Renata Novak Klemenčič CERKEV SV. VLAHA V DUBROVNIKU V DVAJSETIH LETIH 15. STOLETJA IN BONINO DI JACopo DA MILANo Pri obravnavi dalmatinske plastike prve polovice 15. stoletja naletimo na kar nekaj še odprtih ali ne dovolj natančno obravnavanih vprašanj. Eno od njih je gotovo delo Bonina di Jacopo da Milano, ki je v Dalmaciji dokumentiran med letoma 1412 in 1429 ter po monografskih člankih Milana Preloga v Prilozih povijesti umjetnosti u Dalmaciji leta 1961 in v Arte Lombarda leta 1962 ni doživel celovite obravnave.1 Njegov doslej oblikovani opus je precej raznolik in zato ne v celoti prepričljiv, kar je posledica dejstva, da je razmeroma malo Boninovih del dokumentiranih.2 Najbolje je po zaslugi Predraga Markovica pojasnjeno njegovo delovanje v letih pred smrtjo v Sibeniku.3 Pričujoči članek se bo omejil na Boninov dubrovniški opus, predvsem na gradnjo in opremljanje cerkve dubrovniškega mestnega zaščitnika sv. Blaža oziroma sv. Vlaha, kot se svetnik imenuje v dubrovniškem dialektu. Bonino je prvič dokumentiran leta 1412 v Korčuli, kjer je bil očitno eden od vodilnih mojstrov pri gradnji korčulske katedrale,4 naslednjič pa je omenjen 4. julija 1417 v Dubrovniku, ko so prokuratorji cerkve sv. Vlaha pri korčulskem kamnoseku Pavlu Markovicu naročili šestnajst kosov kamnov in friz po merah, ki mu jih je dal mojster Bonino.5 Bonino je 1 Milan Prelog, Dalmatinski opus Bonina da Milano, Prilozi povijesti umjetnosti u Dalmaciji, 13, 1961, pp. 193-215; Id., Le opere dalmate di „M. Boninus de Milano", Arte Lombarda, VH/2, 1962, pp. 36-48. 2 Igor FiskoviC, s. v. Bonino di Jacopo da Milano, Hrvatski biografski leksikon, 2, Zagreb 1989, pp. 141-143 (s starejšo literaturo). 3 Predrag Markovic, Bonino da Milano - primus magister ecclesie nove sancti Jacobi, Prilozi povijesti umjetnosti u Dalmaciji, 39, 2001-2002, pp. 207-225; Id., Katedrala sv. Jakova u iŠibeniku. Prvih 105 godina, Zagreb 2010, pp. 93-131. 4 25. oktobra 1412 »Tomas Subovich lapicida obligavit se Don Andree ad incidendum pro ecclesia Scti. Marci unum arcum secundum mensuram quam dabit sibi mag. Boninus« (Cvito FiskoviC, Korčulanska katedrala, Zagreb 1939, p. 75: doc. 13). Poleg tega dokumenta pa so očitno morali obstajati še drugi, saj sta korčulska pisca Zaffron in Kapor v prispevku v Gazzetta di Zara leta 1843 omenila Bonina di Jacopo iz Milana in pogodbo med njim in korčulskim škofom za gradnjo cerkve prav iz leta 1412 (ibid., p. 17). 5 Državni arhiv v Dubrovniku (DAD), Diversa cancellariae, serija 25 (Div. canc.) 41, f. 133r, cit. v: Cvito Fiskovi c, Naši graditelji i kipari XV. i XVI. stoljeca u Dubrovniku, Zagreb 1947, p. 22. v naslednjih letih v Dubrovniku delal za cerkev sv. Vlaha, januarja 1418 je s^denil pogodbo za nagrobno ploščo z grbom,6 leta 1419 je v neki občinski delavnici izdeloval južni portal dominikanske cerkve in Orlan-dov steber,7 novembra in decembra 1422 pa je s^klenil pogodbi za cime-rij in balatorij palače bosanskega vojvode Sandalja Hranica.8 Iz pogodbe z dne 8. novembra 1424, ko je dubrovniški kamnosek Antun Marojevic prokuratorjem frančiškanskega samostana obljubil, da bo po navodilih Bonina ali drugega mojstra, ki bo odgovoren za popravilo križnega hodnika, izklesal vse potrebne dele za izgradnjo četrtega trakta križnega hodnika, ki se je podrl,9 lahko morda s^depamo, da je Bonino nameraval zapustiti Dubrovnik in ni več sprejemal novih naročil, na kar kaže tudi odsotnost drugih pogodb z Boninom v dubrovniških serijah Diversa notariae in Diversa cancellariae v tem času. Mojster je v Dubrovniku omenjen še 23. novembra 1424 ter 3. maja in 17. avgusta 1425, ko je prejel plačila za korno pregrado cerkve sv. Vlaha.10 Naslednjič je izpričan v Splitu, kjer je v kapeli sv. Dujma podpisan na ploščici, ki je datirana z letnico 1427.11 Kapela je bila januarja 1429, ko sta splitska slikarja Du-jam Vuškovic in Ivan Pavlov dobila izplačilo za poslikavo in pozlatitev omenjene kapele, najverjetneje dokončana.12 Zato ni povsem jasno, kdaj je Bonino zares zapustil Dubrovnik in ali se je takoj po odhodu lotil dela na kapeli sv. Dujma. 6 Pogodbo za nagrobno ploščo z grbom je 26. januarja 1418 podpisal z Johannesom de Luca (DAD, Div. canc. 41, f. 218r). 7 Ilija Mitic, Orlandov stup u Dubrovniku, Anali historijskog instituta u Dubrovniku, 10-11, 1962-1963 (izdano 1966), p. 238. 8 Fiskovic 1947, cit. n. 5, p. 58; Vladimir Corovi C, Palača Sandalja Hranica, Narodna starina, II (6/3), 1923, p. 264; Nada Grujic - Danko Zelic, Palača vojvode Sandalja Hranica u Dubrovniku, Anali Zavoda za povijesne znanosti HAZU, 48, 2010, p. 111: doc. 23; p. 112: doc. 26. 9 DAD, Div. canc. 43, f. 47r. Pogodbo za postavitev podrtega trakta križnega hodnika sta šele 14. julija 1426 podpisala zidarja Božidar Bogdanovic in Radon Bogetic (DAD, Div. not. 15, f. 8r-8v, cit. v: FiSKOVic 1947, cit. n. 5, pp. 38, 115). 10 DAD, Diversa notariae, serija 26 (Div. not.) 14, f. 60r. Cf. Cvito FiSKOVI C, Neobjavljeni radovi Bonina Milanca u Splitu, Zbornik za likovne umetnosti, III, 1967, pp. 190-191: n. 73. Avtor je očitno spregledal končno izplačilo za opravljeno delo 17. avgusta 1425. 11 + °M. BONINUS. DE. MILANO. FECIT. ISTAM. CAPELLAM. ET. SEPOLTURAM (Cvito FiskoviC, Novi nalazi u splitskoj katedrali, Bulletin Instituta za likovne umjetno-sti JAZU, 3 (VI/2), 1958, p. 94; Prelog 1961, cit. n. 1, p. 193). 12 Cvito Fiskovic, Nekoliko dokumenata o našim starim majstorima, Vjesnik za arheo-iju i historiju dalmatinsku, LII, 1949, p. 208: doc. 1. V Dubrovniku je kot arbiter večkrat razreševal spore svojih kolegov. Marca 1418 je bil arbiter Johannesa Grandoziusa, mojstra obokov, v sporu z njegovim učencem Radišo Bogeticem,13 novembra 1419 je bil skupaj z Johannesom de Papio, Georgiem Georgii de Guccijem iz Firenc in zlatarjem Meneghinom iz Benetk arbiter v sporu med zlatarjema Nicolojem iz Firenc in Francescom iz Bergama v zvezi z izdelavo srebrne pale za cerkev sv. Vlaha,14 decembra 1424 pa je zastopal Dabi-šina Latinico, ki sta mu zidarja Božidar Bogdanovic in Radon Bogetic naredila cisterno, ki ni držala vode.15 Najverjetneje se je v Dubrovniku tudi poročil z Radico, hčerko Bogavca iz Dubrovnika, ki se v šibeniških virih omenja kot njegova vdova in nekdanja služkinja, ki ji je Bonino v oporoki, ki jo je 20. marca 1429 spisal notar Martin de Ferro, zapustil 50 dukatov.16 Nekaj podatkov imamo tudi o članih njegove delavnice v času njegovega bivanja v Dubrovniku: oktobra 1417 je za deset let v uk vzel Dobrašina, sina Radmila Miltinica,17 junija 1418 pa je za tri leta v službo vzel Antonia Johannisa iz Orvieta, ki je v Dubrovnik prišel iz Benetk.18 O Dobrašinu nimamo drugih podatkov, Antonio Johannis pa je v Dubrovnik najbrž prišel že kot formiran mojster. Domnevamo lahko, da je identičen z mojstrom Antonijem, ki je 14. novembra 1417 podpisal pogodbo za dobavo kamna za Orlandov steber,19 tri dni zatem za sedem gotskih oken za hišo Lavrencija Martolija de Goze,20 še štiri dni pozneje pa je za osem let v uk sprejel šestnajstletnega Milovana Miletica.21 V naslednjih letih ga - najbrž prav zaradi podpisa pogodbe o zaposlitvi z Boninom - v dubrovniških arhivskih virih ni zaslediti. Naslednjič je, če seveda gre za istega mojstra, tik pred iztekom pogodbe z Boninom, torej 13 DAD, Div. canc. 41, f. 245r-245v. 14 Cf. infra. 15 DAD, Div. canc. 42, ff. 42v-43r. 16 Petar KoLENDIC, Je li Bonin iz Milana radio na šibenskoj katedrali?, Bulicev zbornik, Zagreb 1928, p. 470: nn. 2, 3. 17 DAD, Div. canc. 41, f. 175v. 18 DAD, Div. canc. 41, f. 261v, cit. v: Cvito FiskoviC, Fragments du style roman a Dubrov-ni^c, Archeologia lugoslavica, 1, 1954, p. 137: n. 68; Fiskovi C 1967, cit. n. 10, p. 194. Cvito Fiskovic omenja, da gre za podaljšanje predhodne pogodbe o enoletnem skupnem delu (Fiskovic 1954, cit. n. 18, p. 137), kar pa iz omenjenega dokumenta ni mogoče razbrati. 19 DAD, Div. canc. 41, f. 190v. V istem obdobju se v Dubrovniku omenjata vsaj še dva mojstra z enakim imenom. To sta Antonius de voltis oziroma de fossis iz Tranija in Antonio Maroeuich. 20 DAD, Div. canc. 41, f. 191v, cit. v: FiSKOVIC 1947, cit. n. 5, p. 103. 21 DAD, Div. canc. 41, ff. 192v-193r, cit. v: FiSKOVi C 1947, cit. n. 5, p. 103. 28. aprila 1421, omenjen v s^klepu malega sveta. Za ureditev prostora na »insula augustae«, kjer bo lahko Vklesal kamen za mesto, naj bi iz carinarnice dobil 100 perperjev.22 Istega leta je 2. avgusta s^klenil pogodbo za pripravo kamnov za stavbno opremo palače bosanskega vojvode Sanda-lja Hranica.23 Zadnjič je v dubrovniških virih omenjen 21. marca 1424, ko je po naročilu Bonina iz Milana pripravljal kamne za korno pregrado cerkve sv. Vlaha, istega dne pa je v uk sprejel Paska Marojevica.24 Najverjetneje je kot njegovega sina mogoče identificirati nekega Johannesa »Antonii petrarii« oziroma »Antonii lapicide«, ki se v virih omenja od leta 1434, vendar nikoli v zvezi s kamnoseškimi deli. Ze septembra 1434 se v teh dokumentih Antonio omenja kot pokojni.25 Okoliščine postavljanja Orlandovega stebra je natančno analiziral Ilija Mitic,26 gradnjo in opremljanje palače Sandalja Hranica je podrobno obravnavala Nada Grujic,27 južni portal dominikanske cerkve je skupaj z dubrovniškim samostanom sv. Dominika dobil kataložno enoto v katalogu o dominikancih na Hrvaškem, novi podatki o njem pa so bili predstavljeni na simpoziju Arhitekturna zgodovina: med starim in novim novembra 2011 v Ljubljani.28 Tako je pravzaprav le Boninovo delo za cerkev sv. Vlaha ostalo slabo raziskano. Ker je bila cerkev v obdobju baroka uničena v požaru in nadomeščena z baročno novogradnjo, se interpretacije Boni-nove intervencije opirajo na arhivske vire, vendar pa ideje o tem, kaj naj bi bilo na stari cerkvi sv. Vlaha res njegovo delo, niso enotne in jasne.29 22 DAD, Acta consilii minoris, serija 5 (Cons. min.) 2, f. 190v. 23 DAD, Div. not. 13, f. 189; cit. v: Fiskovic 1947, cit. n. 5, pp. 58, 103; objavljeno v: Nada Gruji C, Balatorij u dubrovačkoj stambenoj arhitekturi XV. stoljeca, Prilozi povije-sti umjetnosti u Dalmaciji, 37, 1997-1998, pp. 151-152. 24 DAD, Div. not. 14, f. 76r, cit. v: Fiskovic 1967, cit. n. 10, p. 190; DAD, Div. not. 14, f. 77r, cit. v: Fiskovic 1947, cit. n. 5, p. 103. 25 DAD, Div. not. 19, f. 39r; DAD, Div. not. 19, ff. 83v-84r; DAD, Div. canc. 50, f. 287v; DAD, Div. not. 24, f. 8r. 26 Miti c 1962-1963, cit. n. 7, pp. 233-254. 27 Grujic - Zelic 2010, cit. n. 8, pp. 47-132. 28 Predrag MarkoviC, G/14 Dubrovnik: Samostan sv. Dominika, Dominikanci u Hrvat-skoj (Zagreb, Galerija Klovicevi dvori, 2007-2008, ed. Igor Fiskovic), Zagreb 2011, pp. 288-295; Renata NoVAK Klemencic, Obnova spomenikov v Dubrovniku v prvi polovici 15. stoletja, Arhitekturna zgodovina: med starim in novim. Zbornik povzetkov znanstvenega simpozija, Ljubljana 2011, p. 16. 29 Cf. Prelog 1962, cit. n. 1, p. 37; Fiskovic 1967, cit. n. 10, p. 173; Fiskovic 1989, cit. n. 2, p. 142; Janez HöFLER, Die Kunst Dalmatiens. Vom Mittelalter bis zur Renaissance (800-1520), Graz 1989, p. 228. 1. Sv. Blaž (detajl s cerkvama sv. Vlaha in sv. Marije), sredina 15. stoletja. Dubrovnik, c. sv. Vlaha Prvi znani dokument o gradnji cerkve mestnega zaščitnika na današnjem mestu je pogodba s kamnosekom Grubojem Berkovim, da bo v korčulskem kamnolomu Solinu pripravil 5000 kamnov za cerkev sv. Vlaha, datirana 21. februarja 1348. Sele 26. februarja je veliki svet s^de-nil, da se bo gradila cerkev na Placi, in približno določil mere cerkve.30 Gradnja je potekala v času največje epidemije kuge, ki je hudo prizadela 30 Cvito Fiskovic, Prvi poznati dubrovački graditelji, Dubrovnik 1955, p. 30. 2. Načrt Dubrovnika, konec 16. stoletja, detalj s cerkvama sv. Vlaha in sv. Marije. Torino, Archivio di Stato tudi Dubrovnik. Kuga naj bi se pojavila konec leta 1347 ali v začetku leta 1348. Prvi pojav epidemije je veliki svet registriral 19. januarja 1348 na otoku Sipanu, kamor so kmalu zatem poslali brivca, ki pa je bil 12. februarja že pokojni, saj so takrat njegovi vdovi izplačali nadomestilo za preminulega moža. Konec februarja je kuga pustila velike posledice tudi že v mestu, saj veliki svet ugotavlja, da je število neizvr-šenih oporok od 6. januarja dalje zelo naraslo, ker jih ni bilo mogoče izvršiti zaradi smrti prič oziroma izvršiteljev. Stanje duha v mestu lahko pokaže število napisanih (ohranjenih) oporok. To je strmo naraščalo že januarja in februarja, vrhunec pa doseglo aprila. Lahko torej s^depamo, da se je epidemija maja že začela umirjati, v drugi polovici leta pa se je življenje počasi uredilo.31 Cerkev sv. Vlaha je bila torej votivna cerkev, o čemer pričata tudi zapisa v dveh kronikah iz 15. stoletja.32 Poleg kuge 31 Gordan Ravancic, Direktni učinci Crne smrti u Dubrovniku 1348. godine, Historični seminar 6, Ljubljana 2008, pp. 57-76. 32 Annales Ragusini Anonymi item Nicolai de Ragnina, Monumenta spectantia histo-riam slavorum meridionalium, XIV, Zagreb 1883. pa so Dubrovcani pričakovali še nevarnost z morske strani, saj so leta 1345 zazidali vse odprtine v obzidju, ki je gledalo proti pristanišču, utrdili in zaprli so arzenal, utrjevali so stolp sv. Luke nasproti pomola. Leta 1346 so povečali število nadzornikov straž in število stražarjev, predvsem na položajih proti morju. Začeli so z gradnjo stolpa na pomolu in pristanišče zaprli z verigo. Leta 1347 so se odločili za gradnjo va-lobrana.33 Poleg tega so aprila 1348 izdali odlok, da se z visoko kaznijo oglobijo tisti prebivalci, ki v času kuge ne bi ostali v mestu.34 Dubrovčani so že leta 1348 v strahu pred kugo v oporokah zapuščali denar za gradnjo in za postavitev oltarjev, leta 1358 pa je bilo s^de-njeno, da se četrtina zapuščine tistih, ki umrejo brez oporoke, nameni gradnji cerkve sv. Vlaha. Gradnja je z manjšimi prekinitvami potekala vsaj do konca stoletja. Leta 1389 je mali svet s^denil, da naj se cerkev sv. Vlaha dokonča na način sv. Marije, torej dubrovniške stolne cerkve, leta 1393 pa so bile naročene svinčene plošče za streho.35 Opremljanje cerkve sv. Vlaha je bilo v letih, ko je bil Bonino di Jacopo da Milano v Dubrovniku, v polnem teku. Decembra 1417 sta zlatarja Nicolo, sin Lorenza iz Firenc, in Francesco iz Bergama podpisala pogodbo za izdelavo srebrne pale za glavni oltar po risbi, ki sta jo predložila mojstra. Oltarna pala naj bi imela 18 velikih in nekaj manjših figur, za preizkus pa naj bi zlatarja najprej izdelala in dokončala sv. Petra in sv. Pavla.36 Aprila naslednjega leta sta Nicolo in Francesco s^denila colegantio za delo na pali, iz česar lahko s^klepamo, da sta preizkus uspešno opravila.37 Kljub temu, da so v malem svetu oktobra 1419 razpravljali o dodelitvi 1000 perperjev prokuratorjem sv. Vlaha za izdelavo pozlačenega taberna^klja na glavnem oltarju38 in da so z Nico-lojevim bratom Antonijem, ki je v dokumentu imenovan »calderarius«, 33 Lukša Beritic, Utvrdenja grada Dubrovnika, Zagreb 1955, pp. 22-23. 34 Ravancic 2008, cit. n. 31, p. 66. 35 Lukša Beritic, Ubikacija nestalih gradjevinskih spomenika u Dubrovniku, Prilozi povijesti umjetnosti u Dalmaciji, 10, 1956, p. 66. 36 DAD, Div. not. 12, ff. 202v-203r, objavljeno v: Jorjo Tadic, Grada o slikarskoj školi u Dubrovniku XIII-XVI v., I, Beograd 1952, pp. 56-57: doc. 144. 37 DAD, Div. not. 12, ff. 227v-228r. Cf. Renata Novak Klemencic, Kamnoseška podjetja v Dubrovniku v prvi polovici 15. stoletja, Med Srednjo Evropo in Sredozemljem. Vojetov zbornik (edd. Sašo Jerše, Darja Mihelič, Peter ©tih), Ljubljana 2006, p. 463: n. 4. 38 DAD, Cons. min. 2, f. 87v. novembra istega leta s^denili pogodbo za izdelavo taberna^klja,39 pala še ni bila končana. Nicolo in Francesco sta namreč 17. novembra 1419 s pomočjo arbitraže reševala spor v zvezi z najemom delavnice, v katerem so izbrani razsodniki odločili, da morata oba plačevati najemnino za delavnico in v njej skupaj dokončati srebrno palo,40 22. januarja leta 1420 pa je »Nicolaus de Florentia Laurencii aurifex« izjavil, da bo sam dokončal delo, svojemu nekdanjemu družabniku Francescu iz Bergama pa bo plačal tako, kot da bi on tudi delal na pali, s čimer se je seveda strinjal tudi Francesco.41 Istega leta, in sicer 5. decembra 1420, je Nicolo iz Firenc za^dadnikom sv. Marije obljubil, da bo še naprej delal na srebrni pali za cerkev sv. Vlaha, do^kler ne bo postavljena na oltar.42 Verjetno je delo končal vsaj marca 1422, ko je s^denil pogodbo za izdelavo podobne srebrne pale v dominikanski cerkvi.43 Srebrna pala in tabernakelj sta bila očitno dokončana in postavljena v cerkev, o čemer priča zapis v vizitaciji Giovannija Francesca Sormanija, škofa iz Montefeltra, iz leta 1573. Ob ogledu cerkve sv. Vlaha 12. decembra tega leta je zapisal, da je na glavnem oltarju srebrna pala z laket visokimi figurami ter ornamenti iz srebra in različnih kamnov. Pala je, po njegovih besedah, zaprta v leseno škatlo, ki je spodaj in zgoraj izrezljana in pozlačena, na zunanji in notranji strani pa okrašena z naslikanimi in pozlačenimi figurami.44 39 »facere et fabricare tabernaculum unum de ramo laboratum supra altare de medio in ecclesia sancti Blasii in plateis Ragusii sita, secundum designamentum quod penes se habent procuratores predicti in carta membrana per dictum Anthonium eis datum et ultra formam unam aliam fabricatam de terra quod quidem tabernaculum altitudi-nis esse debeat quam eius qualitas requirit et ratio. Et in dicto membrane designamen-to aliqui sunt colores quorum aliqui esse debent de vitro cum auro laborati ad opus mosaichum et aliqua fenestralia vitrea iuxta designamentum predictum, et hoc pro precio ducatorum sex auri pro quolibet librarum centinarium ad ponderis grossum venetum« (DAD, Div. not. 13, f. 41v, objavljeno v: Verena Han , Arhivska grada o staklu i staklarstvu u Dubrovniku (XIV - XVI vek), Beograd 1979 (Srpska akademija nauka i umetnosti, Balkanološki institut, Posebna izdanja, 9), pp. 30-31). 40 DAD, Div. not. 13, ff. 26v-27, objavljeno v: Tadic 1952, cit. n. 36, pp. 57-59: doc. 145. 41 DAD, Div. not. 13, 40v. Za podatke o Nikolaju iz Firenc in Francescu iz Bergama glej tudi Cvito FiSKOVI C, Dubrovački zlatari od X111-XV11 stoljeca, Starohrvatska pro-svjeta, 111/1, 1949, pp. 207-208. Dokument objavljen v: Tadic 1952, cit. n. 36, pp. 59-60: doc. 147. 42 Tadi C 1952, cit. n. 36, pp. 60-61: doc. 149. 43 Pogodba objavljena v: Tadic 1952, cit. n. 36, pp. 61-62: doc. 152. 44 >>Et succesive visitatum fuit altare maius et repertum de uno lapide [...] cum ancho-na tota argentea altitudine brachij unius pro qualibet figura et latitudine proportio- O izdelavi tega lesenega okvirja priča pogodba med prokuratorji cerkve sv. Vlaha in slikarjem Lovrom Dobričevicem 30. januarja 1477.45 Podobno pa sta bili nameščeni tudi obe srebrni pali v dubrovniški stolnici.46 Dubrovniške srebrne oltarne pale s svojimi okvirji žal niso ohranjene, o njihovi podobi lahko sklepamo le iz pogodb in kasnejših opisov. Vse so imele približno laket visoke figure, razporejene v dveh vrstah, v zgornji okrog Kristusa in v spodnji okrog Marije.47 Približno sočasno z urejanjem glavnega oltarja so potekala tudi različna kamnoseška dela, ki jih je vsaj deloma vodil Bonino da Milano. Ze 4. julija 1417 so prokuratorji cerkve sv. Vlaha pri Pavlu Markovicu s Korčule naročili šestnajst kosov kamna in friz po merah, ki jih je dal Bonino, 9. avgusta istega leta je Radic Bratoradovic od prokuratorjev dobil naročilo za trideset plošč iz pisanega marmorja, belega, črnega in rdečega, 4. septembra pa je Dobrašin Radinovic ^desal plošče po Boninovih navodilih >>de bona petra de cherchmaza dicta moderz«.48 Cemu so bili namenjeni ti kamni, ni povsem jasno. Septembra 1419 so se očitno začeli ukvarjati z obnovo nekih stebrov, saj je mali svet odobril >>apodissia octo« za obnovo stebrov.49 Marca 1420 je bilo vsaj nekaj stebrov že dobavljenih, saj se je Alegretto obvezal, da bo za Lavrencija de Goze naredil neke kamnite elemente iz korčulskega kamna, ki naj bo takšen kot >>ili nabili cum ornamentis iHius metalli ac diversis lapidibus tam adulterinis qua quidem anchona argentea posita est in capsa lignea in fundo et sumitate incisa et aurata cum antis intus duabus figuris pictis ac aureatis et extra pariter pluribus figuris in aliqua parte auratis, laudavit et gratias Deo egit« (Cvito FiSKOVI C, Umjetnine u nekadašnjoj dubrovačkoj crkvi sv. Vlaha, Zbornik za likovne umetnosti, V, 1969, p. 334). 45 Tadic 1952, cit. n. 36, pp. 272-273, doc. 571; cf. Fiskovic 1969, cit. n. 44, p. 326. 46 Cf. Cvito Fiskovic, Umjetnine stare dubrovačke katedrale, Bulletin Zavoda za likovne umjetnosti JAZU, XIII, 1965, pp. 63-64. 47 Vinicije B. Lupis domneva, da je srebrna figura sv. Vlaha iz istoimenske cerkve v Dubrovniku edini ostanek pale Nicoloja iz Firenc in Francesca iz Bergama (Vinicije B. LuPIS, O srebrnoj pali i srebrnom reljefu sv. Vlaha, Peristil, 51, 2008, pp. 119-123). Svetnik je sicer nekoliko višji od lakta, prav tako pa bi bilo relief Dubrovnika, ki ga svetnik drži v roki, najverjetneje treba datirati po 1444, ko je bil zgrajen mestni stolp, in pred predelavo dvora v šestdesetih letih 15. stoletja. Precej predelana pa se je ohranila oltarna pala iz stolnice v Kotorju, ki je nastala v štiridesetih letih 15. stoletja (Nikola Jak sic, in: Blago Kotorske biskupije. Zagovori svetom Tripunu (Zagreb, Galerija Klovicevi dvori, 2009-2010), Zagreb 2009, pp. 151-152: cat. 54). 48 DAD, Div. canc. 41, f. 133r, cit. v: FiSKOVIC 1947, cit. n. 5, p. 22; DAD, Div. canc. 41, f. 148v; DAD, Div. canc. 41, f. 157v, cit. v: FiSKOVIC 1947, cit. n. 5, pp. 22, 113. 49 DAD, Cons. min. 2, f. 82r. columnis novis que conducte sunt pro ecclesia sancti Blasii de platea«.50 Omenjeni Alegretto je očitno tudi delal na cerkvi sv. Vlaha, saj se julija 1421 v pogodbi za kamnoseške elemente palače Sandalja Hranica omenja kot Alegretto >>qui laborabat in ecclesia S. Blasii«.51 Od marca 1420 naprej so potekala intenzivna dela: aprila je mali svet odobril denar za tlakovanje in popravilo oltarjev,52 julija so kamnoseki, ki so pripravljali kamen in marmor za cerkev sv. Vlaha, dobili 1000 opek,53 maja 1421 je mali svet s^denil, da se lahko zamenjajo štirje stebri na morski strani,54 za plačilo novih stebrov pa je bilo prokuratorjem avgusta odobrenih 100 perperjev z računa za izdelavo tabernaklja.55 Postavljanja kora oziroma korne pregrade so se lotili konec leta 1422, ko je mali svet predlagal velikemu svetu, naj se 1000 perperjev, namenjenih gradnji stolpa, porabi za korno pregrado.56 Junija naslednjega leta so v malem svetu odločali o obliki korne pregrade. Svetniki so s^denili, naj se v cerkvi sv. Vlaha naredi kor, ki bo tako širok kot cerkev in bo torej zapiral vse tri ladje. V vsaki ladji bodo po ena vrata, korna pregrada z enajstimi figurami pa bo narejena po risbi, ki jo je podpisal B., najverjetneje Bonino.57 Februarja naslednjega leta so pro-kuratorji z Boninom da Milano s^denili pogodbo, da bo v naslednjih dveh letih iz kamna s Kamenjaka izdelal korno pregrado cerkve sv. Vlaha po načrtu, narisanem na svilenem papirju in izdelanem v glini, za kar bo dobil 700 perperjev.58 Načrt je očitno predvideval pregrado, ki 50 DAD, Div. not. 13, f. 60r-60v. 51 Grujic - Zelic 2010, cit. n. 8, p. 106: doc. 9. 52 DAD, Cons. min. 2, f. 123r. 53 DAD, Cons. min. 2, f. 140r. 54 DAD, Cons. min. 2, f. 193v. 55 DAD, Cons. min. 2, f. 210v. 56 DAD, Cons. min. 3, f. 27v (24. 11. 1422). 57 >>pro coro sancti blasii Captum fuit quod corum construendum in ecclesia sancti blasii de platea debeat esse amplum quantum est amplitudo ecclesie ipsius claudendo videlicet omnes tres naves ecclesie relinquendo videlicet portam unam in qualibet navi et de comittendo procuratoribus ipsi ecclesie sancti blasii quod debeant intendere ad executionem ipsius laborerii secundum designamentum eis datum quod est signa-tum per B. cum undecim figuris« (DAD, Cons. min. 3, f. 76v; 26. 6. 1423). 58 »promisit facere et fabricare chorum per traversum de petra in ecclesia sancti Blasii predicti. Eo modo et forma prout apparet per duos modos ad unam maneriem de petra bona et bene laborata et lissata siue pulita de petra scopuli corzule dicti camegnach. Quorum modorum alter est designatum in carta grossa de bom^izino alter est sculptus in creta.« (DAD, Div. not. 14, f. 60r; cit. v: FiSKOVIC 1947, cit. n. 5, p. 22.) bo zapirala vse tri ladje, kot je bilo sprejeto v malem svetu junija 1423, o čemer priča tudi aneks k pogodbi 22. marca 1424, v katerem je zapisano, da je bila prvotno načrtovana korna pregrada od stene do stene, po novem načrtu pa naj gre od stebra do stebra in proti oltarju. Zadnjih 220 perperjev za opravljeno delo je Bonino dobil 17. avgusta 1425.59 Ze dan pred podpisom aneksa je Bonino z mojstrom Antonijem podpisal pogodbo za pripravo kamnov za korno pregrado.60 O spremembi načrta so nekaj dni pred podpisom aneksa odločali tudi v malem svetu. S^denili so, da mora biti kor v cerkvi sv. Blaža postavljen po vzoru kora v stolnici, le da bo na notranji strani predrt z okni.61 Iz tega opisa bi le težko s^depali, kakšen je bil Boninov meniški kor. Lahko bi šlo za kor-no pregrado, ki je celoten prostor delila na dva dela in je bila na stiku med glavno ladjo ter stranskimi ladjami zalomljena, podobno kot rekonstruirana korna pregrada dubrovniške cerkve sv. Petra Velikega,62 bolj verjetno pa je šlo za v prostor glavne ladje postavljeni meniški kor, kot ga na primer najdemo v beneški cerkvi S. Maria Gloriosa dei Frari. O tem bi lahko s^depali iz Diversijevega opisa cerkve sv. Vlaha, ki pravi, da je (glavna) ladja razdeljena na kor za duhovščino, kjer je glavni oltar s prelepo srebrno palo in ciborijem, ter na prostor za ljudstvo, kjer ima med drugim svoj sedež tudi rektor.63 Se natančnejši je Diversijev opis 59 >>quod laborerium chori hic introscripti ubi primo debeat ire de muro ad murum per traversum quod nunc ire debeat de columna ad columnam per traversum videlicet a levante in ponente et similiter de columna in columnam ire debeat a peHago versus alta-rem eo modo sic est designatum quod designamentum est in uno folio papiri subscrip-tum mea nomen« (DAD, Div. not. 14, f. 60r, regest v: FiSKOVIC 1967, cit. n. 10, p. 190). 60 DAD, Div. not. 14, f. 76r, cit. v: FiSKOVIC 1967, cit. n. 10, p. 190. 61 >>pro forma cori sancti blasii Captum fuit quod corus que sit in ecclesia sancti blasii debeat esse in illa forma prout corus sancte marie maioris dummodo sit straforatus cum fenestris a parte inferiori secundum designamentum superinde factum« (DAD, Cons. min. 3, f. 131r). 62 Zeljko PekoviC, Crkva Sv. Petra Velikoga. Dubrovacka predromanicka katedrala i njezina skulptura, Dubrovnik, Split 2010 (Studia mediterranea archeologica, 4), pp. 79-81. 63 »Navis in chorum sacerdotum, ubi est altare majus cum anchona argenteapulcher-rima et ciborio, distinguitur, et locum inferiorem pro populo, ubi sedes habentur la-pideae tabulis coopertae Domini Rectoris et caeterorum virorum, quoniam mulieres, quando accedunt, in aljis morantur.« (Vitaliano Brunelli , Philippi de Diversis de Quar-tigianis Lucensis, artium doctoris eximij et oratoris - Situs aedificiorum, politiae et laudabilium consuetudinum inclytae civitatis Ragusij ad ipsius senatum descriptio, Programma dell' I. R. Ginnasio Superiore in Zara, 23, I, 1879-1880, p. 34). kora v stolnici, ki je služil za zgled načrtovalcem kora v cerkvi mestnega zaščitnika. Glavna ladja stolnice je bila v času Filippa Diversija razdeljena na kor in na prostor za ljudstvo. Na koncu kora je bil glavni oltar s srebrno palo in ciborijem. Pod korom, torej v prostoru za ljudstvo, je bila prižnica na stebrih, pod njo pa majhen oltar.64 Medtem ko se kor v stolnici v pastoralni vizitaciji škofa Sormanija omenja kot lesen s pripombo, da pri obredih ljudstvu preprečuje pogled na hostijo,65 je kor v sv. Vlahu opisan kot precej star in izdelan iz marmorja, opremljen z lesenim Križanim in sedmimi kandelabri.66 Zal so opisi premalo natančni, meniški kori in korne pregrade, ki bi lahko služili za primerjavo, pa niso ohranjeni, saj so jih zaradi spremembe liturgije in novih idej po Tridentinskem koncilu v 16. in 17. stoletju načrtno odstranjevali.67 Pričujoči prispevek zato ostaja le drobec v poznavanju notranjščine nekdanje cerkve sv. Vlaha, ki je v Dubrovniku skupaj s stolnico igrala najpomembnejšo vlogo v cerkvenem življenju republike. Viri fotografij: arhiv avtorice (sl. 1-2). 64 >>Navis autem divisa est in locum, qui antiquitus dicebatur Sancta Sanctorum et nunc Chorus, et locum populo et universitati saecularium concessum, ut ibi stantes et orantes divinis vocibus intendant. Hic est sedes Domino Rectori Urbis deputata, et subsellia pro caeteris masculis. In choro vero sunt loca Canonicis et sacerdotibus assi-gnata, in quibus tamen interdum aliqui saeculares praesertim nobiles divina audiunt. In summitate est altare maius coopertum pulchro ciborio super quattuor columnis, ornatumque est ditissima pala seu anchona argentea [...] Extra seu infra chorum scilicet in loco populi est quoddam pulpitum amplum super columnis mero artificio formatum, sub quo est quoddam altare parvum lapideum« (Brunelli 1879-1880, cit. n. 63, p. 29). 65 »Chorus autem est antique fabricae ligneae, et in parte anteriori ianuam parvam, adeo quod populo in ecclesia existens extra chorum non possit sanctissimum sacra-mentum quando elevatur videre prope modicum spatium dicte ianue« (Fiskovic 1965, cit. n. 46, p. 75). 66 »Chorus autem fuit repertus marmoribus confectus satis vetuste. Super autem chorum adest crucifixus ligneus. Super choro itidem adest luminarium auricalchi ubi sunt inexa septem candelabra« (Fiskovic 1969, cit. n. 44, p. 334). 67 Cf. Joško BelamariC, Drvena katedrala. Izgled splitske prvostolnice koncem srednjega vijeka i u ranom novom vijeku, Zagreb 2011 (v tisku). UDK 726(497.584)"14":929Bonino di Jacopo da Milano izvirni znanstveni članek - original scientific paper LA CHIESA DI SAN BIAGIO A RAGUSA (DUBROVNIK) NEL TERZO DECENNIO DEL QUATTROCENTO E BONINO DI JACOPO DA MILANO Riassunto Non e stato finora oggetto di un'approfondita indagine il corpus delle opere ragusee di Bonino di Jacopo da Milano, e in particolare quelle per l'antica chiesa intitolata al patrono San Biagio, la quale fu distrutta da un incendio e sostituita all'inizio del Settecento da un edificio barocco. Lo studio sull'attivita di Bonino nella citta dalmata esposto in questo articolo si basa su documenti d'archivio. L'artista viene menzionato per la prima volta nel 1412 in Dalmazia e precisamente a Curzola (Korčula), dove ha un ruolo rilevante nella costruzione della cattedrale. In seguito e citato a Ragusa (Dubrovnik) il 4 luglio 1417, quando i procuratori della chiesa di San Biagio ordinano al lapicida Pavel Markovic di Curzola sedici pezzi di pietra e un fregio in base alle misure fornite da maestro Bonino. Negli anni successivi Bonino lavora per la chiesa di San Biagio e esegue altri lavori a Ragusa: nel giugno del 1418 sottoscrive il contratto per l'esecuzione di una lastra sepolcrale con stemma (nota 5); nel 1419 esegue in una bottega appartenente al comune il portale meridionale della chiesa dei domenicani e la Colonna di Orlando; nel novembre e dicembre 1422 stipula il contratto per il "cimerium" e il "ballatorium" del palazzo del voivoda bosniaco Sandalj Hranic. In base al contratto dell'8 novembre 1424, con il quale il lapicida raguseo Antun Marojevic si impegnava con il procuratore del convento francescano a disporre tutti i blocchi necessari al ripristino del quarto lato del chiostro, che era stato danneggiato (nota 9), si puo verosimilmente dedurre che Bonino intendesse lasciare Ragusa e pertanto non accettasse nuovi incarichi. Tale ipotesi e avvalorata pure dalla mancanza di ulteriori menzioni in contratti ragusei di quel periodo presenti nell'Archivio di Stato. Bonino e citato a Ragusa ancora il 23 novembre 1424, in seguito il 3 maggio e il 17 agosto 1425, quando viene pagato per la tramezza del coro della chiesa di San Biagio (nota 10). Successivamente la sua presenza e attestata a Spalato (Split) nel 1427, quando firmo la cappella di San Doimo nella locale cattedrale. A Ragusa Bonino figura molte volte quale arbitro in controversie tra i suoi colleghi (note 13-15). Nella citta dalmata molto probabilmente sposa Radica, figlia di raguseo Bogavac, la quale nelle fonti archivistiche di Sebenico viene citata come vedova, nonche come gia sua domestica. Nella bottega ragusea del maestro e attestata la presenza di Dobrašin, figlio di Radmilo Miltinic, che inizia la formazione nell'ottobre del 1417 (nota 17) e quella di Antonio Johannis di Orvieto che giunge a Ragusa da Venezia gia con la qualifica di maestro. Si puo supporre che quest'ultimo sia da identificare con quel maestro Antonio che il 14 novembre 1417 stipula il contratto per l'acquisto della pietra necessaria alla realizzazione della Colonna di Orlando, nel 1421 procura il materiale lapideo per l'esecuzione dei lavori nel palazzo del voivoda bosniaco Sandalj Hranic, e che infine e presente nelle fonti documentarie ragusee alla data del 21 marzo 1424, quando su ordine di Bonino predispone le pietre per la tramezza del coro della chiesa di San Biagio (note 19-25). La costruzione della chiesa di San Biagio inizia nel febbraio del 1348, quando in citta occorreva una grande epidemia di peste e l'area adriatica era funestata da lotte politiche. Con brevi interruzioni essa e durata fin quasi la fine del secolo: nel 1389 il Minor Consiglio decide che l'edificio si termini allo stesso modo della cattedrale cittadina di Santa Maria, pertanto nel 1393 vengono ordinate le lastre di piombo per la copertura. Nel corso del secondo e terzo decennio del secolo si provvede a procurare gli arredi per l'edificio sacro. Nel dicembre del 1417 gli orefici Nicolo di Lorenzo da Firenze e Francesco da Bergamo firmano il contratto per la realizzazione della pala d'argento da porsi all'altare maggiore (note 36-47). Nel 1419 Antonio, fratello di Nicolo, stipula il contratto per l'esecuzione del tabernacolo (nota 39). In contemporanea all'allestimento dell'altare maggiore, si iniziano pure i lavori di tagliapietra sotto la direzione di Bonino da Milano. Gia il 4 luglio 1417 i procuratori ordinano a Pavel Markovic di Curzola sedici pezzi di pietra e un fregio secondo le misure date da Bonino; il 9 agosto dello stesso anno Radic Bratoradovic riceve dai procuratori un ordine per trenta lastre di marmo bianco, nero e rosso; il 4 settembre Dobrašin Radinovic, secondo le indicazioni di Bonino, predispone le lastre «de bona petra de cherchmaza dicta moderz>> (nota 48). Non e chiaro pero a quali parti dell'edificio fossero destinati questi elementi lapidei. Nel settembre de 1419 inizia la sostituzione di alcune colonne, ossia il Minor Consiglio approva l'"apodissia octo" per la collocazione delle colonne (nota 49). Nel marzo del 1420 alcune colonne erano gia state fornite, infatti Alegretto si era impegnato a eseguire alcuni elementi lapidei in pietra di Curzola per Lorenzo de Goze, che dovevano essere simili a "ili columnis novis que conducte sunt pro ecclesia sancti Blasii de platea" (nota 51). Dal marzo 1420 i lavori procedono con maggiore intensita: in aprile il Minor Consiglio approva le spese per la pavimentazione e la riparazione degli altari; in luglio i lapicidi che preparano blocchi di pietra e di marmo per la chiesa di San Biagio ricevono la fornitura di mille mattoni. Nel maggio del 1421 il Minor Consiglio decide che si possono sostituire quattro colonne sul lato mare e per il pagamento di esse in agosto vengono concessi al procuratore 100 perperi attinti al fondo per la realizzazione del tabernacolo (note 52-55). I lavori del coro, ossia della tramezza, iniziano alla fine del 1422, quando il Minor Consiglio propone al Maggior Consiglio che i 1000 perperi destinati all'esecuzione del campanile vengano utilizzati per la suddetta tramezza (nota 56). Nel giugno dell'anno successivo il Minor Consiglio decide che nella chiesa di San Biagio venga realizzato il coro e che questo dovesse essere largo quanto l'edificio e quindi comprendere tutte e tre le navate. In corrispondenza di ogni navata doveva avere una porta e la tramezza doveva presentare undici figure come previsto dal disegno siglato "B.", ossia molto probabilmente da Bonino (nota 56). Nel febbraio del 1424 i procuratori sottoscrivono con Bonino un contratto in cui e previsto che l'artista, nell'arco dei due anni successivi, esegua con pietra della cava di Kamenjak la tramezza del coro della chiesa di San Biagio secondo il progetto disegnato su carta e realizzato a argilla, e per il quale avrebbe ricevuto 700 perperi (nota 58). Il progetto prevedeva evidentemente una tramezza, che doveva chiudere le tre navate, come aveva deliberato il Minor Consiglio nel giugno del 1423 e come viene pure indicato nell'appendice al contratto del 22 marzo 1424. In quest'ultima si afferma che in un primo momento era stata prevista una tramezza da parete a parete, mentre secondo il nuovo progetto questa va da colonna a colonna della navata centrale e da colonna a colonna anche in lunghezza verso l'altare. Bonino riceve per il lavoro eseguito gli ultimi 220 perperi il 17 agosto 1425 (nota 59). Gia il giorno prima della firma dell'appendice Bonino aveva sottoscritto un contratto con maestro Antonio per la preparazione del materiale lapideo per la tramezza (nota 60). Riguardo le modifiche del progetto anche il Minor Consiglio aveva deliberato qualche giorno prima della firma dell'appendice. Viene stabilito che il coro della chiesa di San Biagio doveva essere realizzato sul modello di quello della cattedrale, l'unica differenza era che doveva essere aperto con finestre. In base a tale descrizione risulta difficoltoso immaginare quale aspetto avesse la tramezza. La tramezza che divideva l'intero spazio in due parti e si interrompeva tra la navata centrale e le due laterali, poteva essere simile a quello ricostruito della chiesa di San Pietro Maggiore a Dubrovnik. Piu probabilmente il coro posto nella navata centrale doveva essere simile a quello di Santa Maria Gloriosa dei Frari a Venezia. Cio sarebbe comprovato pure dalla descrizione della chiesa di San Biagio fatta da Filippo Diversi, in cui e riferito che la navata centrale e divisa in due parti: il coro per i sacerdoti dove si trova l'altare maggiore con la pala in argento e il ciborio e la porzione per i fedeli dove siede anche il rettore. Piu precisa e la descrizione che Diversi fa del coro della cattedrale e che e servito quale modello per quello di San Biagio. All'epoca del Diversi la navata centrale della cattedrale era divisa tra coro e spazio per i fedeli dove vi era anche il posto per il rettore. Nel coro sedevano i canonici e i sacerdoti, talvolta pure alcuni aristocratici. In fondo al coro si trovava l'altare maggiore con la pala in argento e il ciborio (note 63-64). Nel testo della visita pastorale del 1573 di Giovanni Francesco Sormani, vescovo di Montefeltro, il coro della cattedrale viene descritto come ligneo con l'annotazione che durante le celebrazioni religiose esso impedisce ai fedeli la visione dell'ostia; il coro della chiesa di San Biagio viene definito antico e in marmo, dotato di un Crocifisso ligneo e di sette candelabri (note 65-66). Purtroppo le descrizioni non sono molto precise, il coro e la tramezza che sono serviti da modello a quelli di San Biagio non si sono conservati: sono stati infatti rimossi a seguito del rinnovamento liturgico e dei nuovi principi post-tridentini che si sono diffusi nel corso del XVI e XVII secolo. Il presente articolo, pertanto, fornisce solo un piccolo contributo alla conoscenza di come fossero gli interni dell'antica chiesa di San Biagio che, assieme alla cattedrale, ricopriva un ruolo di grande rilievo nella vita religiosa della Repubblica. Didascalie: 1. S. Biagio, meta '400. Ragusa, chiesa di S. Biagio 2. Pianta deUa citta di Ragusa, fine '500. Torino, Archivio di Stato