ZA IZBOLJŠANJE LISTA Vate Mn fiat M -GltiNtrala-BUi« Whil, VM k« tal* Itifi. :t tt TELEPHONE: CHelsea 3—1242 GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. CiTATELlE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako se niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo. Entered m* Second < Imm Matter September Jlst, 1M3 al t be P«st Office M New York. N. nnder Ari of loupe** of March 3rd. 187® ADDRESS: 216 W. 18tb ST., NEW YORK No. 4. — Stev. 4. NFAV YORK, FRIDAY, JANUARY 6, 1939—PETEK, 6. JANUARJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVII. POLJSKA VLADA NE VE. KATERO SMER BI KRENILA POLJSKA BI BILA RADA V ZVEZI Z NEMČIJO IN ITALIJO, A NOČE IZGUBITI PRIJATELJSTVA RUSIJE Poljska se je pričela nagibati k Berlin-Rim osi. — Baje je pripravljena osamiti Rusijo. — Beck se je sestal s Hitlerjem. — Grof Ciano bo obiskal Varšavo. VARŠAVA, Poljska, 5. januarja. — V svoji diplomatski igri Poljska koleba med dvema velikima diktatorskima državama, katerih načela in nazori so si nasprotni kot oba tečaja. O tem bo razpravljal poljski vnanji minister Josip Beck, ki je danes prišel v Nemčijo, s kanclerjem Hitlerjem in bo prihodnji mesec razpravljal z italijanskim vnanjim ministrom grofom Galeazzom Cianom, ko bo prišel v Varšavo. Zadnje tedne je izgledalo, kot da je Poljska Nemčiji obrnila hrbet, ko je z Rusijo obnovila nenapa-dalno pogodbo in so tudi poljski listi, ki so navadno zelo naklonjeni Nemčiji, zelo ostro pisali proti nabijem. V resnici je izgledalo, da se je poljska vnanja po-.itika po monakovskem sporazumu in vsled nemškega nasprotovanja za skupno mejo med Poljsko 1.. Madžarsko, odvrnila od Berlin-Rim osi in se nagnila k Rusiji, Angliji in Franciji. Toda dobro poučeni krogi pravijo, da Beck ni ni kdar imel namena, da bi opustil svojo politiko ravnatelja med Rusijo, Rim-Berlin osjo in angleško-francosko koalicijo. Da se je Poljska z obnovitvijo nenapadalne pogodbe približala Rusiji, je hotela s tem pokazati samo ramostojnost svoje vnanje politike v osrednji Evropi in obenem posvariti Nemčijo, toda obenem pokazati svojo voljo postaviti prijateljske odnošaje z Nemčijo. Ko se bo Beck v Berchtesgadenu razgovarjal s Hitlerjem, ga bo prosil, da nepreklicno odgovori na vprašanje, katero mu je stavil pokojni maršal Josip Pilsudski pred petimi leti, predno je bila sklenjena nemško-poljska nenapadalna pogodba: Ali hoče Nemčija živeti v miru s Poljsko in ali bo prenehala vznemirjati vzhodno Evropo, kjer je interesna sfera Poljske? Na to vprašanje je Nemčija Pilsudskemu odgovorila pritrdilno, toda Nemčija ni držala besede. Beck bo v Berchtesgadenu spomnil Hitlerja na Gdansk in Ukraj ino. Poljska hoče dobiti od Hitlerja zagotovila, da Nemčija ne bo ovirala Poljske ob Baltiku in da ne bo podpirala agitacije za samostojno Veliko Ukrajino. Razgovor v Berchtesgadenu bo zgladil pot za Ci-anov obisk v Varšavi. Od Italije more Poljska več pričakovati, kot pa od Nemčije. Prvič: Italija bo priznala veliko važnost Poljske v vzhodni Evropi. Drugič: Poljska in Italija si boste obljubili medsebojno pomoč v Podonavju, kjer imate skupne interese, katere ogroža razmah Nemčije. Ciano v obisk v Varšavi bo prikrojen po njegovem obisku v Budimpešti — na zunaj pravilen in prijazen Nemčiji, toda obenem bo utrdil vezi med obema državama proti nacijski nadvladi. Beckovo potovanje v Berchtesgaden in potova-nje grofa Ciana v Varšavo je bilo začrtano, ko je bil Beck na božičnih počitnicah v Monte Carlu, kjer je o tem razpravljal s poslanikoma v Parizu in Rimu. Poročilo poljskega poslanika v Parizu ni bilo posebno razveseljivo, kajti ni mogel zavrniti, kar je pisal vplivni pariški list "Temps", ki je izrazil dvom glede vrednosti zveze Francije do Poljske in priporočal, da naj ima Nemčija proste roke v vzhodni Evropi. Roosevelt zahteva nadaljne milijarde POMANJKANJE V NEMČIJI Vsak kupec dobi samo o mejeno množino blaga. Primanjkuje tudi premoga in krompirja. BERLIN, Nemčija, 5. dec.— Stalnemu pomanjkanju presnega masla, masti in jajc se je sedaj še pridružilo pomanjkanje premoga in krompirja in slednjič še kave, cesar noben Nemec ni pričakoval. Trgovcu prodajo za osebo samo 3 unče kave in pazijo, da kdo prepogosto ne 'kupi. Kave je pričelo primanjkovati navzlic temu, da jo je Nemčija importirala lansko L»-to več, kot pa leta VXM. Trgovci se izgovarjajo, da mora sta ra Nemčija >edaj zalagati s kavo tudi Avstrijo, o kateri je znano, da porabi /velikanske množine kave. Pravi vzrok pa je, da Nemčija ni nakupila zadostne množine kave za -povečano prebi valstvo, ker ni imela na razpolago tujega denarja. Premoga in krompirja pa v Nemčiji primanjkuje .v prvi n rsli zaradi pomanjkljivega železniškega prometa. Železnicam primanjkuje po sebno lokomotiv in železniških voz, vsled česar imajo tudi potniški vlaki velike zamu4". Vsled te#a morajo železnice tu-di omejevati prevoz raznega blaga in tej nalogi nikakor niso kos. 70LETNI SE HOČE RA2P0-ROCITI BOONEVILLK, Ind., 5. januarja. — Sedemdesetletni |Benjamin A. Blackburn, ki je že 51 let poročen, je vložil tožbo za ločitev zakona. Prav;, da žena ž njim okruto ravna. JAPONSKA IMA NOVO VLADO Baron Hiranuma je bil imenovan za ministrskega predsednika. — -V novi vladi so zagrizeni fašisti. FRANKFURTER NASLEDNIK B. CARDOZA VIRI WPA BODO PRIHODNJI MESEC POVSEM IZČRPANI Senatorji ne bodo imeli proti imenovanju novega člana najvišjega sodišča nobenih poseb-j n i h predsodkov. —| Predaval je pravo na' manjkljaja. Harvard univerzi. TOKIO, Japonska, 5. jan. — Na povelje cesarja Iliroliita je sestavil novi japonski kabinet baron Kiičiro Hiranuma, ki je fašistični birokrat. Njegov kabinet je sestavljen iz zagrizenih fašistov, ki bodo še z večjo .vnemo zahtevali, da se proti Kitajski vodi odločna vojna. Dosedanji ministrski predsednik princ Fumimaro Kono-je je bil liberalnega mišljenja in ni bil po volji militaristom, vsled česar je odstopil. Novi kabinet bo zahteval l>olj drastično kontrolo nad gospodarskim življenjem, novo politiko za osvojeni del Kitaj- pomogel, da konservativni soške in združenje vseli politic- jdiiiki ne bodo imeli veČine in nih -trank v eno samo narodno.da ne bodo porazili skoro vsa skupino. jke od njega uveljavljene po Predno je cesar Hirohito po-1 ft a ve, kot se je to dogajalo v veril sestavo kabineta baronu | prvih letih njegove ndministin-Hiranumi, j«> poslal k zadnjemu cije. WASHINGTON, D. C, 5. januarja. — Predsednik Roosevelt je predložil kongresu proračunski o-?nutek za prihodnje fiskalno leto, ki se začne s J -julijem tekočega leta. Ce bo njegov predlog sprejet, bo narasel narodni dolg na štiriinštirideset tisoč štiristo petdeset milijonov dolarjev. Lansko leto je bilo skoro štiristo tisoč milijonov dolarjev pn- WASHINGTON, I). C., 5. januarja. — Ko je nedavno u-mri član najvišjega zveznega sodišča Benjamin ('ardozo, re je pojavilo vprašanje, kdo bo njegov naslednik. Javnost je u-gibala to in ono, toda nihče ni vedel, za koga se ho predsednik Roosevelt odločil. Predsednik je pozval kongres, naj dovoli deset tisoč milijonov dolarjev.- Denar bo porabljen predvsem za ojačanje vojaške sile Združenih držav in za podporo nezaposlenim. Ker je vir \VPA izčrpan, je predsednik prosil kongres, naj dovoli do .*>0. junija v ta namen osemsto petinsedemdeset mili jonotv dolarjev. Ako kongres Jasno je bilo, da bo imeno- \vJS& MO ,)0 ;torII> bo ^ mes0<.a val Cardozu za naslednika ii-|februarja brez dela več stoti .beralnega človeka, ki bo pri- 4'starejšemu državniku," Ki let staremu prinfu Sajonji, po sobnega odposlane«, da od njega dobi nasvet za imenovanje. Princ Sajonji je že nad de-et Ko je prevzel KoosccvU pred *-e«lniško službo, j«» bil «*<|i>ti njegovih poglavitnih soč oseb, ki više .sedaj razna dela za WTA. Predsednik je v svoji posla ni<-i poudaril, «la j»* proti no vini < lav«* i nam in da je treba pokriti primanjkljaj iz drugih virov. WASHINGTON, D. <\, januarja. — Ako bo predsed ni kov proračunski predlog o POLOŽAJ NA ŠPANSKEM n »» je njegovih poglav.tmh svetova!-! |o|>m| ]m potrošihi zvezna eev profesor Felix Frankfu,- .|;|,j;| ||M.|| , jll|ijoi|| U>kiH,t^n ter. ki ni bil rojen v Ameriki, let nasprotoval baronu Hira- pač je pa po rodu Žid, rojen v SAMOMOR BIVŠEGA ARGENTINSKEGA SENATORJA —-— BUENOS AIRES, Argentina, 5. januarja. — (>9-letni Li-sandro de la Tore, bivši argentinski senator, ki je leta 19Ji kandidiral za predsednika, pa je bil poražen, se je včeraj u-strelil. V politiki tse je ^dejstvoval ua«l |>etdeset let ter je b;! velLk zagovornik »lemokratič-* nih idej. numi, da bi postal ministrski predsednik, toda sedaj je po stal militariastično - nationalist ični pritisk tako močan, da je slednjič "starejši držaivnik" popustil in i»rivolil. PREDLOGI NOVEGA GOVER-JNERJA LANSING, Mich., 5. jan. — Frank I). Fitzgerald, ki je bil izvoljen na republikanskem ti-ketu za governerja države Michigan, je izjavil, da bo odpravil sedeče stavke. Zakonodaji je priporočil, naj sprejme postavo, da morajo delavci oe-set dni prej naznaniti, kdaj bodo zastavkali. Zakonodaja na i tudi imenuje poseben odibor, sestoječ iz petih mož, iki bo skušal uravnati Avstriji. Zadnja leta je preda val pravo na Harvard univerzi. Danes je predsednik Rouse velt imenoval Fclixa Frank-furterja za »"lana najvišjega sodišča. Ker j«' Frankfurter izvede nec v pravosodju in so bili njegovi nasveti že neštetokrat uad vse merodajni, ne Ih> to imenovanje naletelo v senatu na po-ben od])or. in .'50. junijem prihodnjega leta vsako minuto $17, A V K, Francija, :». januarja. — Špansko fašistično vrhovno poveljstvo uradno na znanja zavzetje Artese, "klju-ča do Katalonije," 65 milj se-verozapadno od Barcelone. Pade«* Artes«» so naznanila l»oro«'ila iz Burgosa l!4 ur pr« j, predno j«* mesto padlo in vla-dno p««veljstvo je tedanje poročilo takoj zanikalo. Dva fašistična oddelka da po ponton-kem mostu prešla čez reko Segre, nato pa >ta morala ]>«) poljih bresti i»" vo-• ii, ker so republikanci izpustili vodo iz Vrgel prekopa. Fašisti s«> tudi zasedli vasi Moiisonis in Marcobau blizu Artese. Na južni fronti pri A pi pa so zavzeli vas Castel Da-sens. Bilizu Tarragone so fašidV-ni letalci liombardirali dva vlaka, ki sta bila napolnjena z begunci in je bilo ubitih 40 ljudi, 30 pa ranjenih. "FRANCOZI SO LAHKO ZADOVOLJNI!" BYRD0V PES POGINIL STARODAVNI OBIČAJ LONDON, Anglija, 8. jati. -Prebivalci oddaljenega otoka Shetland, severno <*1 Škotske, so včeraj obhajali Božič, ko >o bili božični prazniki za ostiilc Angleže že končani. Otočani se trdno drže starega Julijanskega koledarja • n šče je bilo pojasnjeno ž v ne- ta 192> in je bil p«»leti ranjen, se o« I ločno branijo novega Nedavnih izjavah, ki'sem jih po- jko s«, ga napadli jastrebi in ga gorjanskega koledarja, kater -dal v spodnji zbornici. Opozar- 'razkljuvali. ga ** poslužuje ostali svet ze « . I Klondvke >i je več me-ecev vec stoletij. Za prebi val<*e tega otoka ^ Novo leto PJ. januarja. ATLANTIC' CITY,, N. J., ,">. LONDON, 5. januarja. — Na januarja. — Skeeters, kakor *•-seji spodnje zborni«-«* je bilo meimjejo močvirnate pastrebe, ministrskemu predsedniku Ne-!-s° ll,>i,i Klondykc»-a, psa, ki je ^ile Chamberlainu .stavljeno'vlekel sani za Richarda E. Byr-skušal uravnati vse spore med vprašanje o angleški podpori delaa vci in podjetniki. j Franciji v primeru neizzvane O«lbor naj bi ne bil v ničem'ga napada na Francijo. 0«lgo o« Ivisen od zveznega Delavske-iva rja j« m- na to vprašanje, je ga urada. da, ko je raziskoval južni te- Klomlyke je bil rojen v Mali Ameriki ob južnem tečaju h* i Chamberlain rekel: "To stali- ta In -i1' PoUti l»°«inil> ko ADVERTISE IN v si,°,,,.,Ji ^iwirnici. NARODA** "'a,n sr>0(,I|j° z^>orntf'o zlasti na izjavo, ki sem jo podal o an I1'™1 rano t('r l»ri h'In i gleško-f rancoskili oflnošajih lJ)'dlako, ki se je strdila v kepe in prične l" I I . _ _ -ti M* I .»4. ; decembra * Na naknadna vpra- | ysM P'»'/«niI. Vsled tega Becku ni preostalo drugega, kot sku'! Sanja n«»kega poslanca, ali bi sati izboljšati odnošaje z Nemčijo in osjo. To je Au*nia ne mogla dati Franciji najbrže grofu Cianu sporočil poljski poslanik v Ri- ^onlljer^r ^go^ovHa^lfakor mu, kajti še istega dne je bil določen Cianov obisk ga je pre«l kratkim podal fran-V Varšavi. eoski zunanji minister Bonnet, Pri tem, da skuša Poljska izboljšati svoje odno- kt° ^ izjavi1' da ^ v . v t , i.. i vi i i v i stavila vse s'voje sile na kop- saje T Nemčijo m Italijo, pa ne bo sla predaleč, da liem, na morju in v zraku na ne bi žalila Rusije. Toda njen namen je dobiti od razpolago, če bi bila Anglija Nemčije in Italije zagotovilo, da ima proste roke v!napadena, Je Chamberlain od- osrednji Evropi in bo storila vse, da drži Rusijo lo^^'Vladf labko l^naJpe-čeno od zapadne Evrope, polnoma zadovoljna,'' JECA SAMO PONOČI ri otočani so potomci starih Vikingov. ALLKNTOWN, Pa., 5. jan — Farmer John I*. Rcmaley j« bil zaradi vožnje z avtoniobi j join v pijanosti obsojen na .'>') iH»M»itit,i»iii»M»Ui» .!•»*^"mihhiim ,Jiiaiu«H' , POZOR! Rojake opozarjamo, «la lah-dni zapora. Da pa ne bo zane- k>>, ko naročijo posamezne k«>-marjal dela na svoji farmi, je made Slovensko-Amerikanske-sodnik odločil, da bo preeed^i ga Koledarja za 1939, name-svojo kazen ponoči. Zato bo sto, da paši je jo svoto — 50c v moral priti vsak večer ob sed- j gotovini ali Money Odru — mih v kaznilnico, zjutraj ob priložijo k naročilu znamke po šestih pa bo izpuščen. 13 oziroma po 2 centa, x "GL*B HBDDA"- New York Friday, January 6, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "GLAS NARODA" (VOICE OF TI« PEOPLE) jf Owutd and Published by BUtVKNIC PUBLISmNO COMPANY (A Corporation) Er»»k R«kwar. Prudent J. Lupataa. 8««. Plan* of budne« of tbe corporation aud addreaaea of above ofQcera: i ti« WEST 184k STREET NEW YORK, N. Y. Year IHSPBD EVEKS pAY EXCEPT RUNJJAY3 AND HOL.1DAYH ___;____ ^drcrtlieamt on Agreeiuent ^ » Za cel«, leto velja Hat aa Aaaeriko Zm New York u celo leto . . «7 00 Id Kanade ..............ffl.OC Za pol leta ..................... P«>' ieta ................$.ViO Za lnosematvo u celo leto .. S7..I0 Z« ABtrt leU................$1.50 Za pol leta ................«3.60 ________Subscription Yemriy %%.— -OLAB N4BObA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZICMSl NEDELJ »N PRAZNIKOV *ULA* NARODA", ti« WEST IS* STREET^ NEW VORK N Y _ TELEPHONE: CHelaea 1-124* ===------ — FRANCOSKI SUBMARIN "CERES" Dober želodec — lima brezposelni trgovski po-inočnik Vlado Ma rušič, ki je pojedel v_ Vžkraždinu za stavo; 25 št m kijev, 10 rogličkov, 1 kg I kruha in pol kg sira. Pri tem! je popil tudi price j vina in nazadnje je dobil še 50 din, za kolikor je bila sklenjena stava. 1 - a- ri Najprej so ga oropali, potem pa obesili. FRANKLIN IN THEODORE ROOSEVELT V šestih letih, odkar je Franklin 1). Roosevelt prevzel »voje visoko niwto, je vedno kazal obcatek, da poosebijnje eno -tvar, za katero so se že pred njim borili 'predsedniki: Jefferson, Jackson, Lincoln in Theodore Roosevelt. Pogosto se poslužuje spi-ov in beset I teh svojih p letini-W, da zariše cilje in namene svoje vlade, ki predstavljajo za Franklina I). Roo^evelta štiri kritične dolie [>olitične in so« , jultie evolucij« Amerike, z njegovim New Dealom kot peto dobo ■ Čimbolj pa se bližajo nove predsedniške volitve, tela »H»lj [»ostaja jasno, da hoče Franklin D. Roosevelt, da ohrani pridobitve moje tiade, posluževati strategije in taktike svojega poW)i*atranea Theodore Roosevelta. "Teddvjeva" osebnost }c v dnevih njegove prve vlad" napravila mogočen utis na mladega Franklina. In ta vpliv je bilo mogoče opaziti že nekaj časa zatem, ko je prišel v Belo hišo. Ob priliki svojega drugega zaupnega "pogovora pri t-gnjišeti", tri mesec«' po svoji inauguraciji leta 1933 je rekel Franklin 1). Roosevelt: '4Theodore Roosevelt mi je nekoč rekel: "Afco morem imeti vedno 75 odstotkov prav, boni svojim upanjem ostal zvest v najvišji meri." In ko je nedavno v »vojerti govoru v North Carolini p; republikanski volilni zmagi v novembru |>ojasnil svoje i.-ti»li-šč« in je isflcal sodelovanja za svoj New Deal, tedaj je omenil pismo svojega prednika iz leta 1908 in izjavil: "Zdi se ni i, da je v resnici rekel, da ima in da mora i-uieti ameriški narod določen cilj za izboljšanje vlade, izboljšanje soeijalnih in gospodarskih razmer; da morajo drugič bit. ti cilji doseženi s popolnoma določeno akcijo; in da morajo tretjič, da je mogoče doneči ta '-ilj, imeti predsednik in vlada i»: narod kot celota dve neobhodno potrdbni lastnosti — prvič, Mtiisel za proporci jo in perspektivo in drugič dobrovoljo in ^misel za humor." V tej njegovi izjaivii vidijo dobri opazovalci določen-' -mernico predsednika Roosevelta za uravnavo mišljenja v sedanjem kongrosu in za uravnavo splošnega razpoloženja pri prei'e predsedniške volitve iti je republikanski narodni konvenciji pri poročil za svojega naslednika Williama H. Tafta. Franklin D. Roosevelt ima sedaj pred seboj, da določi svojo smer za leto 1944) — ali te bo potegoval za ti mimo hiše, Ivi je lar^t .Tosi|H>vega očeta. Josip .je stal pred hišo in tolkel s palico po leseni ograji. Jurkovič je pozval dečka, s katerim je bil dober prijatelj, naj nikar ne uničuje ograje. Nato je začel Josip zmerjati svojega prijatelja in mu grozil, da bo ž njim obračunal, če se bo vrne seval v njegov« zadeve. Jurkovič ira je miril in deček je nehal zmerjati ter šel z Jur-kovičom po cesti proti vasi. Med potjo pa je Josip začel izzivati in psovHti Jurkoviča. Ko mu je Jurkovič dejal, da ga bo založil njejrovemu očetu. Je Jo-sip potegni Inož in zabodel svojega prijatelja v trebuh. Sosedje so prihiteli na i>omoe, ki pa je bila brezuspešna, ker je Jurkovič če/ dvajset minut iz KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete posla'.i denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. fcHite po brezplačna navodila ln pojasnila na 5L0VEN1C PUBLISHING GO. ;:POTNlSKJ ODDELEK "GLASA NARODA":: m mmwk _ H«w York, H. Y. Denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ -.50 ....................Din. 11H) $ 4.85 ....................l>in. -JUO $ 7.^0 ....................Din. H-viŠtca so že pred vojno obisk o Pastir je p-vcl na prepoveda- vali najuglednejši lovci iz liino-neni kraju, zato ga je logar o-'gih tujih držav. Admiral Wells |M>zoril. Nastal je prepir, med ki je strasten lovec, bo menda k katerim je pastir s puško ustre- j obiskal tu li velika lovišča na lil loijaria. Fvoflišče ie / ozirom |»odro<''ju Prenj planine. 1^-. , , . . . ' • , , , i — , i • . na mladolctnost ubijalca liilo, da pošlje domovini pod bo leto občine. Ker je vedel, da bo obsojen___ Zanimiv primer j«* obravnaval iiuili kjizeiuski Kt-njit v Z;i-grt4>u. N:i zatožni klopi je s<»--letni hlapec Friderik Polanec iz (irajenščaka, ki je bil že trikrat kaznovan, ker je v oktobru odnesel gospodarju razne predmete. Ko mu je sodnik razglasil sodbo, ki se glasi na 7 m-eseeev strogega zapora in 2-lctno izgubo častnih pra-| vie in ko j^ji je vprašal, če kazen sprejema, mu je obsojenec odvrnil, da prav rad, sjij je hotel že pred tednom dni nastopiti kazen, ker je vedel, da je nh sojen, pa ga niso marali spre jet i kle-,višč«' na ('vrstnici olvsei?«i -ko-kj«T ( r;ij .'»I?. IM M1 ha. njegovo ~ red i see nadzorstvom! pii je .Tabbtnica ob X<»retvi, omiinja. »la je streljal n:' Kovača. - katerim sta bila dobra prijjitelja. Djundjerski je star pijanec in živci so mu močno omošali. ADVERTISE IN GLAS NARODA* |AKONAMKIMV^ATK " \ 1MUSKATI SVKTOVNO rtOP^\ HAXSTAVO. VAVt IK T^ \ Fv^ \\ OGROMNOST SVETOVNI \ O • • ■ - \\ RUSTHE v"E w \ \\ NKA WBatnu % ^ v* je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVO^OVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA J poilnino _ ^ ; . Ne zamudite tt prilifce! — Slovenk Publishing Co.| J Česa vsega ne premore ta-kozvana moderna literatura: Oital sem ži' moderen roman s takimle koncem; i— In slednjič sta se poročila. Ona mu je bila vedno vdana, oii se pa ni dosti brigal za i!jo. .Štirinajst dni po poroki se je spet spri ž njo in odšel ueznanokam. Nikdar več ga ni videla. Jokala je in jokala, toda njene solze ga ni>o mog'e priklicati nazaj. V znamenje velike ljubezni ga je vsako le to obdarovala z malim sinčkom ali hčerko, on se pa ni brigal za ta znamenja udano sti in ljubezni. Nikdar več g>i ni bilo. Ona ga je še vedno Iju bila,strastno, do groba. Naše življenje je kratko, t« -'da dolgočasje ga precej podal j • v sa. Državni pravilnik govori: — Med drugim naj omenim, jdji sem videl sam, pa tudi druge ugledne priče so videle obtoženca na krajih, kamor bi pošten človek ne stopil. Lepe žene in znameniti zdravniki uživajo dostikrat [dober sloves, ki ga lie zaslužijo. Nekateri ljudje so zelo ulju-dni in post reži j i" vi. Vse bi da li, če l>i imeli. Prijatelj je obiskal pri jate Ija. Dobil y;a je še v postelji. Razveselil ga je z naslednjimi besedami: — Kaj zajtrka bi ti dal, če bi imel kavo in mleko. In ko-za i ček žganja bi ti dal, če bi ne bil sinoči pocedil zadnji kaplje. Pa nič zato. Če iina-j kakšno cigareto, ml jo daj pol, da bova že vsaj nekoliko po kadila. Nobene stvari ne ponavlja ženska tolikrat v svojem življenju kakor svoj prvi in zadnji poljub. Pravijo, da pada dež enako — na poštene iu nepoštene. Večkrat se pa primeri, da pred dežjem varuje slepar, ki je poštenjaku marelo izmaknil. — Le klepeči, le klepeči, — je prekinil mož svojo ženo. — Z as t ran mene klepeči magari ves dan. Tvoje besede mi gredo pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven. — Seveda, ker nimaš med levim in desnim ušesom ničesar, ot> čemur bi se moje besede ustavile, — ga je zavrnila. ^ Noben moški ne misli o ženski tako slabo, da ne bi kakšna ženska o njej Še slabše. Blagor tistim, ki jih nobena nesreča ne pretrese in ki nikdar uppanja ne izgube. — Hirala Bogu, — je vzdih-nil rojak, ko .so mu v bolniši.i ci odrezali nogo, — zdaj sem se že vsaj kurjih očes izuebil.. K^p Po nekaterih evropskih deželah je uveljavljena postava, da morajo samci in pečlarji plačevati poseben tlavek. — Da le ni nič hudega, — si mislijo samci in pečlarji ter ga z iveseljem plačujejo. — Ne^rečnica, — je rohnela mati, — priznaj vsaj, s kom si pe s pečala. Hčerka isolznih oči: — Saj ne vem, kako se piše. Ničvrednica! Torej ga niti ne poznaš! Ali ne veš nobene mani ret Saj se vendar re-ee: — Prosim, s kom imam east? '.. L j. . fcr -i________ / ) "QT/AB KA g o D A"—New York ; _ Friday, January 6, 1939 ___. SLOVENE (YUG08LAVT DAILY Kratka Dnevna Zgodba A. P. OEGHOV; V JUTRANJEM MRAKU KDO JE V SVETOVNI VOJNI ODDAL PRVI ANGLEŠKI -♦-STEEL__♦_ Marija Mihajlovna ni mogla «pati. Wtaia je, se skobacala čez moža, obuia šoliiičke in stopila k oktiu. Dvorišče je l>i-lo pogreznjeno v temo. Videli m* se le obrisi dreves in del strehe kozolca. Marija Miliaj-iovna je posedala na dvorišče. Kar je k riknila. Zdelo >e ji je, nest i suknjič snazit. pa ne prinesti ga nazaj! Zdaj pa morale hoditi tu brez euknjiča." Petem je pa odši>! gospodar v ku/li i njo in stopil tja. kjer je stala navadno Pelagijina i>o-stelja. Pot i pal je njeno ramo in jo stresel. "IVlagija! Ka j .se pa dt las da bliža i vrta hiši ti mna kakor da spiš! Kdo je prav-| nih tava. In videla je, kako sejkar zlezel skozi okno k tebi V* je postava oklevajoče ustavil«! "Hm—r&ozi katero okno?** pred oknom v kuhinjo, potem se je pa zavihtela z levo nogo na prizidek in Izginila v temo. "Vasja!" je zakričala Marija Mibajlovna in strada svojega moža. "Vas ju! Za boga, zbudi .se! V kuhinji je tat! Stala r-eiu pri oknu in videla, kako jo zlezel v kuhinjo. A iz kuhinje je >amo korak do jedilnice, kjer je spravljen srebrn pril»or. l^mi so vdrli vlomilci na enak način v stanovanje. Marije .Jegonrvne.** •'No, in kaj zato? Pa naj vlomijo. Bog z njimi. Goto- t4Xikar še ne delaj nedolžne. •Povej raje svojemu vitezu, naj takoj izgine od tod. Si razumela V* <4'Kaj pa mislite o meni, gospod*" Ves čebuli ali po nečem podobnem," je dejala gospodinja. . "Pa res nekam čudno smrdi. Spati itak ne morem. Čakaj no, da prižgvm luč." Prižgal je električno luč. V naslednjem hipn je zaslišal za seboj pretresljiv krik. Obrnil je in zagledal izbuljene oči --voje žene, ki so ga gledalo pre-tra^i iio, začudeno in srdito. "Ali si sleki'1 v kuhinji suknjič?" ga jo vprašala žena in videl je, kako je prebledola. "Zakaj?" 4 4 Kar j »oglej .se." Gagi n se je pogledal v ogle- Ko so tudi Angleži lani 11. | novembra praznovali dvajset-) letnico premirja, je v javnosti obenem nastal tudi spor, kdo j je dal prvi strel iz angleške puške. Doslej si je to "čast" prisvajal vojak E. Thomas, ki jo služil v irskem kraljevem polku in sicer da je to bilo 2'2. avgusta 1914. Komaj pa je angleško časopisje razneslo to vest po angleškem svetu, so se oglasili mornarji, češ, da je pr-vi^ strel po angleški vojni napovedi dala mornarica in sicer že ">. in H. avgusta 1914. Pa tiuli ta časovna meja ni obveljala, ker pred nekaj dnevi se je oglasil nekdanji polkovnik C. D. Bn die. Služil je v srednje eseškeni polku, in pravi. da je ustrelil že ."». avgusta 1914 ob f».ir> zjutraj, in sicer na moji med angleško in nemško vzhodno Afriko. Tisti, ki upokojenemu polkovniku ne privoščijo te "časti" pa pravijo, da njegov strel ni bil uraden, da je Brodie streljal Iz privatne puške in na lastno pest, ne da bi pri tem mislil na svetovno vojno ali jo hotel sprožiti. Brodie pa vztrajno zagovarja rvoj "rekord" in je pre 1 kratkim 'zastopnikom tiska pripovedoval, kako je vse to bilo. Ko je vojna izbruhnila — ki takrat še ni bila svetovna — je bil v mestu Mosaka ob Victorija Nvansa jezeru. Tamošnji komisar distrikta mu je /. močnim oddelkom poveril stražo med jezeri. Dne 5. avgusta zgodaj zjutraj je prišlo do spora z oddelkom nemških vojakov, ki so .se vadili blizu roke Kagera. Iz spora je nastala praska in prišlo je

strela, pr vega da je sprožil on sam — ob 6.15 zjutraj. Ni še znano, ali mu bo obveljalo ali ne. Morda se bo pa še kdo oglasil, ki bo trdil, da je bil še hitrejši. Na ta način bomo morda še prišli na tistega, ki je vso to reč "začel." Ko obnovite naroč-nino, pridajte še 50 centov za S. A. Ko-ledar za leto 1 939. MLEČNE POTI. Krasen pojav mlečne uot: na nebosklonu ni v vesoljstvu edini. Na tisoče podobnih pojavov je po vsemirju. Shapley si je nadel nalogo izmeriti do 600,(MH) mlečnih poti nI i tako zvanih mimogalaktičnih me-glovin Iz temeljitega poznavanja teli nebesnih |K»javov lahko >kl-epanif> tudi o ob-«-gu naše mlečne poti. Doslej vet I obe v malih širinah. <*'im višje p;i jiogledamt , tem več jih je. Najin • I j jih jo mi d (ki in 80 stopinjo. To je mesto vi rje koncentracije meglovin in Shaplev j<* mnenja, d;i jih j<- tu 20 do ."><>,IXX>. Povprečna gost, f;i j.-7 meglovin na vsako kvadratni« stopinjo, trikrat manjša, kakor v skupini mimogalaktičnih meglovin. znano pod imenom Devičji las. ZvezdosJovce čaka na tem P"lju i Pelagiji njen] to. Zavoljo mene lahko spre-gasilec.'* jjemaš samega poklončkovega "Kaj? Kdo?" je kriknila nečaka, če hočeš. Toda ti si | dalo in ostrmel. Name-to svo-Marija M iha ilovici. "To je šh mi odnesla včeraj suknjič osna-j j'ega suknjiča je imel na sebi hujše kakor če bi bil vlomilec, žit. Kje je? Jaz takih stvari v svoji hiši j m* trpim." "Tako je na »vetu že od pa-ne tiveka, da hodijo gasilci k svojim dekletom ponoči skozi okno.** "Ne, v svoji hiši tega ne trpim. Pojdi takoj v kuhinjo in zapodi ga. Toda takoj! A jutri |k)V«» Pelagi ji, da se t<> ne stm« |M>Doviti. Pojdi, toda hitro!" "Vrag naj vzame, vse to," je za mrmral Gagin jezno. Obul je copate in odšel. Bila je tema kakor v rogu z rokami je moral iskati vrata. Najprej jo odšel v otroško sobo in zbudil guvernanto. "Kje je moj r»ukiijičf Ali si ga od n c-d a včeraj osna žit?" "Vaš suknjič sem dala Pc-h»giji, da bi ga o^nažila." "Kakšen red je to? Od- "Oh, pozabila sem ga pobi-i žiti na stol. vi>i tamle na kljuki pri poči." G;:gin je otipal suknjič, ga < blekv) in .>»e vrnil v spalnico. Marija Mihajlovna jo bila ta čas zo|M*t legla in pričakovala jo moža. Tri miuute je vzdržala, potem je pa zopet postala nemirna. "Kak«> dolgo ga ni nazaj?'* je razufisijala. "Ke dobro l»i bilo, č-e bi bil tam samo lee. Samo da ni koga drugega — in v bujni domišljiji je videla najstrašnejše prizore. Temno kuhinjo, sekiro — svojega moža, kako se je zgrudil pet minut, šest minut . . . Celo ji je'že oblival mrzel pot. "Vasilij." je zakričala Marija Mihajlovna. "Vasilij!" "Kai -e je pa zgodilo? Zakaj ttako kričiš? Mar te kdo ROJAKI! ROJAKINJE! NAJVEČ II IN NAJVARNEJŠI SLOVENSKI ZAVOD JE Mestna Hranilnica Ljubljanska Ima Ustnih rezerv nad Din 26,000.000.— vseh vlog pa okoli " 400,000.000.— Hranilnica posluje popolnoma normalno, vloge so izplačljive brez vsakih omejitev. MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA NOVA ŽELEZNIŠKA ZVEZA MED CSR, IN RUMUNIJO. Praški listi beležijo, da namerava rumunska vlada zgraditi novo železniško progo v sever« vzhodnem praven. Že-i leznica bo tekla vzdolž mejo. S to železniško progo bi se dala ustvariti nova železniška zveza med f*SK in Rumunijo in ta proga bi bila dolga samo kakšnih do kilometrov. LINDBERGH SE JE NASTA NIL V PARIZU. Zmagovalec oceana diaries Lindbergh, ki je v zadnjem času mnogo potoval iz kraja v kraj, -i je, kakor se zdi. zdaj odločil, da se za stalno naseli v Franciji. Najel je za sobo in svojo družino stanovanje v Parizu ter je izjavil, da se nadeja v francoski metropoli mirne-ba življenja. GLAS NARODA" f ^ pošiljamo v staro do- ^ ^ movino. Kdor ga ho- j fcce naročiti za svoje f N sorodnike ali prijate- t ^Ije, to lahko stori. — j j Naročnina za stari p ^kraj stane $7. — V jj ^ (talijo lista ne poši- j FAŠISTI POZDRAVLJAJO BOLGARSKEGA KRALJA Ko je bolgar-ki kralj Boris obi*ka! univerzo v Sofiji, so ga fašistični študenti pozdravili s fašističnim pozdravom. Poučni spisi: A UN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. - Trda vez. Sli) si ran« Cena $1.10 (Ičnn knjiga za Nvmce iu za <>ue. ki m» nem Kine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANC1. Spisal Her. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis posameznih držav; prišel je vanie Slovencev; njihova drufttva in drum wruune ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 ANULE&KO SLOVENSKO BERIIXI. Sentavli dr. F. J. Kern. Vezana Cena $2.00 BURSKA VOJSKA. »5 strani. Cena 40c- BODOČI DRŽAVLJANI naj naro«* fcnjiiiro — "How trn become m citizen of tie United States". V tej knjigi so vsa pojasnila In cako-ul za naseljen«- Cena 35c> BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 236 strani Denarni problem je zelo zapleten in težaven ln g* nI mogoče storiti vsakomur jssihfca. Pisatelj, kt Je znan CeSkI narodno-*s«n*podar-rU strokovnjak, je razfiiril svoV" delo tako. da bo aluillo slebememu kot orlentačnl spis v denarjn. Cena 80C. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 Strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca ; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1« -tranl. Zanimiv fiotopla a slikami Uatln krajev nafte stare domovine, ki so Slovencem le malo sna nI. Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal R I^gvart. 143 strani. S slikar"' Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. Ki strani. Poljndnl splal o naravoslovja In avezdoznan-atvn. Cena 50c. KOKOAJRREJA. Sestavil Valentin Razincer. M atraol. Cena t f doves .... JU BroB. .... JI KRATKA SRBSKA URA^ATIKA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ECaODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 99 strani Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vem. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 atr. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vek. 144 >t*. ' Navodila sa tzračunanje okroglega. /wiw ga ln teaauega lesa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, naj novejSa ln praktična abirka navodU sa kuhinjo in dom. ' Cena 50c. MATERIJA to SNERGUA. Spisal dr. Uvo Čer-melj. 8 sil kam L ISO strao* Nank o atomih, molekulib In elektronih. Poljudno pisana razprava o ladeokta Moderna ■aanoatL Gena $125 MLEKARSTVO. Spisal Anton Pare. 8 slikami 188 strani. Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mleka ratva sploh. Cena $1.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: bros. $1% ves. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5.oo NAROD. Kt IZUMIRA. I«»l strani Pol j n« l*>f i Mols i>ajs*>TeriH*jAega ni»rKe In navade. Cena 40c. NAftr. SKIHUJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisni Fran Kriarer. 1TJ4 «trani. Bn>S. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 'JZH strani. Vez... Knjiga je tinmenjeua v prvi vrsti za Klavluio. ;iiD(->ni> ln »trojno IcIjiK'-aviiifar»tv.. Keie- * zoi i varstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJ AR. Trijo deli: IfTi. 141. l.T! sfrani. Cena in< liko tp» Poljuden in natanrt'n opln cMlkriLja novega " aveta. Spin se f-lta kakor zanimiva invest ter je sestavljen r>o najl»oljšIb vlrib. Cena 50c< PRAKTIČNI RAČLNAR. Trda ve«. *J51 atr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar Je pri nakunu tu prodaji »otrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE tH.OZOFIJE Spisal dr. F. Veber. »41 strani. Knjigo toplo pri|M>ročamo vsakomur, ki so hoče wznanHi z ^liivniinl čuauu scMlobna filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj, 41» atrani. * V kujlel m> opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne mske struje. Cena $1.50 SPOMINI. 'Sfim.: Jože I^avti£ar > J4:i strani. V tej knjgl o^uja nnft znani i»otopi župnik 1 I-avtlžar s|K>mine na svoja brezAterllna »K>- ' tovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena broA Cena 50c. SLOV.-ANGLE^KI IN ANGLEftKO SLOVKN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO NEMSKI SLOVAR. 14.1 str. Druga polovica knjige vsebuje nemftko-alo-venakl slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nemškega Jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 3S2 atrani. (jena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spiral Franc 1'ovife. cena bros. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 atrani. Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretno- J" stl; burke In Šaljivi imokusl; vedeievalna tabela; puoktiranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1^8 strani. Knjiga je Izffla ▼ založbi Vodnikove družbe * ter vselmje življenjepise mol. fct so s svojim delom prlvedU slovenski narod ta auženjstva t svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 atrani. Zanimivosti is ruske zgodovine ln natančen opis vojafike republike aaporoiklh koza kov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELI&ČA. 82 strani. Cena 50c. VERNE DUŠE V V1CAH Spisal Prosper Merlmee. 80 atraol. Cena.. .S« Eden najboljilh spisov francoskega mojstra ▼nota ls naAega kmetakega življenja. VOLK 8TOKORNK ( Tria ves.. I1.N ..lil ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _«* I S i -Ti.'.: .1* . • -ft- "GEXB in BOD A"—New Tot* Friday, January 6, 1939 SLOVENE '(YUGOSLAV! DAH.T a SLEHELRNI>oooo'včasih greši. - - _ ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL l. H. ===== 23 - Se enkrat premisli Rudolf Werder svoje preteklo življenje. Usoda mu je bila prijazno naklonjena, roka pravice, ki mora vse neusmiljeno iztisniti, kar se pregreši proti redu človečke družbe, .ga ni mogla zgrabiti. In Rudolf Werder je vedel, da se '/.aradi svojih, deloma iz maščevalnosti, deloma iz veselja do pustolo-vtščin in nevarnosti izvršenih dejanj — oropal je celo vrsto poznanih trgovcev in pred vsem ljudi iz'? finančnega sveta za velikanske veote, ne da bi jim prišlo na misel, da bi v njem iskali zločinca — izključil iz dobre človeške družbe. Vedel je, čutil, da ei je nakopal krivdo — nepospravljeno krivdo. Toda kdo bi mogel zbrati v sefoi toliko hrabrosti, da bi se sam predal zemeljgkt pravdi, ako je pred njim ležalo «e srečno lepo in predvsem pošteno življenje? Počasi hoče zopet pri-čejti kazati se zdravega; njegova maškarada in 'komedija z zgodnjo starostjo ni bila več potrebna. Joana bo mogla verjeti, da mu je občevanje z Bertramom in njegovo sestro prineslo v njegovo življenje toliko veselja, da se je njegova bolezen izboljšala. Potem pa bo Rudolf Werder z dolgimi požirki vžival življenje, hotel se je ogrevati ob živahnosti in veseli mladosti svoje hčere — in Gunterja in Gunde. Da, to je bila njegova najljubša misel. Mladega fanta, in .še bolj njegovo sestro je globoko zaprl v »svoje srce; in njegova največja želja bi bila izpolnjena, ako bi se Gunter i rt Joana našla za življenje. Gunter je »bil po njegovem mnenju raoz, ki bi mogel po njegovem mnenjn nadaljevati njegovo pošteno delo in Joaro osrečiti. Ali ne bi mogel popraviti greha Rudolfa Werderjaf Rudolf, bojazljivec si! Sam moraš popraviti, priznati moraš svoja dejanja! Imel si pogum jih izvršiti, v nevarnost si postavljal svoje življenje; sedaj pa zastavi svojo bližajočo se starost, da popraviš, kar si zagrešil! Pa tudi drugi glasovi so se pričeli oglašati: Norec bi bil, ko bi izvedel, kar «si ravnokar mislil. Ničesar drugega ne boš dosegel, kot uničil boš svoje življenje in boš svojo hčer potegnil za seboj v propad. Werder jeva lica gore, težko mu gre sapa. Dolgo vzaine, predno se pomiri v svoji notranjosti. Odločil je. **Ne, odkloni, da bi u spevno zdravilo proti raku, s čemur bo ta bolezen znatno ustavljena. Leta 1939 gotovo ne bo prišlo do vojne, za leto 1941 ali 1942 pa tega ni mogoče reči s tako gotovostjo. Predsednik francoske republike Lebrun bo moral iti na potovanje po morju, ker bo zaradi smrti v angleški hiši potreben njegov žalni obisk. 4. marca bo v veliki nevarnosti, pa ji bo nišel. Nato se bo umaknil v pokoj, ker leta 1939 poteče njegov« doba. V Angliji bodo kraljevi bratje dobili važne naloge. Za vojvodo Wind sorskega pa bo važno in odločilno šele leto 1941. Opozicija proti tokratni angleški politiki zraste, pa nima sreče. Poljska se bo spet vrnila k Franciji in polkovnik Beck bo moral svojo politiko izpremeniti, ali pa se bo moral umakniti novim sme-rom. Papež 'bo Rim zapustil in bodo izvolili novega. Italija se bo vrnila k političnemu in gospodarskemu liberalizmu. To leto bo tudi konec intervenciji v Španiji. Za Romunijo bojo ?eto zelo srečno ker bo šla za svojim starim nagnjenjem k zahodnim državam. Tudi za Ho-1 and i jo bo novo leto zelo dobro in se bo bližalo čimdalje večjemu blagostanju-. V drusri polovici leta se bo Roosevelt obrnil na Ligo narodov, naj prepreči vojno. Skoro soglasno bo ponovno izvoljen za predsednika Združenih držav. Judje v Palestini ne bodo našli "obljubljene dežele", kljub temu pa bo vprašanje beguncev rešeno. Konec koncev bo 1939 leto oddiha, vojne ne bo prineslo še nobene, čeprav bo že metalo njeno sence. Vsekakor pa bodo v tem letu zagledali luč sveta mnogi bodoči veliki državniki, o katerih pa bodo šele naši vnuki modi reči, ali .ie bilo njihovo delovanje za človeštvo blagodejno ali ne. Tako ta Maurice Privat telovadi po bodočnosti. V političnih napovedih ni mogel prikriti, da nagnjenje neke določene skupine želi več uspeha, kakor pa drugim skupinam. Kakšni nagibi so ga vodili v |VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. TrOOSUV TRAVEL. DKFT. 21« W. 18U> 8L. htm York. N. V drugih točkah, je pa seveda preširoko polje za raziskovanje in morda tudi premalo pomembno. Da se bo med v sem o ljudmi na svetu tudi prihodnje leto rodil kak velik državnik - to pa pač ni fraka prerokba, da bi morali zaradi tega Pri vata imeti za "vozni red" človeške usode z leto 1939. KAČE, KI 2R0 KURJA JAJCA. V južni Afriki živi posebna vrsta k«č, ki se hrani s ptičjimi jajci. Narava jo je na to hrano posebno prilagodila. Kosti hrbtnih vretenc in reber ji namreč r>egajo trdo v prebavila in tako pre režejo jajca, Ki cela drsijo mimo njih. Nekatere kače pa imajo celo veliko veselje nad kurjimi jajci. Voditelj kačje postaje v me~tu Port Elisabeth po imenu W. Fitzsimons nam v svojih "na jajca, da bi >< Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi doati nabožnih knjig, predvsem unimininiiininMii,ii„„.H.Hi 11 minimuma a-OBES Molit ven ilce .IHtiaiiimmmimiiimi..ifmM,i„„i„i,fn v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCA T imitirano usnje Te«...... jM ▼ usnje .............. Jf T fino usnje >ea.......... 1._ f najfinejše usnje ves____1.SS ▼ najfinejše usnje trda rez 1.50 t bel celluloid vex.........1.2a NEBESA NAS DOM ▼ imitirano usnje vez.....1,— v najfinejše usnje vez. .... 1.50 v najfinejše uanje trda ves. 1.60 RAJSKI GLASOVI platno vezano .............80 v usnje vez. a nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov. Vas prosimo, da skušate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam alt jo pa plačajte našemu zastopnika v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojlh imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravi-čenl obisk« t i tu«ii druge naselbine, kjer je kaj naSib rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano nar«ičninn. OHIO: Barberton, Frank Troho Cleveland, Anton Bobe k. Chaa. Bar-linger, Jacob Resni k. Jo*« Slapnlk Girai-d, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, Jobn KumSe Youngstown, Anton KlkalJ UBEGON: Oregon City, J. K obla.-PENNSYLVANIA : Bessemer, Jobn Jevntkar Brougbton, Anton Ipaveo Conemaugb, J. Brezove« Coverdale ln okolica. Mrs. Ivano Rupnik Export, Lmm SupantM Farrell. Jerry Okorn Forest City, Moth Kaorin Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Polonts Krayn, Ant. TauielJ Luzerne. Frank Ballocb Midway. JoLu Žust Pittsburgh ln okolica, Philip Progor Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sefalfrer West Newton, Joseph Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee. West All Is. Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Loots Dlamondville, Joe Rollufi Vsak zastopnik izda potrdilo so svo-to. katero Je prejel. Zastopnike toplo tmuvi -fllAS LABODA' California : San Francisco, Jacob laushin COLORADO: Pueblo. Peter Cullg. A. Saftl« Waisenburg. M. J. Boyuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Tiipaofl* ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlti Cicero, J. Fabian t Chicago, Cceru ln Illinois) Jotiet, Jennie Bamblch Lo Salle. J. Speilcb Hascoutab, Frank Anguatln North Chicago In Waukegan. M/iA* Warftek MARYLAND: Kltzmtiler. Fr. Vodoplve* MICHI(>AN: Detroit. L. Plonkor MINNESOTA: Chlsboim. Frank ({»ule, J. Lran'« Ely, Jos. J. Peshel Eveleih, IxHiin (ioufte ..Gilbert. Louts Vessel Hlhbiftg. John Povfte Virginia, Frank Hrvatico MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe. L Champ« NEBRASKA: Omaha. P Broderlck NEW YORK: Brooklyn. Anthony Svet Gowanda. Karl RtmMta TJttl* Valla. Frank MuU zael nekoli preživljati tudi s kurjerejo. Jajca so v dobrem stanju prispela in zdrava ka-ferska kokoš je že začela pose-dati na njih. We je bilo v redu. nekej^i dne pa milijonar zasliši va svojega kokr>Šnjak:» rudno Škrtanje. Preplašeno plane ven, prišel je prav v tre nutku, ko se je zadnje jajce |K)^labIjalo v požiralnik velike kohre. Misijonar pa je vedel, dri kaea jajc ne preprrize, ampak jih kakor more, požira oo-la. Brž poklice mladega tentota, da je primv;el dovolj širok in prrtžen pn'cep. Komaj je kara zadnje jajce |K>žrla in so liolkda utrujena odplaziti, jo milijonar ujame v pn»cep. dvi-irno z gnezda in položi na ravna tla. S «VvIjem jI jt» krepko stopil na arlavo, hotentotski nilailenič pa jo je prijel za r< nato sta ji razparala tndmli in »»ol>rala ven vsa jajca. Ko sta i:h natančno oirledala, sta videla. da so bila še popolnoma nepoškodovana, zato k t a jih zanesla nazaj poil kokoš. Po treh tednih so prilezli iz njih <"ili in eeblavi pišrjinci. Kukovca. Ta je v silobranu ustrelil i/. .-amokr«.oiz-vedujejo, da bi do^niali, kdo je neznani tat. V SILOBRANU USTRELIL VLOMILCA. V vasi Mjezjroveu pri Varaž-dinu so v zadnjem času prišli na sled (številnim tatvinam. Eno zadnjih noči se je tatvina končala s smrtjo nežnane«ra tatu. Pri posestniku Josipu Kukoveu so domači jmnoči zaslišali kokodakanje kokoši in šli takoj gledat, kaj je. Zapazili so v kurnikn tatu, ki je s kuhinjskim nožem navalil na TEMELJITO SE JE NASPAL. J;ick Ho bin je sprejel v to-»vami mesto normira čuvaja. Vse mu je bilo po volji, samo to ne, da podnevi ni mogel s [uiti. Motila ira je dnevna svetloba. Dolgo je razmišljal kako naj bi si jM»magal, končno je pa našel izhod iz koeljivejra položaja. V sobi, kjer naj bi •spal, je zatemnil okna tako temeljito, kakor da se bo ji letalskega napada. K » se je prvič prebudil in (»ogledal na uro, je kazala dve. Torej lahko še malo zadrendje. j« )H>mislil in leirel nazaj. Pozneje se j«» zo-T»et. prebudil in videl, da je ura štiri. Torej ima Še dve uri časa, je {»omi.slil in zoj»ct zaspal. Ko je tretjič odprl oči in pogledal na uro, je p« planil iz postelje. O romska strela, zdaj je pa že skrajni ča»\ da vstanem. Urno se je oblekel, fMizajtr koval na hitro roko in odbit«*! v tovarno. Tam je nidete! kot nalašč na delovodjo in mu brž opravičil: Danes sem malo zaspal, če se ne motim, prihajam Četrt ure prepozno. — Kaj četrt ure, lenuh, leni, — ga je nflhmlil delovodia, — kje .si pa bil ve* ponedeljek in torek? V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK „ £.< f 'A . )