker pač ni bilo nobene izbire.
Po dvoriščih kasarne irao razpostavili v vsak kot kuhinjo in naši kuharji so imeli dovolj opravka in dela, da so vse nasitili. Vsak voiak je dobil polno skodelico juhe. Pa kakšne! Žlica je stala pokoncu v juhi. Na takšno juho eo bili namreč navajeni vojaki še iz predvojne
dobe. Seveda med vojno je bila takšna juha saimo v začetku vojne, pozneje pa ne več. Kajti noben nima rad juhe, če plava v njej samo kakšen riž ali kakšna bilka. Juha mora biti gosto zakuhana. In tu je bila. Nekateri so dobili toliko juhe, da je niso mogli pojesti in so začeli z riževo juho obmetavati kasarniški zid, kakor bi se šli zidarje. Takšni smo pač ljudje, kadar imamo vsega v izobilju. Nadalje smo pa meso in jajca tudi lahko kupovali ali zamenjavali s kakšno drugo stvarjo, kakor n. pr. z usnjem ali tobakom. Nekateri so si preskrbeli mesa in jajc in potem so pričeli po dvorišču peči in creti, da je bilo veselje. Ker v prvih dneh našega prihoda v Rivo ni bilo še strogo določeno,, kdaj moramo rti spat, so nekateri delali ponočne izlete v okolico h kmetom in prinesli kar cele košare jajc. Na vse zgodaj so potem. otvoriM celo trgovino z jajci in vinom. Prav veselo in zabavno je bilo življenje v Rivi, vsaj prve dneve.
Morda se bodo začele kakšnemu čitatelju sline cediti po takšnem brezskrbnem in zabavnem življenju. Morda bo kdo očital in rekel: Potem naj pa še ujetniki pripovedujejo, kako se jim je slabo godilo. Doma smo stradali, a vam se je tako dobro godilo. Prav nič hudega vam ni bilo. Res, spočetka, prav nič. No pa smo prej mnogo trpeli, ko smo pa prišli v pravo ujetništvo.
Prav dobro smo se imeli, samo če ne bi nas mučilo domoiožje in pa skrb, kdaj vendar gremo domov. Saj si lahko mislite, doma se že veselijo Jugoslavije in konca vojne, a brez nas, ki smo leta in leta trpeli na frontah, vedno v smrtni nevarnosti. Vsak dan smo postajali bolj nestrpni im pogosto spraševali italijanske častnike, kdaj bodo nas poslali naprej, namreč v Ljubljano. Oni so nam odgovarjali, da gremo domani ali dopodooiani, to se pravi jutri ali pojutrajšnjim. če so katerega že tolažili, da bo jutri ali pojutrajšnjim, je bil kaj malo z**
0*
Kilajci nimajo sposobnih voditeljev
Vatikansko uradno glasilo >Qsservato-re Romano« razmišlja o padcu Hankova na sledeč način:
Hankov je eno najvažnejših industrijskih in trgovskih središč Kitajske in so ga tudi imenovali kitajski Čikago. Pred vojno je mesto štelo nad 800.000 prebivalcev in je bilo središče tekstilne industrije, železarsko industrije ter ogromnih čistilnic za olje. Naravnost neverjeten je uspeh, ki so ga J ponei v kratkem času dosegli z zavzetjem Kantona in Hankova V 14 dneh so dosegli večje vojaške uspehe, kakor prej v 14 mesecih. Poročila prihajajo, da je kitajska armada v razsulu, da je njen borbeni duh upadel in da se mnoge čete nočejo več vojskovati. To jo tragično za armado, ki se je zelo dolgo, in reči je treba, da z uspehom upirala gotovo eni najboljših armad na vsem svetu.
Zdi se, da maršal Čankajšek ni pogodil prave vojne taktike. Njegova osnovna misel je bila, da so počasi umika v notranjost, kar naj bi raztegnilo vojno fronto, oddaljilo sovražnika od izhodnih oporišč in ga utrudilo.
Ta taktika bi bila dobra, ko bi šo živeli v dobi Napoleona. Toda danes tehnika s čudovito lahkoto zmaguje silne razdalje, in videz je, kakor da Čankajšek s to bistveno okoliščino ni računal. Čankajšek bi uspel, če bt mogel prisiliti Japonce, da se bojujejo So več let. Toda zadnji njihovi uspehi so pokazali, da bo vojna prej končana.
Drugo zmoto so vojaški poveljniki kitajske armade napravili s tem, da niso prav niS računali z možnostjo japonskega napada od juga. Udarec na Kanton jih je zato popolnoma zmede! in odrezal kitajsko armado od najvažnejšega dovoza za orožje.
Kitajski vojak je dober, požrtvovalen in zelo hraber. To je neštetokrat pokazal v sedanji vojni. Toda v njem je pričela padati vera v sposobnost svojih voditeljev. Vendar pa sedaj po padcu Hankova in Kantona vstaja vsaj eno upanje: da bo kmalu prišlo do miru in prav je tako, kajti preveč krvi je že bilo prelite v strahotni borbi dveh bratskih narodov.
nedelja je bila zanj veliko veselje. Rad je pristopal k mizi Gospodovi, bi! je otroško pobožen, kot tla bi slutil, da ga bo zadela kap. Obema družinama naše globoko sožalje! — Na dan Vseh svetih popoldne se je tudi letos izvršila prav lepa žalna svečanost pri spomeniku padlih vojakov. Krasen govor je imel in ga občuteno poda! načelnik fantovskega odseka hr. Alojzij Salmič. — Tukajšnja JRZ se živahno pripravlja za volitve, saj pa tudi lahko z vso gotovostjo računa na zmago, ko ima za svojega kandidata samega ministra dr. Kreka. Njegov namestnik pa je župan Likar. Kar bo zanimalo naše volivce, to bomo sproti sporočali, zlasti v času, ko bo volivna borba v največjem razmahu.
Cerklje pri Kranju. Načrt srh. Plečnika za preureditev našega pokopališča je uresničen. Zato je bil pogled na preurejeno in okrašeno
pokopališče ob letošnjem prazniku Vseh svetnikov- nepričakovauo lep ter napravi na človeka veličasten in resnoben viis. Vsi vemo, kdo ima največ zaslug pri izvršitvi tega dela. kateremu moramo biti iz srca hvaležni za vse napore in trud, ds je počivališče naših rajnih, ki bo enkrat tudi naše, dobilo tako dostojno lice. — 30 metrov dolg propust za potok Voščo na Zgornjem Brniku, ki ga je gradil okrajni cestni odbor, je gotov. Delo je stalo čez 80.000 din in je za splošnost kot za okolico zelo koristna pridobitev.
Šmartno pri Litiji čas občnih zborov je tukaj. Tudi pri nas so s« vse organizacije po krajšem počitku na novo prebudil« k društvenemu življenju. Imeli smo občni zbor fantovskega odseka. Odsek je r preteklem letu lepo deloval in gre zasluga za to predsedniku aka-
do vol jen, kajti vedel je, da najbrž še ne bo tako kmalu.
V pristanišče v Rivi je iz mesta Peschiera po ladjah prihajal provijant za italijansko armado. To delo so opravljali italijanski vojaki. Kmalu so se pa spomnili nas in ei mislili, Baj imajo vendar ujetniki čas, oni naj delajo in opravljajo težko pristaniško delo. In res! Italijansko poveljstvo se ie obrnilo na naše pol-kovno poveljstvo s silno vljudno prošnjo, če bi morda prišlo kakšnih 50 naših vojakov v pristanišče delat. Ker je bila prošnja italijanskega poveljstva tako silno vljudna, »e seveda našo poveljstvo ni moglo upirati tej prošnjo in že naslednji dan je šlo kakih 50 vojakov na delo. Čez par dni je prišla zopet prošnja še za 50 vojakov, nekaj dni aato za 100 vojakov, pozneje za 400 vojakov in končno po kakšnem tednu so morali vsi naši vojaki na delo v pristanišče ali pa so morali iti strelske jarke zasipat, katerih je bilo v okolici Rive dovolj. Častniki so pa nadzirali vojake, da so pridno delali.
Sicer je bilo to delo težko in deloma tudi nevarno, saj je bil pri zasioanju jarkov ubit Janez Bradač iz Begunj pri Lescah, vendar je bilo zraven mnogo zabave in smeha. Italijanski vojaki, to se pač razume, saj 90 izvojevali velikansko zmago, so hoteli imeti tudi nagrado in plačilo za svojo žrtve. To plačilo je obstojalo T tem, .da so bili v tistih dneh italijanski vojaki pijani kot kanom in velikokrat niso prav nič vedeli, kaj delajo in kje so. Toda tudi naši fantje »o hoteli imeti korist od tega in se veseliti z Italijani, ter se okoristiti z zimago. Vojaki so bili zaposleni z razkladanjem velikanskih sodov vina. Prav kmalu so se pojavili mali svedrovci, s katerimi so v skladišču hitro prevrtali sod in siamoo v ustva ter so začeli vleči, da je bilo le kaj. Nadalje je prihajal z ladjami ameriški prepečenec v velikih pločevina- J
»tih zabojih. Ker jih ni bil« tako lahko odpreti, i
,5»
se je dogodilo, da se je vojak z zabojem na rami namenoma spotaknil in padel z zabojem na tla, ki se je pri tem razbil in dobri prepečenec se je vsul pot leh. Kdo bi pri tem držal roke križem, treba je bilo pobrati. Italijani ki so bili ginjeni od velikanske zma#e, takih stvari seveda niso videli. Nadalje je prihajala ogromna količina make. Vojaki so nosili moko iz ladij na vozove in jo vozili v neko skladišče izven mesta. Kočijaž je bil Italijan, ki je velikokrat ginjen od dobrega ehiantija na vozu zadremal. Ne bodi nemaren! Naša fanta sta spremljala voz, ia ko je bila ugodna prilika, ko je italijanski vojak dremal na vozu, sta hitro zagrabila vrečo za ušesa in že je bila vreča moke za živo mejo. Pozneje, ponoči, so pa prišli vojaki, odnesli vrečo in šli v okolico in prodajali fino moko okoliškemu prebivalstvu. Ker je bilo v prvih tednih vsa bolj domače, ni=o šteli vreč, katere so naložili na voz, zato tudi pri skladanju niso par vreč prav nič pogrešili. Ko ie minulo prvo navdušenje, so seveda tudi Italijani postali bolj previdni in oprezni ter so bili takšni manevri bolj otežkočeni.
Upam, da se ne bo morda kdo pohujševal nad tem. Če so prej nas učili, naj se sovražniku napravi kolikor mogoče škode, in to tudi tedaj, ko pride vojak v ujetništvo, je pač razumljivo, da sii zaradi tega nismo delali težke vesti.
Tedni so telkli naprej, a mi še nismo nič vedeli, kai bo z nami. Nekateri so nas tolažili, naj še nekoliko potrpimo, ker bomo šli kmalu domov, drugi so pa bili bolj slabi preroki ter napovedovali, da bomo šli v ujetništvo kam v sredino Italije. Da ni takšno prerokovanje na mas nič kaj dobro vplivalo, si lahko mislite.
(Dalje prihodnjič.)
letnici
»Slovenec sem«. V bodočem letu"seTodo ali prosvetni večeri. Dramatski otlsek prinr« šja dramo »Igra življenja«.	' ^
bil
demiku Jošku Kcau. — Imeli amo tudi «1 * , zbor Prosvetnega društva; v začetiku olrf zbora je govoril dekan g. Gornik ob 20-Jugoslavije. Po govoru je pevski ode«* 2 ».Slovenec sem«. V bodočem letu se IhkIo
i..........
Sv. Andraž v Halozah. Pretekle dni i« htl pri na« shod JRZ, ki ga je imel Marko Kranii tajnik JRZ v Mariboru. Govoril je o našem »£ spodarskem in političnem položaju. Posebno i« poudarjal, kako nujno potrebno je za Halozam! da se zgradi velika zadružna klet v Ptuju m katero sta že nakazali država in banovina leno vsoto. Kakor smo že večkrat ooročali na tem mestu, je vino glavni pridelek revnega halo« škega prebivalstva, ki ga mora velikokrat pr,„ dajati po sramotno nizki ceni raznim vinskim trgovcem in gostilničarjem. Upamo, da vse«« tega ne bo, ako se bo ustanovila dobro urejena zadružna klet. — Za volitve vlada veliko rani« mauje. Maložani bomo pokazali, da nismo »mač, kovc-i«, ki se sedaj bratijo » priganjači in Jev. tičevimi pofovci, ki so pred tremi leti proB'la»il{ dr. Mačka za veleizdajalea in ga dali «T pol« drugo leto v zapor. Mi lx>mo dne 11. decembra glasovali za listo JRZ in za kandidata Marka Kranjca.
Leskovec pri Krškem. Še precej mir smo imeli prošlo poletje pred tatovi. Zadnje tedne so tatovi vdrli na Drnoveni pri Venetu I riincu ter pobrali in odpeljali obleko vseh družinskih članov. Toda orožniki so kmalu našli sled za tatovi in jih vtaknili pod ključ, drugi pa, upamo, da jim bodo sledili, kajti dognano je, da jih je bilo osem. — Na Bregah je bila pokradena kuretina pri Janezu Jančarju in Antonu Zlobku, skupaj 25 glav. Na Mrtviškem brodu, ki je kaj dobro služil za skriven prehod proti Zagrebu, je iz veterinarskih razlogov vsiik pre« hod prepovedan do nadaljnjega. — Na dan Lu« ke/evega sejma je zadela kap Janeza Kranjče-viča, posestnika iz Kobil. Odpeljali so ga takoj v krško bolnišnico, kjer pa mu niso mogli nič več pomagati in g« je srart rešila mučnega stanja. Mož je bi! član katoliške akcije in ss je točno udeleževal mesečnega obhajila. Večni mir njegovi duši!
št. Jernej na Dolenjskem, Naša župnija je v soboto, dne 5. novembra ob 6 zvečer sprejela novega župnika Franca Cerkovnika. Posamezna društva so se mu poklonila in ga prav ihkreao pozdravila. Želimo novemu župniku, da bi dol-
Mucek in mišhe
Čudne danes 30 zmešnjave, ki povzročajo težave: maček prej lovil je miši tam po polju in po hiši; zdaj pa miške nanj prežijo, miške mačka zdaj lovijo. Miške mačka pod goro —• dobro v sili je tako!
»Kaznovani stari grehi'« vrabci čivkajo na strehi. Miške z mnogimi imeni, nihče zanje se ne zmeul Pa so skrile svojo jezo in stopile v novo zvezo miške z mačkom pod goro — dobro v sili je tako!
»Jeenes«, nekoč državna, vemo, tla je bila slavna; kaj bi še o tem dvomili, saj so mrtvi jo volili I «— Slava se je razkadila, vdano se ie priklonila miška mačku pod goro. Dobro v sili je tako!
Res ne gre nam v trde buče, da se svet pravilno suče; morda se pa starcu meša ali pa v tečajih peša. —-Hude zime se je bati, ker se danes ljubko bratf miška z mačkom pod goro — v sik raj ni sili je tako!
V mako katoliško hiša, spada katoliški časopisi
felev. 45.
»DOMOLJUB«, dne 9. novembra 19!>8.
iilran 13.
tnico svoje
10 let ostal pri nos in skrbel za naše duše in ludi umske potrebe. Suj dela v tako obširni »upniji. kakor je žentjernejska fara, bo dovolj. Rog živi novega župnika! — V noči od srede Ba četrtek smo imeli požar, ki je uničil gospodarsko poslopje posestnika Janezu Švula iz Gor. Vrlipolju. Škode je okrog 50.000 din. Za požignleem ni sledu. Vse prijatelje lepe knjige opozarjamo, da je nnša knjižnica dobila v zadnjem času mnogo novih knjig. Pridno segajte po njih! Knjige se izposojajo vsako nedeljo pj <j—jo dopoldne.
Veliki Gaber pri ŠL VUln. V noči od nedelje na ponedeljek je nastal požar pri čainptu v Velikem Gabru. Pogorela sta hlev in skedenj. Domači in šentviški gnsilri so bili kmalu nu jnestu in zubrunili, da se ni vuelu tudi hiša.
Štirideset poročnih let
' Drugod po župnijah obhajajo zlate godove v zlatih porokah, pri nas na Jezici pa nikakor »e moremo priti do zlate poroke. Pa ne kakor da hi naš posavski kraj ne bil dovolj zdrav in sončen, saj si še drugi ljudje hodijo zdravja in sonca iskut nu Posavje. Toda naši posavski ljudje se s pridnim delom utrudijo, upehajo in zdelajo preu časom. Zato se ne čudimo, da mož in žena v neprenehljivem delu le redko kdaj dopotujeta do zlate poroke. Veseli smo torej že, če dopolnita deset manj ko petdeset poročnih let. Tnk svoj poročni spominski dan sta obhajala 6. novembru Franc in Antonija Sitar v Stožicah št. 7, prnv na Zahvalno nedeljo, želela sta, da bi dočaka1:! vsaj 40 letnici poroke. To se je sedaj zgodilo.
Vendar tudi ob tem lepem spominu veselje ne more biti popolno, ker je /ena že. skoraj d\e leti predana bolezni v nogah, pa tudi možu sc /o ustavlja korak pri duljši hoji. Predana tetn neubežniin slabostim sta vendar oba Bogu vdana in hvaležna za svoj štiridesetletni poročni praznik. Ne krepi jih samo zavest, dn sta v svojih zdravih letih spolnjevala svojo dolžnost za dom in družino, za občino in cerkev. marveč tudi zavest, da sta v tem duhu vzgajala in vzgojila tudi svoje otroke. Molitev in delo je bil v Sitarjevi hiši vsak čas vodilo in pravilo življenja. To dvoje je ohranilo družini blagostanje in ugled pred ljudmi. Pa tudi še sedaj V s\ ojcyi bolchavem stanju vodita z vso očetovsko in materinsko skrbjo vse gospodarstvo in gospodinjstvo. In kakor sto svoji družini v ljubezni oče in mati, tako sta sama sebi mož in žena v lepi in zgledni zakonski edinosti. Tak zgled štiridesetletnega vestnega in vernega zakonskega življenja, vzbuja tudi nam iskreno željo: Bog ju ohrani še mnogo let! Saj če On hoče, sc mora tudi daljša bolezen umakniti zdravju. In potem pride Sitarjev« zluta poroka!
/a slovesno priliko štiridesetletnice poroke 'jima jc prijatelj >Domoljubat in hvaležen prijatelj Sitarjevega doma v Stožicah zložil sledečo spominsko pesem, ki more podati zdravo misel vsaki hiši:
Kakor sončna zarja vse življenje njemu se ustvarja, kdor ne zabi večnega Vladarja. Pa naj z žezloin se kraljevim diči, ali s plugom se ukvarja: kakor sončna zarja vse življenje njemu se ustvarja, kdor ne zubi večnega Vladarja. Pa naj skrb in solzu se prikrade, lepša milost sije mu z oltarja: kakor sončna zarja vse življenje njemu se ustvarja, kdor ne zabi večnega Vladarja: pa naj smrt gn nese za pogrebom kot ratarja ali kot cesarja. — Bog ohrani našo gospodinjo, Bog ohrani tudi gospodarja! Knkor sončna zarja nnj življenje Vama se ustvarja; pozabila nista in ne bosta
večnega Vladarju. To je želja Vajinega gosta._
Učinek sivih las. A.: Od kdaj pa ima tvoja že-
črne lase? Saj je bila vendar plavolaska. — B-' Odkar je začela dobivati sive lase.
Hnrto je čakali. Snubec: Zakaj ml pa danes Bočete obljubiti, da postanete moja žena? — Izvo-jjenka: Počakati morate še. — Snubec: •-laz bi w> čakal, toda moii upniki nočejo...
Laporje pri Turjaku je pogorelo
Ljubljana, 8. novembra.
2e snoči so se širile vesti o strašnem požaru, ki je včeraj okoli 3 pupoldne zajel mirno naselje ^aporje, ležeče med Turjakom in Rašico. Laporje je vasica, ki šteje vsega devet hiš. Poleg so gospodarska poslopja. Večjidel so hiše krite s slamo, prav tako hlevi in kozolci. Naselje je drugače revno in se ljudje bore za svoj obstanek.
Včeraj je bil v Velikih Laščah velik jesenski živinski sejem,ki je bil od vseli strani dobro obiskan. Tudi mnogi Laporčani so krenili že zgodaj dopoldne na sejm v Velike Lašče. Drugi, zlasti ženske in odrasli otroci, pa so šli v gozdove grabit listje, ker je bil izredno lep in sončen jesenski dan. Laporje je popoldne skoraj izumrlo, le otročiči so se po vasi igrali. Doma po hišah pa so ostale le stare ženice.
Naenkrat okrog 3 popoldne so začeli otroci klicati na pomoč, Po vasi so se čuii obupni klici: »Pri Ma vcu gori!« Na slamnati strehi se je pokazal velik zubelj, ki je kmalu objel vso streho. Razvijal se je silovit požar, ki ga je podpihoval še veter. Ženske in otroci si niso vedeli pomagati. Na vse strani so tekali in klicali mimoidoče sejmarje na pomoč. Mavčevi otroci so bili v veliki nevarnosti, kaiti bili so doma zaklenjeni v hiši. Z največjo težavo in nevarnostjo so jih rešili. V splošni zmedenosti so pozneje ljudje začeli pogrešati malega Franceka. Širile so se vesti, da je najbrž zgorel. Francek pa jc stekel iz vasi in je ostal pri življenju.
Siromašnim Laporčanom so takoj prihitele na pomoč gasilske čete s svojimi brir.galnami iz Velikih Lašč, Ponikev in Škocjana, Vas je na vodi zelo siromašna. Leži na levi strani glavne ceste na strmini, kmalu za velikim turjaškim klancem. Gasilci so imeli silne napore, kajti voda iz vodnjakov je bila kmalu izčrpana. Ljudje so skušali rešiti, kar se je daio, toda mnogim je vse zgorelo. Ostalo jim je le to, kar so imeli na sebi. Posestniku Francetu Zrncu je zgorelo 600 din gotovine, posestniku Alojziju Stiuklju pa 500 din. Tudi drugim posestnikom so zgorele manjše vsote denarja.
Iz vseh okoliških naselij sol ljudje hiteli, da bi pomagali nesrečnim Laporčanom. Turjačani, Laščam in drugi so nesrečnežem skušali pomagali, kakor so mogli in znali. Ljudem se je v največji požarni nevarnosti splošno posrečilo rešiti živino, zgorelo je več perjadi in ena svinja.
Gasilcem se je posrečilo popolnoma ogenj pogasiti šele davi okoli 4. Turjaški orožniki so takoj prihiteli v Laporje, da so vzdrževali red in tudi nadzirali gasilsko akcito. Kakor ie sedai dognano, je izključeno, da bi biii otroci zažgali. Te vesti so se sprva povsod širile. Ogenj je nastal po verjetni kombinaciji na ta način, da so iskre izpod kotla, kjer se je kuhala svinjska krma, švignile v dimnik, kjer so 6e vnele saje in so nato iskre padle skozi dimnik na siamnato streho, ki se je zaradi suhega vremena kaj naglo vžgala.
Največjo škodo imajo zaradi tega strašnega po* žara naslednji posestniki:
Mavec Alojz, na katerega etrehi jc izbruhnil ogenj in katerega otroci so bili v veliki življenjski nevarnosti, dalje France Zrnec, Alojzij Štrukelj, Marija Strukljeva, Štefan Zelnik, Alojzij Gruden in Ivan Meglen. Zadnji je krojaški mojster. Ogeni mu jc uničil tudi za 12 oblek raznega manufakturnega blaga. Tem posestnikom je zgorelo vse. Danes so njih prijazni domovi postali prave razvaline.
V nevarnosti so bile proti večeru le tri, nekoliko v stran stoječe hiše. Dve hiši ela že začeli goreli. S prav gigantskimi napori in tveganjem življenja se je požrtvovalnim gasilcem naposled posrečilo, da so te dve hiši za silo rešili. Popolnoma nedotaknjena od ognja je ostala samo ena hiša.
V veliki nevarnosti eo bili mnogi vaščani. Žena' posestnika Franceta Zrneca, Kiotilda Zrnečeva, rojena 3. junija 1887., je s polja tekla proti domu. Z glavne ceste je krenila proti vasi. Doma je hotela rešiti vsaj denar. Ko je pritekla do hiše, je padel na njo velik goreč tram. Bila je v smrtni nevarnosti. Ljudje so jo potegnili izpod trama. Bilai je že vsa v plamenih. Odnesli so jo skoraj nezavestno, ko so ji pogasili gorečo obleko, izven vasi.
S Pečnikarjevim avtobusom, ki vozi na progi Ljubljana-Velike Lašče-Bloke-Stari trg, je bila Zr« nečeva davi ob 8 prepeljana v splošno bolnišnico, kjer so ji na dermatološkem oddelku nudili prvo zdravniško pomoč. Zrnečeva je močno opečena pot glavi, zgoreli so ji skoraj vsi lasje, po rokah in prsih. Med vožnjo jc v presledkih tarnala:
»Ob vse smol Kar imam na sebi, to mi je osta« lof Vsi smo reveži!«
Danes dopoldne so že prišli zastopniki nekaterih zavarovalnic. Ljudje so bili zavarovani za ma- ' lenkostne zneske. Po splošni cenitvi računajo, da' presega celotna škoda nad 300.000 din.
Uvedena bo od strani občine Turjak in ostalih korporacij pomožna akcija, da pomagamo tako hudo udarjeni mLaporčanom
BH2« sc €a$ ramfti nahopo? m družino, dom in gospotiarsfr®
nudi Vam po konkurenčnih cenah: Vse vrsto gornjega usnja in podplatov. Vse vrste oblačilnega blaga; moderne štofe za obleke, svile, žamete, caige. klobuke, srajce, nogavice, kovtre, llanelaste odeje, koce.
Velika izbira. — Najnovejši vzorcu Postrežba solidna'
Ivan it. mmeu - Ircunfe
trgovina z mešanim blagom.
V vsako hišo Domoljuba!
moram biti t vsaki ročni torbici!
Ravno ob vlažnem in mrz-i lem vremenu je nujno po-j trebno, da imate pri sebil Niveo, da si morete po-i ljubno večkrat namazatil kožo z Niveo. S tem zagotovite svojv koži trajno varstvo pred vpiivom slabe-ga vremena in si ohranite mladostno, svežo in zdravo barvo.
tfittt lt
»DOMOLJUB*, dno 9. »(fflbn 1S5&.
P I S
8W. 45.
O POLJE
Kmečka hmUtsra
Tvi kvitmo ima«) »ek« aacrs raut ia ki ja saaa ali p-jUBemi; ah sait!-^JUl T* jzufcrazči	iste ti — H 1U«M —
a*«.« nsMs>a U£fl.a»tstuses^a, ps Juiierti }o
(a. pr. pn	s«kt»iek pust-
fevdi ctepaja n»9)i ssels^sti. nuMti itd). Ce s«	Js»«i s kurffcl kulturi, aaor* ia in*ti
»ekj; rprir svojskega. posebnega, značilnega. In r« Tk pa » posebnih oblikah, ki izhajajo a <>«)ik<(t kitrlor«}! mUljeat*, čustvovanja m *tr«fflslje»j«.
Kd>f kaset Si e ljudi od Mitu pozna. bo priz&sl, da i« njioto mišljenj* precej drugačno od s. pr. SBiš!;enj» nseičin«, delavca ali trgovci, Zejai;* ta sneoe »kriva* moči, ki m ponavljajo r rednih obdobjih leto i> letom, dajejo lunetu usta!,enost ia temeljitost v mišljenju. Mestni ali delavski človek te zsrsdi svojega drugačnega okolji bolj vihrav, nagel is površen r trojem ravnanju, naglo ga kaj •pravi a ravnotežja, d oči® je kmet počasnejši, preudarnejši. zato pa ietneljitejši. Kmečki človek ve snelo iz kr. i g in časopisov ali razgovorov, veliko pa iz letin* izkušnje; njegovo obzorje je zato razmeroma ozko, pa globoko. Kar ve, ve dobro. Zaupa ia verjame nerad, toda kadar in komur zaupa, snu popolnoma. Iz teh in podobnih lastnosti v mišljenju izhaja neka konservativnost (po slo-vensko bi rekli starokopitnost), ki je tipična potezi kmečkih ljudi. In ravno ta privrženost staremu je ona dragocena lastnost, ki na kmetih ohranja kot »voje vse one pridobitve na raznih področjih človeškega udejstvovanja, katere so «i kmečki ljudje po »Toje prikrojili in aato z* ovoje »prejeli, če govorimo o zakladih narodne poezije, narodne pasmi in drugih narodnih umetnosti, mislimo ravno ta to evojino kmečkega stanu. Noben umetnostni zbiralec ali zgodovinar ne bo iskal tipične ljudske umetnosti v mestih, po tovarnah itd., ampak na deželi med kmečkim ljudstvom.
Toda sedanji tok in način življenja, ki vztrajno prodira s civilizacijo in kulturo iz mest na kasete, zaničujoč ohranjevanje starega kakor nekaj zaostalega in neniodernega, je smrtni sovražnik zgoraj naštetih dobrin. Skupno s preziranjem in uničevanjem starega se počasi spreminja — nekako modernizira v slabem pomenu besede tudi mišljenje kmečkih ljudi, ki se odmife od temeljit«, preudarne ustaljenosti, tipične svojskosti in se pogreza v brezoblično, svetovnjaško brezizraznosi. Ta pogubne bolezen ima že mnogo vidnih znamenj: L« poglejmo n .pr. po kmečkih hišah, p« bomo našli marsikje po mestjansko skrajno neokusno izdelan* kose pohištva, ki strahotno kazijo lice hite in so za kmečke potrebe nepripravni — stare lepe skrinje in omare so pa med staro šaro pod streho ... Le ozrimo se po novih hišah, ki jih postavljajo že tudi kmetje v slogu in obliki, ki je čisto mestna, pa na« bo »preletel strah, da v teh in takih »vilah« ne bo mogel več raiti rod, ki bo ohranjal dragocene zaklade kmečkih hii. Pa poglejte, kako se danos kmečka mladina neokusno po mestno oblačil Modne norosti, ki so jih roestia-ni že davno zavrgli, najdejo pot na kmete, stanejo lepe denarc« pa iz zalih kmečkih deklet in korenitih fantov napravljajo smeine figure. Vprašajmo se: zakaj to? Odgovor je blizu: Kmečka kultura Izgineva. T« pa gine zato, ker naših kmečkih ljudi, zlasti mladine, ne učimo, da bi bili ponosni na »vof«, oa kmetico; t drugo besedo, ker jim ne dajemo stanovske izobrazbe, da bi znali ceniti, kar je kmečko, ne pa letati za vsem, kar ni kmečko. Ker jih ne učimo kmečkega mišljenja, ki raftte Iz stanovskega okolja, ampak jim vcepljamo brezizrazno tujo navlako. Taktno pogubno delo mora roditi žalostne sadove. 2e ljudska šola začne, po- 1 tem gre pa brez prestanka dalje. Z naelopi, prireditvami, igrami, veselicami točno posnemamo me- I
sla — »ič č«dee|», če pridel-jjerao ponseičenjeoe kmete, ki vmjo na ksietik koamj ie roke, as»»i ia src« pa je daieč proč!
Ti«h srce! Tudi čustvovanje ia hotenje.
Kmečko delo prevzame eeieg« človeka. Ne umet njegovih žaljivih rok, marveč fjdi čuteče srce, za katero je vse polno !epah doživetij in T»iam — dirki, ki tras vedno dovolj snovi za duhovno zaposlitev čSoreikt osebe. Nobeno opravilo, pa naj bo v primeri s kmečkim te tako na videz vzviieno, ne nudi človeku tako vsestranske zaposlenosti kakor kmečko. Tod« človek se mu mor* posvetiti brez pridržka; zemlji se mora približati z ljubeznijo, ne z nejevoljo in srdom; živino je treba oskrbovali brez grenke m&li v srcu, d* brodil po gnoju zato, ker ne morei doseči lepie in lažje zaposlitve — ker si pač obsojen ji» garanje na kmetih. Tak} razpoloženemu človeku ne uspeva prav živina, ne rasto mu prar pridelki na polju — skratka: kmetovanj« terja od človeške oseb« »s« kar iraa — tudi in morda v prvi vrsti srce in voljo.
Če bi šel dane« kdo od hiie do hiše po kmetih, pa bi spraševal mlajše ljudi, ki bodo jutri ali pojutrišnjem dobili v roke kmečke grunte, ali bi ne pustili takoj kmetovanja, če bi se jim odprla prilika za delo recimo v tovarni, kako bi se glasbi odgovori?) Bati se je, da skrajno neugodno za kmečko delo. Ali je temu dejstvu iskati vzroka in krivde samo r slabih goepodanskih razmerah kmečkega stanu? Reči je treba, da ne. Ali danes ne zaposli kmečko delo več vsega človeka kakor nekdaj? To pač, čeprav je marsikatero delo že prevzel stroj — ali v olajšanje kmetovalčevo, da je njegovo delo manj naporno. Kje je potem jedro sedanjega nepovoljnega položaja v tem oziru?
Naše škodljive rastline
^ »Kaj? Kako?« se bo začudil ta ali oni med našimi bralci. »Tudi leska naj bi bila gozdovom v kvar?< Niso si vsi edini v tem, naj li lesko prištevamo koristnim ali škodljivim grmom. Toda korist, k: jo imamo od nje, ni tolikšna Jkakor škoda, ki jo povzroča v gozdu. Brez dvoma bodo otroci z veseljem pozdravili r.aš sklep: »Proč z lesko!« — saj ima ta ali oni po red ii ež pač le prečesto priliko uganiti na svoji koži, kaj je to, o čemur poje narodna uganka: »Pozimi cveti, poleti zeleni, jeseni rodi.« Pa spet bodo otroci tisti, ki se bodo zavzeli zanjo, saj jim gredo lešniki kaj dobro v slast.
Dočim so včasih iz okroglih leskovih poganjkov izdelovali obroče za škafe in sode, so dandanes to opustili, pa rajši nabijajo na sode in škafe železne obroče. Pač pa čislajo lesko rešetarji.
Leska je prva izmed grmov, ki začne cve-teti, davno Se preden se je razvilo listje. Je namreč vctrocvetka, to se pravi, da njen cvetni prah, s katerim človeka, ki se cvetoče veje ali mačice dotakne, tako bogato potrese, raznaša veter. Če bi bili listi že razviti, bi bilo prenašanje cvetnega prahu po vetru zelo otežkoče-no. če ne onemogočeno. Te mačice so se naredile že jeseni, in ko je listje odpadlo, so ostale same na vejah. Ze konec januarja, če je topla zima, drugače pa v februarju se razvijejo. Pod drobnimi luskami, od Katerih je vsaka cvet zase, in kt so nabrane na tenki niti v inačico, najdemo prašnice, polne cvetnega
firahu. P'stični cveti pa so globlje na vejah, zgledajo kot nekaki popki ali brsti in so na vrhu odprti,_ iz njih pa moli več tenkih škrla-tastih niti. To so vratovi pestičev, ki nosijo majhne bradavice, na katere iove cvetni pruh. In lešniki? Lešniki se razvijejo r jeseni iz plodnic.
•Leskov les je mehak, nežen, prožen, da se lepo klati, ni pa trpežen. Uporabljajo ga za
Ženin
Mladost ti r v^fnost toM n* \*>Si pred oltar. — Z<Jaj r,vrl ki m kioua, fcert br»a4 stoji »aek<i»r.
Priitrt med ({wspo<iarj« t uerfr»U) gre* dotnov; smehljaj j>oroČBe zarja ti »ijo v biagosior.
Zm krtih ttfja! boi znsje, raz telo lil bo znoj, Življfroje — cvet m trnj«, »krbi — komarje« roj.
Ob tebi je nevesta, izbrana za pornož, da iie zaide cest* ti kdaj v megleno eoS.
Ne straži s« trpljenja, ne truda, ne gorja; najtežji križ življenj« ustvarjen je za dva.
Spet pridemo do ugotovitve, d* r picmajhiit ozir. sploh nobeni stanovski izobrarbi ia vzgoji. Za človeka, kakor je kmečki, ki je malo sveta vide! in malo njegovih navideznih dobrot olcmii, »o mamljive slike lepote življenj« po meatsh in industrijskih krajih začuda vabljive. Kajti gledan* od daleč in od ene same strani »o zares mikavne: v mestu življenje pri lahkem, ca kmetih v trudu in znoju, tam udobnosti vse polno, tu nič, (ara zabav nič koliko, ta brez »jih itd. In če se kmefkt
mladi
m prikazujejo
n-eič3nskega in delav-
skega življenja le od lepe strani, je prav gotovo, da bo prej ali «tej začel smatrati življenje in delo na kmetiji kot nekakšno prekletstvo, ki je samo za ene ljudi, kateri si drugače pomagati ne morejo. V tem oziru ima prehvaležno delo stanovska vzgoja in izobrazba, iz katere rajema kmečki človek posebne stanovsko zavednost, da je na svoj poklic ponosen, ker pozna tudi drugo, nelepo plat življenj* od kmetije.
obroče, rešeta, košare, pletenire in sličnft izdelke. Mladike z mačicami radi vpletajo v butare. Znana pesem pripoveduje, da je bila »Marjetica iz križov ukradena. So bili botri nespametni, de so se vpijanili, na križji pot me postavili, ni svet'ga križa storili«. Zato jo je ugrabil Terdoglav in jo odpeljal v svoj »pusti grad, ki nima nobenih vrat«. Tam je bila zaprta pol leta, nakar je pršel na ?rad fantič mlad, kateremu je Marjetica zaupala, kako jo bo rešil. Takole pravi:
»Pernesi olkove križe tri,
K' so cvetno nedeljo v cerkvi bil;
Tri leskove šibece,
K' so vse enga leta rašene.
K' so cvetno nedeljo žegnano,
Z vsako trikrat vdaru boS,
Potlej Marjetico rešu boš.e
Tam, kjer leska ne dela nik&ke škode, jo jnoremo brez vsake težave pustiti. V gozdu pa nima mesta.
Sz naših društev
Poljane nad Škof jo Loko. Društveno živa Ijenje se je poživilo z nastopom jeseni. Zadnjič smo z velikim uspehom uprizorili pod spretnim vodstvom našega novega g. kaplana dramo »Ziv pokopan«, aedaj pripravljamo za spremembo — za smeh in kratek čas — igro »Dva para sc ženila«. — Fantovski večeri so odslej zopet redno vsak četrtek ob 8 po načelu združitve prijetnega s koristnim. Vabljeni vsi dobromisleči fantje. — Poslužujte se tudi naše knjižnice. — Vse bi bilo lepo, samo nekaj nam še manjka — prosvetni dom. Upajmo, da se nam bo tudi ta želja izpolnila. Krepko bo treba poprijeti, pa bo šlo. — Volivni shod bomo imeli na god sv. Martina, ko je pri nas sejem. Govoril bo naš priljubljeni kandidat g. ravnatelj Dolenc.
filev. 45.
Dopisi
št Andraž pri Velenju, žo dolgo niso bili riobovi na našem pokopališču taiko okrašeni, faior letos o Vseh svetili. Prelep je bil pogled pa prostor, ki je bil poln cvetja ter obdan z poro ograjo. — Bliža se mim zima z naglimi koraki. Ua ljudi ne preseneti s snegom, spravljajo ljudje z vso naglico zadnje poljske pridelke fomov. In v teh dneh je Gora Oljika polna veselih ljudi, ki grabijo steljo za živino, da bo lahko pozimi na suhem in gorkem. Vesel smeh mladih g rabi j ic ter vriski fantov, ki vlačijo jareže po drčah k cesti, se razlega daleč v dolino. — Mnogi že mlatijo ajdo, ki pa je letos daba, ker jo jo vzela slana ob koncu septembra. Posebno nižiinci je ne bodo imeli nič. — jako zadovoljni so letos tisti sadjarji, ki imajo jadjo naprodaj, saj ima vendar enkrat primerno cono in vsi znaki kažejo, da se bo še dvig-pjla. Zato še nič ne hitijo s prodajo.
Bohinjska Bistrica. Kmečki zvezi Boh. Bi-jtrlca in Boh. .Srednjo vas sporočata, da še niso fcili dvignjeni dobitki, ki so zadeli na naslednjo številke: 71 18 73 81 269 270 271 242 310 393 <33 693 ff)0 669 1055 1090 10% 1165 1194 1300 1565 1587 1630 I «>2 1653 1745 1741 (747 1825 1830 1969 2157 2389 2553 2636 29-22 6963 3191 3161 >213 3519 3640 3789 394-2 3932 4061 4038 4412 4541» 4656 4727 4711 4726 5044 5056 5114 5190 5it3 5386 5381 5419 5463 5464 5572 5533 5732 5755 5773 5774 5720 5836 5864 5996 5981. — Dobitki se dobijo vsak dan od 8 do 12 dopoldne v sirarni v Boh. Bistrici. Dobitki, ki ne bodo dvigujem v teku enega meseca, zapadejo v korist krajevnih (kmečkih zvez. t- Odoor.
RADIO umu ANA
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila,
19	Cas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored in
Četrtek, 10. nov.: 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nacionalna uro.
20	Radijski orkester. 21.10 Češka glasba. 22.15 Radijski orkester. — Petek, 11. nov.: 11 šolska ara. »SO- Hodijskr orkester. lH"*Ž«rska ura-. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.30 Nacionalna tira. 19.50 Izseljeniška poročila. 20 Radijski orkester. 22.30 Plošče. — Sobota, 12. nov.: 13.20 Plošče. 17 Otroška ura. 17.50 Pregled sporeda, ffi Radijski orkester. 18.40 Gorjuše in Gorjušci. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Beseda k prazniku. 20 O zunanji politiki. 20.30 Dolenjsko marti-novanje. 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 13. nov.: 8 Radijski šramcl. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 Verski govor. 10 Radijski orkester. 11.30 Lahka glasba. 13.20 Pevski kvintet. 14 Plošče po željah. 17 kmetijska ura. 17.30 Plošče, 18 Strah v koruzi. Kinečkn zgodba. 19.3'* Nacionalna ura. 19.50 Radijski orkester. 21.15 Samospevi in dvospevi. 22.15 Radijski orkester. — Ponedeljek, 14. nov.: 13.20 Radijski orkester. 18 Zdravstvena ura. 18.20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Radijski orkester. 21.10 Komorni trio. — Torek, 15. nov.: 11 Šolska ura. 13.20 Salonski trio. 18 Radijski orkester. 18.40 Vera — duhovna vrednota. 19.30 Nacionalna ura.19.50 Vesela tedenska kronika. 20 Plošče. 20.15 Cninknr: Potopljeni svet. — Sreda, 16. nov.: 13,20 Plošče. 18 Mladinska ura. 18.30 Plošče. 18.40 Delavska ura. 20 Prenos iz ljubi j. opernega gledulišča.
Tudi mi smo danes v stanju, nudili fevlje po nizkih cenah:
otroški čevlji že od ... . Din	18'-— ženski čevlji z usnjenimi podplati ..........n	68"~
moški čevlji z usnjenimi podplati, nizki.......n	78"—
moški čevlji z usnjenimi pod-
plgti, visoki , , . , . t	»
noezke........ • >	»	|>»
gumi-škornji za dame , . ■	»	75'—
>DOMOL.TUB<, dne 9. novembra 1938.
Stran 15,
I
DROBTINE
Kako sc nosijo mlade Turkinje? Učiteljstvo dekliških šol v turški Srnirni je dalo starišem svojih gojenk navodila, kako naj se turške deklice obnašajo. V njih navajajo škodljivost kino-pred-stav za dekiiško vzgojo, dekleta naj se sprehajajo Bamo v spremstvu svojih starišev ali starejših bratov ali sester. Znanja z moškim svetom bo, četudi so nedolžnega značaja, zelo pogubna. Pri občevanju s prodajalci in trgovci se dekleta uče klepetanja in čenčanja. Dekleta naj ne nosijo svetlih ali prozornih oblek, svilenih nogavic ali čevijev z visokimi petami. Strogo je prepovedana šminka, puder, odveč je pretirano okrasje. Navodila zaključujejo: Mlade Turkinje naj so preproste in skromne. Pri nas pa strašimo otroke s Turki!
Največje poslopje ua svetu. Največje poslopje na svetu, ki bo s svojo višino zasenčilo tudi najvišje ameriške nebotičnike, bo moskovski dvorec sovjetov, palača, kakršne svet še ni videl. To poslopje bo ne samo najvišje, temveč tudi največje, kar jih je bilo kdaj zgrajenih na svetu. Arhitektonska vrednost tega orjaškega poslopja bo pa dvomljiva. Dve leti so preizkušali zemljo, če je dovolj trdna, da bo nosila to velikansko poslopje. Končno so se prepričali, da se v tem pogledu ni treba ničesar bati in tako so začeli polagati temelje. Temelj srednjega stolpnega dela palače bosta dve betonski steni, dva obroča, ki ju spuste 26 m globoko. Debela bosta 4 do 5 metrov. Na gtavbišču so že izkopali 210.000 kub, metrov zemlje. Zemlja okrog jame, ki io bo treba izkopati za temelje stolpa, bo prežeta s posebno snovjo, ki ne prepušča vode, tako da nastane pred vodo za-Ečitena jama. Skozi rove spravijo dotično snov tudi pod dno.
Jetnišnica v Vatikanu. Vatikansko mesto jo dobilo pred kratkim novo jetnišnico. Je najbrže najmanjša na svetu, ima namreč samo dve celici, Jetniki imajo svojo bolniško sobo, kopalnico in svoje sprehajališče. Vse je udobno in moderno, manjka samo jetnikov, ker pridejo kot taki v po-šlev samo kaznjenci, ki jih je sodilo vatikansko sodišče. Doslej še ni obsodilo nikogar.
On jo jc poznal bolje. >Tela Meta je umrla. Duhovnik je ob grobu govoril naslednje: »Bila je dobra, pridna gospodinja, ki je vedno skrbela, da sla-™* dtuži«i vladala niir^in .sloinosU Stric Ivan se pri teh besedah obrne in reče: »Pojdimo, pojdimo, nismo pri pravein pogrebu It
»i bil pijan. Sodnik (priči): Ali je bil obtoženec pijan, — Priča: Pijan ni bil, govoril je čisto pametno. — Sodnik: Kaj je govoril? — Priča: Zabavljal je čez policijo.
Zaklad v palici. V Benaresu se je nekemu Angležu primerila nenavadna reč. Ko se je mudil pri advokatu, h kateremu je prišel, da bi vknji-žil večje posojilo na svojo hišo, mu je padla iz roke palica ter se razbila na kose. Pri tem je
ALi POTREBUJETE STEKLO?
Potem se potrudite k tvrdki
ANT. KRIIPiR
LJUBLJANA, Mestni trg 20
razni kozarci . , , ,
kozarci za liker , ,	„
pepelniki . . . . ,	„
Krožniki za kompot	,
sklede za kompot ,	„
krožniki za pecivo ,	„
oklede za pecivo , ,	„
nastavki	„
Din 1"—	kom.
* 1	n
. »'-	„
. 2-50	,
»	»
» 2*50	„ 9* —
10'50	"
padlo iz palice več redkih biserov, katere je inož prodal in z denarjem, ki ga je dobil zanje, takoj poravnal svoje obveznosti. Anglež je podedoval to palico po svojih prednikih in jo je nos-il leta iu lela s seboj, ne da bi vedel, da je v nji shranjen zaklad.
Vodne težave. — Sama ne vem, kaj početf, Zdravnik pravi, da ubijem svojega moža, če mu dam piti kaj drugega kot vodo. — Pa mu daj vode, — Ze prav, toda če mu dam vode, me> ubije on.
Počasi. Snubec: Koliko ste stari gospodična?! — Dekle: Devetindvajset let. — Snubec: In koliko mesecev? — Dekle: Dvanajst.
V kopališču. Je tu dober kraj za revmati« zem? — Zelo dober, jaz sem ga dobil tu.
Mokro leto. Nam so rastle na počitnicah gobtf v sobi. tako je bilo deževno. — Nam so pa plavale ribe po hodniku. — To še nič ni. Pri ims je tako lilo, da so potrkali nekega dne potapljači na vrata in vprašali, če se je naša biša potopila.
NAZNANILA
Občni zbor sveže absolventk kmetijsko gospo* dinjskih šol
V nedeljo 13. novembra bo v Celju redni občni zbor Zveze absolventk kmetijsko gospo« dinjskih šol. Občni zbor bo v Orlovskem domu. Začeleik ob 10. Opozarjamo vse članice, da so občnega zbora gotovo udeleže; vljudno pa vabimo tudi ostale kmečke žene 111 dekleta, kes bo istočasno tudi »borova 11 je. — Odbor.
Iz pisarne Kmečke zveze
Šmartno pri Litiji. V nedeljo dne 13. nov, po prvi sv. maši priredi Kmečka zveza važno zborovanje na verandi Zadružnega doma. — Vsi člaui Kmečke zveze ste iskreno vabljeni!
KULTURNI KOTIČEK
AKT. KRISPER, Ljubljana
Mestni trs 26.
SODOBNIKI
K sodobnikom prištevamo tudi Ivana Preglja, profesorja v Ljubljani. Ivan Pregelj se je rodil 27. oktobra 1883 pri Sv. Luciji ob Soci. Po končanih študijah je postal profesor za nemščino in slo venčni o in je poučeval v Gorici, Pa/inu in Kranju, sedaj pa je v Ljubljani. Pregelj se jc začel baviti s pesmimi in leta 1910. je izdal pesniško zbirko Romantika. Potem m več pisal pesmi razen prigodnic, to jc takih pesmi, ki imajo namen, da proslavijo kak dogodek ali kak važen dan v življenju posameznika. S pripovednimi spisi je začel pri Mladi Bredi, ki je izšla v Slovenskih večernicah leta 1913. Nada I j na njegova pripovedna dela sc: Tolminci, Štefan Golja in njegovi, Plebanus loanncs. Bogovec Jernej, Odisej iz Komende, Magister Anton, Simon iz Praš, Božji mejniki, Umreti nočejo, Otrobi sonca, med temi pa je napisal mnogo krajših povestic, novel, črtic in iger: Azazel in Ljubljanski študentje. Mnogo je napisal književno zgodovinskih spisov. Pn Preglju je znano, da dnje svojim povestim jezik one dobe, katero obdeluje. Prav rad posega v zgodovino, katero prav dobro in drobno proučuje za svoje spise. Njegovi zgodovinski! dogodki, osebe in čas, o katerih govori v svojih
delih, so živi in polni življenja. Po pokrajinah' je zajel v svoja dela že večino slovenske zemlje. Svoje stvari je objavljal v raznih naših revijah, največ v Dom in Svetu. — France Bevk spada med naše najboljše pisatelje mlajšega rodu. Rodil se je leta 1890. v Zaikojci pri Cirknem na Goriškem. Bil je učitelj, potem jia časnikar. Zaradi svojega slovenskega prepričanja je bil že večkrat zaprt in v konfina« oiji. Ou je eden izmed najbolj plodovitih j>i-sateljcv. Začel je v Doim»em prijatelju, nadaljeval v Dom in Svetu in danes piše v vse revije in zalaga vse naše založbe. Začel je s pesmijo, nadaljeval pa je s povestjo in igro, Najbolj sc ukvarja z življenjem goriškega človeka. Najboljši je v kmečki povesti. Njegova dela so: Pesmi, Faraon, Rablji, Smrt pred hišo, Krivda, Muka gospe Vere, Kresna noč, .Vihar, Krvavi jezdeci. Škorpijoni zemlje, črni bratje in sestre, V zablodah, Človek proti človeku, Ve-domec, Železna kača, Veliki Toma'- in mnogo drugih. Napisal je mnogo mladinskih knjig: Pastirčki pri kresu in plesu, Bedak Pavlek, Lun kec in njegov škorec, Lnkec išče očeta, Tatič, jagoda, Pastirčki, Pisal pa je tudi igie. Bevk je napisal mnogo manjših stvari. Žalostno pa je, da Bevk ne more izdajati svojih del doma, in če Jpjh, je na prvi strani laški naslov in tako knjiga izgleda nn prvi pogled, da je pisana laškem jeziku. Mnogo pa piše Bevk pod pesniškim imenom.	'
Mali oglasnik
Vsa'«a drobna vrstita aii nje prostor velja za enkrst Din 5'—, Naročniki »Domoljuba« plačajo »smo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine aii prodajajo svoje pridelke aU itčejo poslov ozioma obrtniki pomočnikov alr vy,encet ic narobe.
Jhrnusjbiaa w» raale ogia^e vt platnje Mfrej.
Bupie psslopj?
(opuščen mlin) ali parcelo s padcem trajne vode, izven naseija. nedaleč kolodvora, nedj leč Ljubljane. Ponudbe: »Nizka cena - ugodni pogoji« upravi lista.
Klanra 5sa poljska nlBpbfl dela sprejme
Franc Rode, mesar,
Ljubljana, Zaloška c.
lile piKiivo
t zemljiščem 4'/> ha, gozd s 400 m stoječ b bukovih drv prodam za 17.000 Din. Lazar Peter, Podlipovca, Medija I tlake.
MtiltfiestJti Mislil
Z našo umetno esenco Mcstiri si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi iiborno, obstojno tn zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Dm 20"—, po politi Din 35'—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica I.
Bpfnjt is figi ^
boljši kakovosti pri Fran Pogačniku d z o. z. v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33 (Javna skladišča bal-kau).
KjitavaiM Wm
17 let star išče mesta. Poizve se pri AnL Bo-zovičar, Zadobje 14, p-Gorenjavas n. Šk. Loko
srednje velikosti, malo rabljen in dobro ohranjen poceni na prodaj. Jože Galjot, Kamnik - Pe-rovo 11.
ftflOliM
ugodno proda, ali da v najem. Ponudbo poslati na upravo Domoljuba pod št. 17399.
parcelo v bližini postaje Medvode, navesti ceno m*. Vidic, Ljubljana Moste, Društvena ulica 15.
hišo in vrt, pripravno za vsako obrt — Pucelj, Metlika.
Več fersjaSfeln dogioč-
so rej me takoj MohorčiiS, Žužemberk.
Hlanra vaienega vseh "'BPSO kmečkih det sprejmem. HtebS Fr., Sneberje, Dev. Mat. v Polju.
nazaj ter štika, se proda za 1000 Din. Gra-daška ulica 8.
vsako količino fižola, suhih gob in semenske detelje, Fran Pogačnik d. z o. z. Ljubljana, Tyr-ševa (Dunajska) cesta šl. 33 (Javna skladišča Balkan).
obstoječe iz hiše, 2 kleti, hieva za govejo živino, nekaj vrta in njive tik hiše. Vodnjak. Hiša v dobrem stanju no lepem kraju tik obč. pota, '/» ure od farne cerkva. Prodam iz proste roke. Zadnia cena 9000 Din. — Kastelic. Damjan, Kuželovec 15, Zagradec, Fužine na Dolenjskem.
IzgofosIjMB Zrut
bertus, toplo perilo in vsa zimska oblačila nudi najboljše in najcenejše Preskor, Sv, Petra c. 14, Ljubljana.
7SIJA ilin Potrebujete, 631111 Uiti da zaslužile
1000 Din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor.
Za inal denar naprodaj še nekaj prvovrstnih šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov, radio aparatov ia še nešteto drugih predmetov pri »Prometu« v Lju bljanl (nasproti Kri-žanske cerkve).
«4
Cenjene dame! — Priporoča se Vam! — Dsmski čcsalni salon 99[ _
. Palača Dunav Beethovnova ulica 14
»»•ko bilo »Domoljuba«!
Slovenski dom
JB VAS CENE« POPOLDNE VNIK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZBAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI fig MOKE NAROČITI »SLOVENCA* JB »SLOVE.NHK1 DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V UUB LIANO, NAJ VAM P0SIJR NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED.
Trpežne čevl|e
smučarske, štefletne, škornje in druge, najugodn ' dobite pri JerneJ-u |era|, CapogeM
—------^====_Jl '"■initr =3
"" ——a
GfflMA
JS
izdelek
najboljši, —-—-1 skim, nad polo* ( 10-letna garan
enak inozeir
vico cenejši, ____„_...„-
cija, Štedilnike vseh velikosti izdeluje
Podrfaj Ciril. Ni 147 pri u«wj.

Zdravniki med seboj. Na sestanku zdravnikov se pobaha mlad zdravnik: Gospodje tovariši, jaz imam zdaj dve čakalnici, eno za bolnike, v drugi pa čakam na bolnike jaz...
Začetek wle. Torej, kako ti je ugajalo v šoli, Mihec? — Ne bilo bi napačno, samo če bi ne bilo učitelja.
Mlad* gakoBC*. Saj sem ii že r?kel. dušica, da te nisem vzel zato, ker dobiš bogato doto. Denar nikomur ne prinese sreče. Nasprotno, čim manj je denarja v hiši, tem večja je sreča. — Ah, možiček, to je pa res imenitno? Torej bova zelo srečna. Pravkar sem namreč dobila brzojavko, da je papa napovedal konkurz.
Dobra kuharica. »Ce večerja še ni gotova, grem v restavracijo.« — »Počakaj 10 minut.« — »Da, v 10 minutah bom oblečena in grem s teboj!«
__ Riilmraiut Poglej, žena, kako sem premočen. — Si že zopet pozabil vzeti dežnik! Kdaj si pa opazil, da 3i premočen? — Ko je nehalo deževati, sem hotel dežnik zapreti, pa sem opazil, da ga nimam.
KMETJE! KUPITE »KOLEDAR KMEČKE ZVEZE za L 3939.«
tako) pri gvoji domači Kmečki zvezi! Če pa pri va» Kmečka zveza ie ni ustanavljena, ga naročite pri založništvu: Kmečka zveze, Ljubljane, Miklošičeva cesta 17/n., — dokler je kaj zaloge! Dobite ga tudi r vseh naših knjigarnah! Cena za v platno vezan, okusno opremljen, na finem papirju tiskan koledar, z 2S0 .stranmi izbrane vsebine, s priloženim finim svinčnikom, je samo 10 dinl
Zahtevajte povsod izrecna koledar Kmečke zveze!
iftffftgt /a obleke, blago za suknje površnika in Hubertus plašče ter raznovrstno ms. nufakturno blago po nizkih cenah nudi državnim in samoupravnim uradnikom tudi na ugodno 1119. sečno odplačevanje
Oblaiiliriea m Slovenijo - Ljubljana
Tjrršev* cest« 29 (hiša Gospodarsko zveze) Oglejte si našo zalogo brezobvezno.
Majboljil poljedelski stroji;
mlaiilnic«, sUmereiaiee, repereia ce i. t. d.
KREM 2 AR Si Wld n. Ljub.
Zahtevajte brezplačne ponudbel
Novretffltaipratek
»REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški Tredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek fi din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. -1 Mnoeo zahvalnih pisem. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Pri redcievalki. Vedeževalka: »Iz vaše dlani razvidim, da boste itneli se mnogo sitnosti in neprilik tekom prihodnjih 10 let.« — Postarana devica: »Kaj pa potem?« — Vedeževalka: »No, potem boste že vsemu privajeni «
Novinec aa pošii. »Ali je zame kaj dospelo?« — »Poste restante?« — »Ne, katolik.«
LJUDSKA POSOJILNICA
I UHBUANI
registr, zadruga z neona, zavezo
IOTBLMM, Miklošičeva ccsii §,
(v lastni palači) obrestuje hranilne vloge
najugodneje
Nove Iti stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4Vi, proti odpovedi do
»Domoljub« dane 18 din za cclo ielo, za inozemstvo 60 din. — Dopise It« spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, lnse~ rale tn reklamacije pa a prava »Domoljuba«. —. Oglasi se zaračunavajo po posebnem cenika. — Telefon uredništva In oprave: <0-04, Izdajatelji dr. Gregor i j Peč ja c. m Urednik: Jože Koši čet — Za Jugoslovansko tiskarno: Karel čež.
a"