Cena 1 Din
PoitnTna ptatfans v fjotovlhf
sr
Leto I. (Vlil.), štev. 131
Maribor, sobota, 8. oktobra 1927
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račan pri postnem ček. »ne. v Ljebtjeni it. H.409 >»lj« meeečne, prejoman r upravi alt po poiti lO Din, ioetevtjen na dem pn t9 Dfai
Možnost prekinjenia diplo> matičnih stikov z Bolgarsko
Energičen korak naše vlade v Sofiji — Truplo generala
Kovačeviča v Beogradu
>WWJYM$A*
Uredništvo in uprava: Maribor, Alekaandrova caata it. 13
Telefon:
Uradn. 440 Uprava 455
Ogieei pe tnnfu
cyi.es »prejem« trn« ogteeni oddetek Jutm- v L)tiW|««l, Pr«>«»o—	P,	4
BEOGRAD, 8. oktober. Truplo v Štipu ustreljenega generala Miliajla Kovačeviča je bilo prepeljano danes v Beograd in položeno v Oficirskem domu na mrtvaški oder. Pogreb se bo vršil na državne stroške. Skoro vse mesto je zavito v črnino'.
BEOGRAD. 8. oktobra. Vest o de-P^rši našega sofijskega poslanika Ljube Nešiča. v kateri zahteva naša vlada aretacijo generala Protogero-Va in razpust Makedonskega komiteta se potrjuje. Splošno se računa s tem, da pride poslanik Nešič prihodnje dni v Beograd, da poroča vladi o konfliktu. Ako bi bolgarska vlada med tem odbila zahteve beograjskega kabineta, se poslanik Nešič sploh več ne vrne na svoje mesto. Na ta način namerava jugoslovanska vlada s prekinje-njem diplomatičnih odnošajev onozo-riti evropsko javnost na nevzdržne razmere v Južni Srbiji in spraviti vprašanje vpadov bolgarskih komita-
šev na jugoslovansko ozemlje pred mednarodni forum.
Politični krogi živahno razpravljajo o posetih inozemskih zastopnikov v zunanjem ministrstvu, posebno o dejstvu, da se od vseh poslanikov do-sedaj le italijanski poslanik še ni prišel informirati o razvoju konflikta. To se razlaga predvsem na ta način, da tiči za akcijo bolgarskih komitašev Italija, kar se more sklepati tudi iz drugih znamenj.
LONDON. 8. oktobra. »Daily Tcle-graph« poroča, da sta prišla Chamber lain in Briand na včerajšnji konferenci do naziranja. da se za slučaj neuspešnega posredovanja velesil glede vpadov bolgarskih komitašev na^ jugoslovansko ozemlje, skliče Društvo narodov k izredni seji. da končno in popolnoma reši to vprašanje, ki ogroža ne samo mir na Balkanu temveč tudi v Evropi sploh. Diplomati oni krogi prav nič ne prikrivajo, da je položaj zelo resen.
Pozdravljeni Ciril-MeSodarll!
Ob veliki skupščini Ciril-Metodov« družbe v Mariboru
Maribor, 8. oktobra. Iverni naši meji. Treba ie, da opozori. -	-	jno	ob tei priliki na vse one velike po*
trebe, ki jih ima naša severna meja, ki
Sporni mandati v razpravi
Vsi nesporni poslanski mandati verificirani — Volilna na silstva v kosovskem volilnem okrož'u
Jutri se zbero delegati vseh podniž ni CMD v Mariboru, da sprejmejo poročila glavnega vodstva in se posvetujejo, kako bi se dalo delo v podružnicah znova poživiti, da bi se vršilo z istim svetim ognjem, ki ie plamtel v srcih tisoč in tisoč Cirilmetodariev v letih pred svetovno vojno.
Potrebe ob naših mejah se namreč kljub ujedinienju niso zmanjšale: Tam preko je treba skrbeti, da ne zamre v mladih dušah naša narodna zavest, doma pa je treba podpreti obmejne šole pri nabavi učil in učencem oskrbeli šolske potrebščine; poleg tega je treba mladim dušam pokazati toplo rodoljubno srce, ki ga ni nikdar premoglo obla-stvo, pač pa in edino le zasebna požrtvovalnost. Le pomislimo na Miklavževe obdaritve in bogate bo žični ee! Koliko mladih src so nam iztrgale in narodno odtujile! Z enakoe požrtvoval* nostio jih ie treba pridobiti nazai za naš narod.
Velika skupščina CMD v našem obmejnem mestu pa naj bo znamenje posebne pozornosti, ki io hoče v bodoče obračati centralno vodstvo ravno se-
BEOGRAD, 8. oktobra. Verifikacijski odbor je po overovljenju nespornih mandatov prešel danes v razpravo o spornih mandatih. Po kratki debati so bili mandati Zagreba in Beograda verificirani. Na vrsto je prišlo nato volilno okrožje Kosovo v Srbiji, iz katerega je prišla cela vrsta pritožb o volilnih nasilstvih. Posebno Radičeva stranka ie predložila mnogo slu čajev terorja oblasti' protj opozicijskim kandidatom in volilcem, kakor tudi
slučaje tatvin krogljic. Razprava je postajala od trenutka do trenutka bolj
žolčna.
Ob 11. dopoldne je bila seja prekinjena. da se nudi radikalom možnost. da zavzamejo stališče naprain temu vprašanju. Konferenca radikalnih članov verifikacijskega odbora je ob 13. uri še trajala, vsled česar seje ni bilo mogoče obnoviti.
Za popoldne je pričakovati izredno ostre razprave.
Vprašanje združitve obeh demokratskih strank
BEOGRAD, 8. oktobra. Davi so sc zopet sestali delegati samostojnih demokratov, da določijo modalitete glede zopetne združitve obeli skupin. V krogih obeh strank se zagotavlja, da sc razvijajo pogajanja zelo povoljno in da pride najbržc že jutri do popolnega sporazuma v vSch važnih vPira. šanjih.
Kfvava zadušitev vstaje v Mehiki
13 poslancev ustreljenih
KIHOM o
Zločinec, hi si želi počitka v peklu.
Praški rabelj je predvčerajšnjem spravil na drugi svet zločinca Ledlana. Deset minut pred šesto uiro zjutraj Je bilo Lecianu sporočeno, da je bila njegova prošnla za p©miloščen!e zavrnjena. I.ecijan je bil popolnoma miren. Pustni je, da so ga volaki zvezali in odvedli na morišče. Ob šestili in 6 mi* nut ie nlegovo truplo že viselo na ve-šalih. Locinn je bil poslednjo noč iako nemiren. Bil »e bled in razburjeni in ni odgovarjal na vprašama. Ko ga 3e J®/* ničar vprašal, čemu no počiva, se je cinično nasmehnil in delal; »Imel bom še dovolj prilike, da sc spočijem v peklu! . . .«
Za Ciril-Metodovo družbo
jo darovala gospa Ana Vertnik mesto venca na grob gdč. Olge Permctove žensk' podružnici CMD v Maribo.H Din 50. -______________________________
Danes soboto 8. oktobra otvoritev
ie bila poprej dehežna vseh dobrot Schul vereina in Siid.mstfke, ki še danes 11® mirujeta in segata še vedno preko 4** žavnih mei. Niihov vpliv je treba z»1©* žiti in njihovo darežliivpst prekositi, da dobi ljudstvo zaupanje v moč in pomoč našega naroda.
Mnogo premalo pa se dela tudi za probudo in po v zdi go narodne zavesti ob meji. Bolj kakor kedai prej je potrben ob naši severni meii tih popotnik, z pdprtimi očmi za vse narodne zadeve, ki pa bi ime] tudi vpliva dovolj, da bi mogel priskočiti in pomagati, kietr bi bila v narodnem oziru pomoč najbolj potrebna. Mislimo na potovalnega učitelja naše družbe, ki bi moral imeti točno evidenco o vseh narodnih po i a vi h ob meji, ki pa bi bil tudi poroč,valeč na zborih večjih podružnic- Stroški za nie* ga bi rodili brez dvoma dober sad.
O načinu In delu se bodo pomenili delegatje na veliki skupščini, sai pridejo v ognju narodne zavesti in z namenom. svetovati kar najbolje. Zato pozdravljeni vsi od blizu in daleč v obmejnem našem Mariboru!
mmrniKOiu. i	jv.	,..v,«
c*io, kateri je prisostvovalo več novinarjev, nenavadno hladnokrvnost. Ci h'čno je zaklical žurualistom: »Na svidenje!« Rer jc bn p0 salvi, ki jc bila Oddana nanj. še vedno živ. mu jc dal J:0vcljujoči oficir šc milostni strel iz Sauiokrcsa.
Poleg kina Union Cenj, občinstvu je na raspolago prvovrsten glusovir. Najboljša vina, mrzla jedila, likerji in Žgan o
Prazgodovina mariborske okolice
Ljudska univerza v Mariboru je pri čela svoje delo dne 20. sepi., ko je prof-Baš predaval o prazgodovini mariborske okolice. Uvodoma nas ie povedel v dobo, ko ie stopil prvi človek na naša tla, človek, ki je bil po vsej priliki podo* ben onemu krapinskemu; nato je prešel k narodom, o katerih še pisana zgodovina ničesar ne ve povedati, ki pa so zapustili večje ali manjše sledove, katere hranimo kot redke dragocenosti v domačem muzeju, v kolikor nam jih niso drugi poprej že pospravili v Gradec in na Dunai. Zaporedoma so si narodi sle* dili ter tvorili zdai gospoduiočo, zdaj zasužnjeno plast; Iliri, KeU\ Rimljani, Sloveni. Ostaviti so nam svoje orodje, začetka iz kamna, kosti, nato iz brona in končno iz železa. Bak-ena doba (na Ogrskem) je ostala skoro brez vpliva na naše kraje, pač pa vidimo nedvomen vpliv starogrške mikenske dobe, zna' menje, da so bili že takrat trgovinski stiki dokai razviti; nekateri tu najdeni predmeti dajo misliti na import. Kratko je predavatelj očrtal še zgodovinsko dobo in tako vzbudil v hvaležnih poslušalcih zanjmanie za domačo zgodovino. ki se io pokaalo v tem, da se je naslednjo nedeljo zbralo lepo število ljudi v mestnem muzeju, kjer jim je prof-Baš tolmačil razne izkopine, posebno iz Poštelc, ki polnijo same celo sobano. Zanimala je preprosta lončena posoda s prvimi, skromnimi početki umetnosti,
■-'zno žare, deli žemelj, glinaste kozice, nn katerih so pekle nekdanje gospod i-r :> meso svojim možem.
V nedeljo popoldne jo število uka-žehnlb še naraslo, ko io. šla dolga v »k;a, zopet pod vodstvom prof. Baša na Pošte 1 o, da si ogleda na licu mesta zna menila predzgodovinska najdišča. 7*' med potjo po dolini so nas zaniir h sledovi tpeh strug, v katerih se jc nekoč Drava prestavljala ml Vznožja Pohorja vedno bolj piroti sedanji .strugi. Od vo*
iaškega strelišča pa se je začelo veselo hribolazenje, z dovtipi smo prišli čez prve strmine, pri Habakuku pa smo o-paziili celi niz predzgodovinskih gomil, ki še hranijo morda marsikako vred« nost, četudi bomo Atilov grob menda zaman iskali. Nato smo prišli k Poštel-ski trdnjavi- Pri »Vratih« smo se čudili moči, s katero je voda 8 m globoko izjedi a nasip, ki smo ga potem zasledo* vali §p v nadaljnem poteku in se čudili impozantni njegovi strmini. Begali smo Še dalje in višje in prišli do mesta, kjer so odkopali ostanke najstarejše hiše v naših krajih. — G. profesor nam ie razložil oba tipa, — odkopali so jo in ▼ tlorisu sestavili v — nemških muzejih. Prišli smo do mesta, kjer ie stala nekoč kovačnica, nato do studenca, o katerem vedo domačini povedati, da mu vode nikoli ne zmanjka in da nikdar ne zmrzne.
Končno so šli nekateri še v Razvanje, da vidijo ogromno gomilo, kjer si je kmet, razočaran, da ni našel Afikvvfh zakladov, napravil klet, da ga lahko zavida zanjo ves Maribor. Tako s« j© končala v nedeljo ta nadvse poučna in zanimiva ekskurzija v splošno zadovolj stvo. Bila je to lepa uvertura delovanju Ljudske univerze v tekoči sezoni. Naj bi tisti stalni kader, ki »e oklepa Ljudska univerze, !i ostal zvest tudi v bodoč«.
Borza
CURIH. 8. oktobra. Beograd 9.19,
Berlin 123.60, London 25.24, Newyork 518.60. Pariz 20.35, Milan 28.35, Praga 15.38, Dunaj 73.15.
ZAGREB, 8. oktobra. (Prost promet). London 276.60, Newvork 56.74, Pariz 223.25. Milan 311.25. Curih 1095.50, Berlin 13.54, Dunaj 801.25.
Jutri popoldne vsi na Ciril* Metodovo veselico v warodni dom!
StHH 1'	   \	MarthorsH	VFCEPNTK	Jutra.	V	MarVBoru,	'dne	8.	X.	1927.
P- "	11	■«ww.wmwi	m	'gJ.ii	■■■■'ii ti ■ .. itr   —  ---- - - . .. ■ ■■■—   n.---------------------------------------—■*
Maribor — žarišče šolske reforme
¥
»VEČ SOLNCA V NAŠE ŠOLE!« — ŽELJE STARIŠEV. — »DRIL« V STARI ŠOLI. — ŠOLA »UČILNICA«. — ŠOLA »DELAVNICA«. — REFORMNI POKRET PRI NAS. — AGILNOST »PEDAGOŠKEGA KROŽKA. — RAZSTAVA DELOVNE ŠOLE 15.—17. OKTOBRA V MARIBORU.
Mariborski in
\ *
Tudi stariši mariborske šolske mladine s« ob pričetku šolskega leta s posebno simpatijo sprejeli poziv prof. Pirnata v »Jutru«, kier ie odočno zah3 teval: »Več solnca v naše Šole!« V gotovih krogih je ta klic, ki hoče v mar-sDfcem |>reIoniJti z okostenelo pretek* loestjo, vzbudil mnogo prahu, kamen je pa padel s srca nam staršem, ki že več ali mani časa z otrokom sodelujemo, opazujemo in — sočustvujemo . . . Niso vedno krivi profesorji in učitelji, kriv jje današnii sistem, ki šo v sedanji novi dobi dopušča zastarele metode, kj so v drugih državah že davno skrahkrale.
Pot k popolni reorganizacii le žal pri nas še dolga. Dolžnost nas staršev je, ida skrbimo za telesni im duševni blagor svoiih otrok, zato se tudi moramo zanimalo za vse državne naprave, ki služijo temu razvoiu.
Večkrat se je že jasno pavdarialo, da hd bilo sodelovanio staršev pri izgraditi vi našega Šolstva potrebno. Reklo se je celo, da bi bila to naibob' sigurna pot k notranji reorganizaciji naših šol. Žal, beseda ni meso postala, in mnenje staršev se pri nas še ni nikdar upoštevalo. čeravno se večina roditeljev \ ■najvišji meri zanima za vzgoio in pouk svoiih otrok v srednjih in osnovnih šolah. Zelo smo še zaostali, ako pomislimo, da se je v drugih državah že škoro podrla pregraja med šolo in domom, ker drSava kliče starše k sodelo* vanju pri demokratičnih napravah za vzgojo in pouk. Organizacije »vzgoinih sosvetov« in »roditeljska udruženja« v Avstriji izdatno sodelujejo pri vseh šolskih reformah.
In baš Maribor se v zadnjih letih vztrajno razvija v žarišče šolske reforme v Sloveniji. Kdor ie zasledoval pedagoško gibanje in literaturo zadnjih let, ie moral opaziti večino pedagoških delavcev na tem polju ravno iz Maribora: Senkovič, dr. Žgeč, Rode, Osterc, šilih in Humek so imena, ki so nam znana iz vseh javnih pedagoških razprav. Ker dosedanje akciie naših refor* Jnatorjev niso brez uspeha, bo v dogled nem času sigurno prišlo še do sodelovanja s starši. Zato je potrebno, da se tudi roditelji seznanijo s stremljenji šolske reforme, posebno osnovne šole.
»Šiba novo mašo poje* je bilo važno načelo ljudske šole v preteklosti. Brezmiselno in nerazsodno učenje na pamet, lajnanje in žlobudranie v glavo vtepene in naphane učne tvarine, to stara Šola »učilnica« gojila leta in leta. Pomanjkljive, nezadostne in neiasno, na* ravnost meglene predstave so le pospeševale verbalizem ali golo besedičenje. Ta »dril« smo več ali mani okusila vsi starejši na lastni koži v ljudski šoli, nič mani v srednjih šolah, kjer se ie vedno le »dodralo« in so so dajale večinoma besede mesto resnične »mo* Hrosti«.
Brez dvoma je šola učilnica z golim prebavljanjem učne snovi dosegla »uspehe« in ie posameznike prerinila Hio mature, nove maše ali celo doktorata, širše plasti naroda pa ni znala dvigniti do one kulturno višine, ki bi maso usposobila za datmšnie življenje.
Nova šola mora vzgojiti nov rod, ki ho kos težki nalogi, ki ga čaka v bodočnosti. »Mrtvo znanie« — nepotreben balast učenca jc treba odločno zavreči, šolo usmeriti v praktično stran, združiti jo z življenjem!
Baš zato jc aktualen reformni po* kiret d»olovne šole«, ki Je zagrabil sko* ral žc vse kulturne države. Naša država ao oficijdno šc ni postavila v reformno smer in sploh opažamo žalostno dejstvo, da jc naša prosveta v dobi 'demontiranjo. Z reformo so nas pa že daleč prehitelo celo azijske države, n. pr. Turčija, ki je z novimi zakoni’ in načrti šolstvo v kratkem času popolnoma preuredila. Pri naH Se osnovnošolski zakon žc 7 let brezuspešno kuje, #>kf. vsega so monda žc 4 razni projekti, ki počivajo v predalih ministr-
stva prosvete, ki raje izdaja brezglave načrte in »nastavne plane«, ki pomenja-io skok za desetletja nazaj. S takimi »reformami« se pač osmešimo v inozemstvu in bi že bil skrajni čas, da pri-deio na krmilo liudje — evropskega obzorja.
Kljub nerazpoloženiu oblasti za refor me, se pri nas jasni. Imamo — hvala Bogu! — učitelje, ki čutijo potrebo preokreta; mnogo iih je, ki so se že preoa-iientirali in se že udejstvujejo v duhu moderne delovne šole v mestu, v kmetskih in industrijskih krajih. Žal še reformni pokret ne more prodreti v meščanske in srednje šole, kjer se mora naša mladina še vedno »vzgajati« po starih načelih strumnosti, zapovedi Iskrena želia nag staršev je, da se tudi srednie šole preorijentirajo — brez čakanja uradnega ukaza in čamprej iz vržejo okostenele tradicije pretekle dobe. Preustroj v praktično smer je krvavo potreben.
Reprezentant stremljenj modeme šole pri nas je »Pedagoško-didaktiški krožek« v Mariboru, ki že več let iniciia-tivno deluie — ne brez uspeha. Stalni sotrudniki krožka so nekateri agilni osnovno- in meščansko-šolski učitelji, srezki in oblastni nadzorniki in žal le 1 profesor učiteljišča! Krožek poseduje bogato pedagoško knjižico, ki obsega najmodernejšega pedagoškega dela, revije in časopise.
Uspehi krožka so javnosti znani. Že leta 1925 in 1926 je priredil »pedagoška tedna«, ki s'ta bila sijajno obiskana in sta za pedagoška vprašanja (Reforma šole in razvoj otroka) zainteresirala širše sloie, posebno na« starše, ki smo še le takrat prvič spoznali stremljenja nove šole. V tem oziru moramo priznati krožku posebne zasluge in gotovo ni več daleč čas, ko se bo pri vseh bodočih reformah, delalo sporazumno s star ši šolske mladine.
Za bodočnost si ie krožek nadel ve-ikopotezno nalogo, ki naj dokaže, da .ie vreden preustroj a v »Pedagoško cen tralo za mariborsko oblast«. Da sc čimprej realizira delovna šola in so ji da smer v skladu z otroško duševnost-o, lastno individualnostjo in potrebami okolice, organizira krožek in »Odsek UJU za reformo osnovne šole« tro-dnevno razpravljanje o delovni šoli od 15. do 17. oktobra v mariborski študijski knjižnici. Brez teoretiziranja bi naj bilo to zidanjo nove šole na dosedanjih izkušnjah učiteliev-praktikov, ki so se že v tej ati oni obliki delovne šole udejstvovali
Ob priliki obeh zborovanj mariborskih učiteljskih društev ho prirejena razstava enoletnega dela na vjšjj stopnji neko osnovne šole v mariborski okolici v smeri delovne šole, dom oslov ni materija! nekega okraja in pregled razvoja otrok na neki šoli. Toroi gradiva za razpravljanjo dovolj. Glavna razprava praktikov se vrši v nedeljo, 16^ t. m. brez ofieiielnih referatov. Določeno so točke, ki so tudi za širše kroge, posebno starše, zanimive n. pr-: Razmerje učitelja do otroka in okolice; odnošai otroka do delovne šolo in njen vpliv na otroka in okolico; ovire in težkoeo delovne šole itd.
K razpravj j0 povabljeno v»so učiteljstvo Slovenije in bo udeležba sigurno velika, žc v interesu naše šolske mladine moramo našemu učiteljstvu želeti mnogo uspehov! Obžalovati pa ie, da. ie vsa 3 dnevna prireditev — celo razstav« delovne šole — strogo interna. Morda hi so pa vsaj obisk razstave dovolil tudi interesentom, staršem im šolski mladini, ki še ni tako srečna, da bi bila deležna modernega delovnega pouka.
Želia staršev je, da bi bila naša šola kot krasen vrt., poln solnca in potja, poln cvetja in .sadia, sredi te krasote P« polno srečnih in veselih otrok, pa tudi — učiteljev, globoko prežeti ljubezni do otroka >o — delovne šole.
Spored odreditev CMD v Mariboru
1. Danes popoldne, pri br rov laku sprejem članov glavnega vodstva-
2. Zvečer, ob 20. turi, sestanek vseh Ckril-Metodariev v kapelici Gra jske kleti (ne v restavraciji Unionj).
3. V nedeljo, ob 10- dop. zaupno zborovanje delegatov v gornji mali dvorani Narodnega doma.
4. Ob U- dop. 38. velika skupščina CMD v velikj dvorani Narodnega doma.
5. Ob 13. uri skupen obed. (Prijaviti se ie takoj restavraciji Narodnega doma; obed stane 17 Din.
6. Ob 15. uri začetek Ciril-Metodove veselice, na kateri sodelujejo vsa narodna društva. —
Smrt najstarejšega mariborskega me* ščana.
Včeraj zjutrai je mnrl v visoki starosti 95 let hišni posestnik in finančni u-radnik v pok. Karol Flucher. Pokojni je bil splošno znana in priljubljena o-sebnost s posebnim slovesom dobrega gospodarja. V občinskem odboru je bil polnih 30 let in ie videl razna gospodarska društva. Pogreb njegov bo jutri ob 3- uri popoldne na mestnem pokopa* lišču na Pobrežju.
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeliek, 10. oktobra ob 8- uri zvečer, predava g- ing. Kukovec o nastanku, bistvu in razvoju ljudskih visokih šol na Danskem in po drugih deželah- Po predavanju prosta diskusija o vprašanju, ali bi bila za nas koristna ustanovitev teh pravih ljudskih visokih šol, ki imaJo le malo skupnega z našimi ljudskimi univerzami, in pa pod kakimi pogoji bi bila možna. V nordijskih deželah obiskuje vsak tretji človek ljud sko visoko šolo! — V petek dne 14. okt. predava priljubljeni zagrebst pedagog univ. prof. dr. J. Turid o velevažni temi »Kriza sodobne inteligence«. —
Izlet v Rogaško Slatino.
Odhod vseh prijavljenih v nedeljo 9. okt. ob 7.30 z jut. od Velike kavarne. Le pri popolnoma deževnem vremenu se preloži izlet. —
Vojaška kuharica in njen ljubček — redov.
Ni dolgo, kar je bila v Gradcu izvršena drzna tatvina, katere sta bila o-sumljea dva naša državljana- Sumjlo se je, da sta po izvršeni tatvini pobegnila v Jugoslavijo, toda poizvedovanja n-iso imela uspeha. Včeraj pa se jo nenadoma zagrebški policiji posrečilo, da jc zalotila zasledovana uzmoviea, ki seveda tatvino trdovratno tajita, vendar so dokazi tako jasni, da se ne bosta mogla izmuzniti oblastim in ujti kazni. Aretiranca sta vojaška kuharica Cuk Antoniia, ki je zapustila mariborsko garnizijo in se preselila v Gradec in njen liubček Balija, redov pri mariborskem pčliotncm polku, ki je svojo družico tako neizmerno pogrešal, da jo odložil vojaško suknjo in dezertiral v objem svoio izvoljenke. Prvo prijetne dni pa ie kmalu zagrenilo pretečo pomanjkanje. Ko so jima pošla sredstva, sta se odločila, da si bosta lajšala skupno življenje in usodo na račun drugih. Rečeno — storjeno! Takoj sta se lotila nnjbliž-ujih. Svoicmu stanodajalcu sta vdrla v sobo in mu pokradla raznih dragocenosti v precejšnji vrednosti, ter jo popiha* la iz Gradca. Skrivoma sta prekoračila mejo in taiittstvejio uživala sladke sado ve prve dobro uspele pustolovščine — Časopisno vesti o graški tatvini so ju pregnale iz ravnega Podravja v stolni Zagreb, kjer sta šc vedno črpala sredstva iz skritega zaklada. Dokler se je dalo mirno in brezskrbno živeti, sta imela mir, komaj pa sta v strahu za svojo eksistenco stopila inrii ljudi, so ju presenetile Toke pravice in vtaknilo v zapor, kjer zaman dokazujeta svojo nedolžnost in kolneta krivičnost varnostnih organov in njih slepoto. Vendar vsi znaki pričajo, da sta aretiranca v res* nicl pokradla svojega gospodarja, ga kar bosta dajala brhka garnizijska kuharica i«1 krepostni dezerter odgovor prod sodiščem.	»
Sum je bil upravičen.
Nedavno smo poročati, da so aretirali drznega vlomilca in tatu Graha, ki ie šele 14. avgusta prišel iz ječe. Sumili so po njegovih oblekah, da je prišel do niih po nepošteni poti, kajti dnevi, ki so mu po odsluženi kazni potekati v brezdelju, mu niso mogli dopuščati takega luksuza. Bil je izročen sodišču tu vtaknjen v zapor. Kmalu pa so ug-rtovjb, da ie bila domneva točna. Doznalo se ;0 namreč, da je v Avstriji izvršil dva vloma, ki sta mu vrgla precej denarja Prvega je izvršil, v Ehrenhausenu, kier je vlomil v neko trgovino in navrtal bla* gaino, v kateri, ie bila večja vsota denarja. Zasledovanju se je umaknil na madžarsko mejo, kjer je zopet izvršil tatvino. Izdali so ga madžarski bankovci, ki so iih našli pri njem o priliki preiskave. O ugotovitvah so bile obveščene avstrijske oblasti, ki bodo zadevo raziskava!e nadalje, dočim naše oblasti zasledujejo njegovega tovariša, s katerimi sta skupaj kradla in tudi skupaj sedela v ječi. —
Ubegli jetnik.
Včeraj dopoldne je jetuiškemu pa z ni* ku pobegnil tihotapec’ Makso Beg. Paznik je vodil jetnika iz celice k zaslišanju. Sprotni lopov pa. ie izrabil ugodno priliko im zbežal po stopnicah v mesto ter docela zabrisal za sabo sleherno sled. Policija in orožniki ga za* sledujeio.
Kai liudje vse kradejo.
V neki hiši so imeli sovo, ki ie pro-sto letala- Pred par dnevi jo je neki uzmovič odnesel. Upajmo, da mu bo kmalu oči izpraskala! —
Borza dela v Mariboru, išče enega obratovodjo za tovarno tka* ninske apreture, drugega pa za kemično barvalnico in preddelavca - ključavpi- ! čarja za montažo in kontrolo pletilnih strojev. —
Bivšim aktivnim članom jug. ak. dni« št v a »Triglav« v Zagrebu.
Odbor iugoel. akademskega društva
»Triglav« v Zagrebu (Radnički dol št 38) se obrača na bivše aktivne Trigla* vane, ki šo niso člani Starešinske zveze in so v zadnjih letih končali svojo , študije na zagrebški univerzi, da naznanijo sedanje bivališče in naslov drugih tovarišev, ki so po službenih mestih v vsej državi. *—
Društvo napredne trg. obrtne mladin* v Mariboru
otvori dne 9. oktobra plesno šolo prt Puntigamu. —	1255
Redna odborov« seia D. J. A. v Mariboru
se vr§i dne 10. t. m- ob 2. uri pop. v društveni sobi. —
Rastava
prikrojevanja in umetiiega strojnega vezanja se prične 9. tm. v palači Pokojninskega zavoda, na Kralja Petra trgu št. 6. — Prost vstop vsakomur.
KoncerL
V nedelio, 9. t. m. v gostilni »Pri treh ribnikih« prvovrsten koncert in P*es> Pojedina prtenih in mesnih klobas.
Esperantski tečaj
prične v Četrtek 1.3. t m. ob 7. zvečer v Cankarjevi goli (vhod skoti dvorišče, Razlagova ul.). Prijavo sc šc sprejmejo navedeni dan. —	1295
Jadranaši!
V pondeljok zvečer odborova sela- j Pri Kosiču. —	1297
Ljudje, ki trpe na težkem telesnem od* va.jan.iu in jih pri tem mučijo obolelosti debelega črevčsa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi možgane, glavobol in priliitro utripanj© sren, nai popiicio zjutraj in zvečer P° čotrt, kozarca prirodne grenčico »Franc Josef«. Vodilni zdravniki kimrgičmli zavodov izjavljajo, da so voda »Fr®*10 Jose!« uporabila z najboljšim uspehoiti pred operacijami v trebuh” te za niimi. ,
V kavarni »JADRAN« danes v soboto ter vsako nadaljno sredo, soboto Id nedeljo
KONCERT
Trumi I
(Na naša odkritja historijskih naidenin iz 1.3165 v mestu Mariboru se je oglasila »konkurenca« v novimi odkritii, ki naša deloma prianava, doloma pobija, a obenem postavlja nova zgodovinska dejstva iz leta Gospodovega Entisočdevet-etosedemindvajsetega o takrat živečih tipičnih osebnostih).
I.
Med junaki tedanie dobe ie bil najbolj ekscelenten knez M o i mi r, ki je bil tako napreden, da je že takrat (1°27) in verjetno če nekai let poptrej ustanovil "veliko radtopostajo, ki ie imela direktno zvezo s Marsom. Ta posta’"a se je imenovala »M a r s - t a n«. Knez Moimir 3e črpal svple takrat jedinstvene ideje °d svojih zaupnikov na sosednem planetu Marsu, zato se ni čuditi, da ni na-na našem kontinentu tistega razumevanja, ki ga ie njegovo prizadevanje za*služilo. Knez Mojmir se ie bavjl tudi z zidarstvom; zidal je hiše po stavbnem načrtu, ki je, na planetu Marsu uzakonjen, Drugih sledov za knezom Mojmi-rom ni naiti. vendar bo njegovo svetlo ime ostalo večno še daljna bodoča sto-letla, ker nam ie s svojim »Marstanom« dal iniciiativo za asimilacijo življenja a našimi sosedi na planetu Marsu; kaiti nespodbitno je dokazano, da ie slavni , knez Mojmir v letih 1920—-1927 postavil nebroi lepih stavb, za katere ie dobii Dotom. radiopostaie Marstan originalne . načrte ko4 radiogr *z Marsh samega. — Trditev nekaterih palenlogov, da je bil knez Mojmir tudi izredno talentiran spiritist. ni še dokazana, pač pa u-pamo javnosti natočiti tudi v tem pogledu čistega vina, čjm se nam posreči medlativnlm potom dobiti zveze z Maksom, kjer imaio od kneza Moimira brez-dvoma avtentičnejše podatke, kakor so izkopanine. To seveda le v slučaju, če prebiva na Marsu duša velikega kneza MoJmira!
II.
V nekdai Langusovi ulici, ki leži pod temoliem »Radio-Pošte« Severna Zvezda — je bil po točne j ši h poročilih nekdaj v starih -časih nunski samostan. V niom so se vežbalc čiste device-vesfnlke za svojo naporno službo vzdrževani ognja . . . To. kar trdi konkurenčno poročilo, jp polovičarsko in pomanjkljivo, kaiti tisti »SLS« ne pomeni komer-cijelne dmžbe v korist, slavo in čast bo-
KRNO U**tON
žio, ampak neki menjški red, ki se je bra nil alkohola in pil limonadni sok in to v protest proti tistim brezvercem, ki so vino celo v cerkvah darovali. Dokazano ie namreč, da ta kratica (»SLS«) pomeni »Savez limonadarjev Slovenile«. Sicer berejo nekateri iz onodobnih papirosov — natnesto limonadarji — lemenatarii, kar pa ne vemo, kaj bi nai po današnjem izrazoslovju pomenilo. Politicizem današnjega veka (3.165) pa ni ono, kar ie bila 1. 1927 do naidalje 1935 delniška družba »SLS«. Ta družba se s politiko ni prav nič pečala ter se je omejila na to, da ie dobrine takrat veljavne narodne vere vnovčevala na interesente, ki so vsako tako dobrino priborili licitacijskim potom. Bodisi telesno, bodisi duševno dobrino. kako"Šno si v takratni dobi velike demokracije pač rabil...
III.
Grof Zamorsky, o katerem so paleologi doprinesli dokaz, da je bil vitez »Ognjenega oklepa«, lepih oči in silne, skoro nadnaravne moči le najmočnejši tip tedanje velike dobe. Površni zgodovinarji Jzražaio svoJe dvome nad delovanjem grofa 7amorskega v 1. 1927 ter podcenjuje ogromno armado nj^go-vih takratnih iskrenih pristašev.. Žali-bog, da se le ženialpemu grofu ponesrečila namera, da l>i s svod mi pristaši 8*1 na nek otok Sredozemskega morja in tam ustvaril republiko, katero bi vi n da 1 z energijo telesa in z močio razuma. Grof 7amorskv Je za časa svnieva življenja (od 1. 1914—19301 si’no podpiral vse t;-stodobne pisatelje in pesnike. Tudi ie neizpodbitno dognano, da ie bil velik zaščitnik ženske časti in ni trpel, da bi kdo z ženami kupčeval, kakor so to delali nekateri njegovi sodobniki, o katerih moramo zararli sramotnega vzgleda iz historiie — molčati... — Če bi mož tak>h duševnih zmožnosti in vrlin živel danes (3.165) med nami, bi ga »Velika šola Morale« imenovala doktorjem ho-noris onusa t-er mu poverila Protektorat nad Ligo za varstvo zakonskih žen... Neizmerna škoda ie. da ni naiti nobenih knjig rzppd njegovega plemenitega ne-'•efta in ie ze'o. zelo verjetno, da so bile nebrorne njegove knilge zarad' izrednč demokratične vsebine _ od takratnih mogotcev sežgane. Ar>nši iz Cirilove tiskarne imaio marsikaj na vest; in so v našem siučnhi brezdvnnvni storilci.
Samo
»ttrc 'Vknrm	V	soboto	in	nede,'o!	KINO	UNION
n VlsasSIsmlr GaMarov s
V prekrasnem novem velefilmu. Roman revnega mladeniča.
nr;, . , .. ...	vebklb	finov.	Posebno	lepi naravni posnetki!
h n^' 'm' ®na *** na more refi „Ne*‘. Kolosalna veseloigra, Za in pikantno! V glavni vlogi krasotica LEE PARRY. Posneto v Benetkah
c REPERTOAR:
ab B '°bra ob 20' uri »Revizor«
NpS^.oklota* 20-
»Bajadera« »a mariborskem 0dru V
nedebo, 9. oktobra, bo prcmTjera Kub
SvcoLT^ctncKa 51agwja
dSo do /	,S°	50	IWSfibno P°kru-
MarlW, Z	Sna	bereta tudi v
dt	Hai1)0li vZi1alfl- Nabavilo
dck0?ci-ic' Vdelalo v
te, muzikal	n0ve kostume in toale«
ravuatolj V^Mi^vjg0 Pa l’ma p®001*
Akademiino druStvo ••Triglav"
(starešinska zveza v M« mu	,
redilo 1. tm. »Pri zam0,cu^r3. J® večer na čast odličnemu sv0£ ?j dr. Jožefu Rakežu, zdravniku muafcl*na pri Jelšah. Večer io otvor’1 mV.,^.nulrju pozdravil slavljenca prot Luna r!1,{!0 V duhovitem Iskrečega humorja pro# tem govoru, ki ga je govoril v klasični
latinščini, so je zahvali! dr. Rake*. žbo jo presonctil prof. Božo Srebro s ■lasičniml poro risbami, g katerimi je tnotatrski Ilustriral besedilo ata rod« v. mh »Križovačkih Statutov«. Kakor Je
znano, je te Statute z veliko državniško modrostjo sestavil in ure'uil dr. Rakej pred štirimi leti kot »Triglavan« v Grad cu in tako za stalno dobMl, kako se ima gibati in ravnati prijateljsko Študentovsko omizie, kadar se sestane k zabavnemu »stolu«. — Večera se jo ude ležilo mnogo starih in rnlvJih s-Trigla« vnnov« iz Maribora, na tudi od d'-ugod (Velenie, Slovenska Bistrica)- — Rekla se je marsikatera modra in šaljiva. — (Dr. §nuderl, dr, Vavhnik, dr. če-rnej in prof. Srebre). —
Spremembo pri carinarnicah.
Finančno ministrstvo je z odlokom od 16. septembra med drugimi ukinilo v Sloveniji carinarnici v Bohim!ski Bistrici in v Murski Soboti. Nadalje se n-kine oddelek mariborske carinarnice v Celju, otvorijo se pa oddelki; Sv. Ana-Jezersko, prldeljena glavni carinarnici v IJubliaani, Bohinjska Bistrica, pri-dellena carinarnici v Jesenicah in Dol« n.1a Lendava, pridoljona carinarnici v Kotoribi. —
1 ■ ---- ■ — - ■	___r———
Kino Apolo. Do nedelje krasen film
Ples ljubezni
z Marcello Albanl, Wiljem Dlcteile, Clatr« Rom-m«r, Jack Ttcvor, Margaiette Kupler, Herm. Plcha. Od pondeljka: velika razposajena vesela igra - LjubavvM ekspres
w«ly Frltach	Oisi	Oiwalda
Prosveta
Krasen uspeh Saše Popova v Mariboru
Včerajšnji koncert bolgarskega violinskega virtuoza Saše Popova je bil za nas spet razveseljiv dogodek in lep predtakt k letošnjim muzikalnim psn reditvam Liudske univerze. Že nad vse časten obisk je dokazal, da si je umetnik s svojim lanskim nastopom pridobil vseobčo naklonjenost mariborske koncertne publike. In to po pravici. Popo« va štejemo danes med najboljše jugoslovanske umetnike, katerim ie umetnost ne samo kruh, temveč življenska potreba. Popov združuje v sebi vse one lastnosti, ki lih zahtevamo od violinista, stoječega na vrhuncu umetnosti. Je fenomenalen tehnik, moister v kantileni, globoko muzikalen in obdar* len z izrazitim, resnim temperamentom. Ni čuda, da je postal v kratki dobi popularen in bo sedaj absolviral samo v Nemčiji nad ICO koncertov. Je pravi ljubljenec koncertne publike, in smelo tečemo: tudi naše.
Na vzporedu je imel tokrat prav značilne zastopnike vseh najvažnejših razvojnih ep oh v violinski literaturi. Moister Covelli, izza dobe 17. stoletja, je bil zastopan — kot druga točka — s svojo La folio- V Italiji je takrat dosegla violinska igra nek razvojni višek. Priljubljene so bile variacije podanih tem in v tehniškem oziru se ni še gledalo toliko na virtuoznost, temveč golila se je lepa in izrazita melodiška H* nija. Kot zastopnik naslednie nemške šole, ki je sledila italijanski in ki je gojila bolj individualni slog, je bil na vzpo redu Karl Stamitz. Je sodobnik dunajskih klasikov, njegovo ime pa je , v primeru z ustvaritvami teh-le, stopilo v ozadje. In to po krivici. Tudi pri sodobnikih velikih osebnosti najdemo marši« ktetfo bogato zrno. kar je dokazal ba§ Stamitzov koncert v d*dum. Od največjega violinista Paganiniia smo slišali tri mn niše skladbice, Caprice št. 20, 21 in 24. Na zaključnem mestu-ie stal.Saint Siiens s svojim Introdjiction et Rondo. Igra in muzikalno shvatanje je bilo pri vseh točkah velikopotezno >n uprav o-čaraioče. Temni odgovariaioč 5e bil tudj odmev pri publiki. Burni aplavz kar ni hote) končati in po absolviraoem k on cer t nem vzporedu je še sledil cel do= datnl koncert. Idealnega spremljevalca ima Popov v dunajskem pianistu F. G r o n e j u- Igral ie Je kot samostojne skladbe Liszt one, Škriabinove in Rahmaninove. Grone je odličen zastopnik svoie stroke in tudi niegova podavanja so izzvala burno priznanje.	H.	D.
Važno ooozorlo clelo-dsa’cem
Ker naše delavsko zavarovanje predvsem ogroža neredno in nepravočasno plačevanje predpisanih prispevkov je okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prisiljen, da ^roti vsem onim delodajalcem, ki bi ob zapadlosti preletih plačilnih nalogov predpisanih prispevkov takoj ne poravnali, predlaga pri političnih oblastvih izrek denarne kazni, katera znaša od '00 do 5.000 Din Število nerednh plačnikov jc tako veJb ko in zneski zadržavamh vsot tj k o vi soki, da imajo ta dejstva ?.a posledico nelikvidnost urada, ki ne moro uiti svojih najnujnejših obveznost’ pravočasno poravnati. Med te obveznost spadalo predvsem oskrbovalnim- bolnicam, katerih gospodarstvo io valeti tega dej. »tva istotako ogroženo Iz teh moralnih :n gospodarskih razlogov je najstrožla uporaba zakonitih določil utemeljena tu v interesu brezhibnega izvajanja na* šega zavarovanja nujno potrebna.
Zato ie v interesu delodajalcev, da v izoglb večjim in nepotrebnim stroškom svojim obveznostim \z nasiova delavskega zavarovanja redno in takoj zadoste. Urad do nerednih plačnikov v interesu svojih bolnih članov, v interesu gospodarstva naših bolnic itd. ne more imeti nikakih ozirov. Vsako liberalnejše postopanje od strani urada ima za posledico vedno vočji zaostanek r.a neuplačanih prispevkih. Pri taketn položaiu pa je izvajanje našega Iioinl-šaega aavaiovanja spon nemogočo.
Šport
Drugo kolo prvenstvenih tekem
Rapid : Svoboda.
Jutri se v drugem kolu jesenskih p**-venstvenih tekmovanj srečata okrožni prvak Rapid in tabelarično poslednja SK Svoboda. Teoretski toraj najmočnejši in najšibkejši, vendar se kvaliteto klubov ne more določevati po pozicijah: v letošnji prvenstveni tabeli, kajti forma klubov, zlasti manjših, se je močno izpremenila; razen tega pa se je ustanovil peti klub, ki je rivaliteto za po» slednia tri mesta poostril.
Svoboda si je močno opomogla in razpolaga z borbenim in požrtvoaval* nim moštvom, ki si le priborilo' že dve točki na škodo Merkurja in ni izključeno, da tudi jutri ne izsili kako presenečenje, kakor se ie to primerilo lansko spomlad, ko ie moral Rapid kipitulirati v razmerju 4-2.
Rapid, okrožni prvak, je pod običajno formo. Minulo nftdelio se ni mogel uveljaviti, čeprav so nastopili z ojače* no postavo, razen vratarja. Kliub temu ie okrožni prvak siguren zmagovalec, kaiti malo verjetno je, da bi Svoboda tudi v hitrišnji tekmi nadvladala mogočnega nsprotnika, ki bo zastavil vse moči. da doseže čim častnejši rezultat.
Boji za točke sicer običajno ne nudijo najboljše igre, zlasti kadar nastopita neenaka nasprotnika, vendar vlada za nje največie zanimanje, razen tega pa je jutršnJa prvenstvena tekma edina nogometna prireditev nedelje,
Sodi g. Radolič.
TSK Merkur : SK Ptul
V Ptuju se bo istočasno odigrala pT^ vc-nstvena tekma med TSK Merkurem ifl.SK Ptujem- TSK Merkur je jesensko sezono pričel z malo sreče. V srečanju s Svobodo je moral kljub rahli premoči prepustiti dragocene točke nasprotniku, ni pa s tem rečeno, da v jutrišnji tekmi ne bo imel »reče. SK Ptui ie na lastnih tleh opasen protivnAk in nudi vedno trdovraten odpor, kar tudi upravičuje mnenje, da je »Ptuju« pripisati več iz-gledov. Prizadevanja »Merkurja«, da popravi nedeljski poraz, bodo silila Ptui čune k premišljeni in požrtvovalni igri, kar bo brez dvoma stopnievalo kvaliteto nastopa in nudilo prvovrsten užitek, — Na sodniku g. Franklu je, da poskrbi, da bo tekma potekla v mejah dostojnega športa in da ne p-ide kakor lani v; tekmi s Svobodo, do neprijetnih nasprotij in obojestranskih grobosti,
Maribor v Beli »k M.
Nocoi odpotuje prvo moštvo »Mariu bora« v inozemstvo, kjer bo odigralo revanžno tekmo proti beraškemu šport nemu klubu. V medna rodni tekmi, ki se je vršila v Mariboru ob otvoritvi jesenske sezone, je Vilbacher SV podlegel domačinom, ki so pred vedli boljšo igro. Zmaga »Maribora« !e bila sicer pičla (2;l), vendar toliko pomembnejša, ker ie bil to prvi poraz, ki ga jt doživel Villacher SV povodom v&eh svojih srečanj s tukajšnjimi "klubi. — Izgledi »Maribora« so z« jutrišnjo tekmo znatno manjši, vendar ga njegovo znanje, ki ga je preteklo nedeljo uspešno uveljavil, upravičuje do ponovne zmage. Moštvu, ki odpotuje v postavi kakor proti Ra.pidu, ojačeno z levim branilcem zaupamo v polni meri. Srečo na pot!
Bazena »Maribora« v Zagrebu.
Bazena »Maribora« bo jutri odigral« v Zagrebu revanžno tekmo proti družini »Coneordije«, kd je povodom gosto* vanla v Mariboru podlegla v razmerju 6:5. Pripomniti je treba, da ni predve-dla najboljše igre, dočim je Maribor v prvem polčasu ugodno presenetil im odtočil tekmo v svoio korist. »Concor-dia«, najresnejši konkurent za državno prvenstvo, vabi »Maribor« na poslednji trening pired odločilnimi srečanji a prvaki ostalih podftavezov.
SK Železničar. V nedeljo, ob 13.30 se vrši prijolellska tekma SK Železničar rez. proti SD Rapid lb. Sledeči igralci morajo biti točno ob 13, na igrišču Mar ribora: Pastemiak; Jonko, Koren; Kl*i-darič, Fischer, Marinič; Kovač, Vera s, Jančič, Drobnič, Mairčlnko. — Rezerve: Kriiger. Golob.
Sfraf £'
Warfb'orsit! V lf C t V N ! K MfS.
V Mariboru, dne 8. X. 19it
Dežela nemirov In kriz
Od cesarja Maksimiljana do predsednika Diaza — Dvolična tuja pomoč — ustavni in protiustavni tabor
Te dni se ie zopet pisalo o krvavih nemiri sučejo okrog ustvarne točke, se po listih obravnavajo jako suhoparno- Našteje se toliko in toliko mit* vih — padlih v bom in iustificiranih, toliko in toliko ranjenih, pove se, da ie ostal ali pa postal gospodar »položaja« ta in ta in g tem je po navadi mehi-kansika revolucija »obdelana«.
Mehikanski nemiri — naj še tako cesto in naglonm izbruhnejo — pa imajo globoke im tehtne razloge v razmerja med domačimi in tulci in v lastništvu zemlie in bogatih prjvrsdnih za. iladov. Nimajo nobenega primera z re* volncijami v mnogih deželah, kjer se' v bistvu enaki oblastniki in veliaki od časa do časa skregajo med seboj ter udarijo drug proti drugemu s svojimi pretorijand.
Francoski cesar Napoleon III. je uredil mehikansko carstvo pod pretvezo, da bo tako obvaroval to deželo pred nemiri in krizami, ki so bile tedaj ra dnevnem redu v Zedinjenih državah-Ko se ie Uniia uredila, ie pa začela s svojim vzgledom osamosvojitve tako .vplivati na Mehiko, da je nastala revolucija proti od tujcev urejeni monarhiji- S pomočjo Unije je prevzel oblast 1- 1876 Porfirio Diaz, ki je pa vsled potrebe dežele in gotovo tudi v najbod* šem namenu začel dajati preveč koncesij kapitalu in industriji Uniie.
Severno-ameriški podjetniki so opremili Mehiko z železnicami, ki so se leta 1911 cenile na 650 milijonov dolarjev. V življenje so vzbudili tudi 'torinsko industrijo, ki se ie ritno ^azvila. Druga stran te tuje pomoči, ie pa vse prej kot sijajna. Amerjkanci so se v kratkem času začel obnašati tako, nekako, kakor koncesiijonarji v Kini.
Za velikanska zemljišča niso hoteli plačati davkov, kratko rečeno:	celo-
kupna tuia invazija je zasmehovala vse postave in običaje deže:e- Tuij podjet* ldki so pripeljali e seboi veliko število delovnih moči, ki so začele izpodrivati domačine ne samo od tovarniškega dela in zaslužka, ampak tudi od zemlje.
Leta 1876 predsednik Diaz ni mogel vedeti, kai vse se bo razvilo iz ameri-kamske pomoči. Zakoni v zaščito domačinov so ostali na papirju in tujci so tvorlR državo v državi v vsakem pomenu besede. Prvotno ogorčeni« domačinov, ki si je tolikokrat dalo duška v krvavih izgredih, se Je umaknilo organiziranemu odporu. Mehikanci so začeli obiskovati ameriške šole, da bi si pridobili nasprotnikom enakovredno kvalifikacijo, katero so spoznali za predpogoj uspešnega boia in tekme.
L. 19U ie začel velik po k ret za na-ciionalno, gospodarsko in socialno svobodo. : Predsednik Diaz je moral zapu* stiti deželo in z niim je končala stara Mehika, kj ie vsa načela državne samo stojnosti skušala nadomestiti g pogodbami, ki so se venomer spreminjale. Do prave ustavnosti Je pa prišlo šele leta 1917.
Mehika ima okrog 15 milijonov prebivalcev. Od teh je belih dober milijon, Indijancev 6, mešancev-mesticov pa 8 milijonov. Izobražencev po pravem poimu ni veliko preko dveh milijonov. Od sprejetja ustave sem se vsi hoji in nemiri se sučejo okrog ustavne točke, ki določa, da ie vsa zemlia last mehi* kanskih državljanov. Tuji špekulanti se poslužujejo mnogokrat nomadskih indi jamskih plemen, v splošnem se pa vežejo z onimi domačini, ki bi se Tadi odtegnili agrarni reformi. Tudi bon sedanjega mehikanskega režima s škofi nimajo verskega, ampak edinole agrarno ozadje. Cerkveni poglavarji so kot lastniki ogromnih zemljišč nasprotniki ustave in naravni zavezniki iuijh podjetnikov, ki hlepijo po predpravicah ali bolje rečeno po ponolni svobod'* iz* koriščania, kakoiršna je vladala pred letom 1911.
Mehika pa dandanes ne more imeti vlade, ki bi v tem pogledu daiala kakšne koncesiie, ker jč proti skupini interesentov složna velikanska narodna večina.
iser kreme za čevlje
Maska proti plinu kot hišno orodje
V Leningradu je plinska maska že tako udomačeno orodje kot n. pr. lonec. Vsak član družine ima svojo in vsi — možie in žene, staro in mlado — do dob* ro poučeni, kako se ta priprava uporablja. Urad za narodno obrambo ie poslal v vsako hišo tudi tiskana navo* dila glede uporabe in glede pravih in poskusnih alarmov zračnih in plinskih napadov. Vsaka stanovanjska hiša ima svoj »hišni komite«, ki ima vse maske v evidenci ter se od časa do časa tudi prepričuje, ali znajo vsi prebivalci rav tiati s tem prodiem. Nastale so tiidi tovarne, ki na veliko izdelujejo mask« po nizkih cenah. Hišna uprava naroči maske za vse stanovalce ter ceno zaračunava pri najemnini. Po hišah ho* dijo tudi posebni inštruktorji.' za uporabljanje plinskih mask.
Zavrnjen predlog glede obdavčenja samcev.
V maihnem mestecu v Brabrautn So nameravali samske može in mladeniče od 25—60. leta obdavčiti. nredIog pa ie občinski svet zavrnil ;z sledečih raz-lov; »Neizpodbitno ie, da sta mož in žena, kadar se združena borita za ob. stanek, močnejša in da lažje prenašala številne neprilike, ki jih srečujeta na poti življenja. Kdorkoli pa ostane sa* mec, se prostovoljno odreka vseh prednosti in ugodnosti, ki iih nudi združitev zakona. Dejstvo, da. se sam in odvisen up ‘aCnzB^op ‘apoubuz uj AaCi^ntud po ie močno prizadet jn kaznovan. Torej ni na mestu, da bi te nesrečnik* vedno spominjali niih bede, radi česar odklanjam predlog.
Tožiteljlca, ki strelja na sodnica.
Mesto Salt Lake je bilo pretekli teden pozorišče krvave drame. Tožitelji-ca Hovvard Simmons, ki je zahtevala od svoiega delodajalca odškodnino v znesku 25-(XjO dolarjev, je izgubila pravdo. Razburjena radi tega, je nenadoma potegnila iz žepa pištolo in ustrelila ž njo sedemkrat na predsednika sodi* §ča Jokusona. Sodnemu osobhi s« je komaj posrečilo, da je razkačeno žensko ukrotilo, sodnika pa so v nezavestnem stamlu prepeljali v bolnico, kjer je kmalu nato umrl.
»Raj moških« ogrožen.
V Londonu ie hotel, ki oddaia sobe samo gospodom, dočim Je bil ženskemu spolu vstop v skrivnostni hotel vedno zabrantien. Zadnii čas pa so se raz* nesle vesti, da ho hotel Tavjstok, »Raj moških«, porušen. Zemljišče, na katerem ie hotel zgrajen, ie kupilo neko trgovsko podjetje, ki hoče na omenienem mestu zgraditi veliko trgovsko palačo. Vendar ie opaziti tudi prizadevanja, ki stre me za tem, da bi se akcija onemogočila, ker je »rai moških* smatrati za zgodovinsko relikvijo. Dickens, Thackeray in drugi odličnjaki 19. stoletja so bili stalni posetniki omenjenega hotela.
125.000 Pevcev.
Prihodnjo spomlad se bo vršila na Dunaju proslava 10-letnice nemške pevske zveze, kateri bo prisostvovalo 125.000 nemških in ameriško*nemških pevcev. V Pratru bodo v to svrho zgra dili ogromen pevski stadion. Glavni odbor le priredil tudi poseben film v propagandne namene.	I
Pismo samomorilke
Mlada hčerka ugledne obitelji it Szolnoka je prišla 1. 1924 v Budimoe-što z namenom, da si najde službo. Njena prizadevanja so bila brezuspešna in nekoliko dni kasneje so dekletovi stariši prejeli od budimpeštanske poli* cije obvestilo, da ie hčerka izvršila samomor. V obupu je baie skočila z Elizabetinega mostu v Donavo. Na mostu so našli n5en plašč, klobuk in pismo, v katerem sporoča, da se ji ie pristudilo življenje in da odhaia uro* sfovoljno v smrt. Kmalu za tem ie Donava izplavla njeno truplo, ki so je takoj identificirali s samomorilko. Star ši so hčerko svečano poknoali, in ji po* stavili dostojen spomenik.
Minula so tri leta. Nesrečni stariši ho še vedno žalovali radi izgube svojega otroka. Toda nenadoma je prispelo iz Brazilije pismo njihove hčerke, o kateri se je domnevalo, da ie že davno na drugem svetu. V poslednjem pismu spo roča, da ni imela sreče pri ;skanju službe, radi česar se je odločila, da odpotuje v Ameriko vendar ni hotela, da bi za nieno namero zvedeli. To ie bS vzrok, da je odložila na mostu plašč, klobuk in pismo, nakar je odo o tov a la v Brazilijo, kier ie mnogo trpela, vendar so se razmere ©krenile na bolie in po treh letih razpolaga s precejšnjim premoženjem. Ima svoio vilo in avto* mobil ter se namerava poročiti z nekim inženierjem, ki ie tudi Madžar. K poroki vabi stariše, ki jih je nenričakevano presenečenje silno vzradoatilo.
se vse blago po zelo znižanih cenah
razprodaja
Jos. Karničnik im
Slovenska ulica 10
Ne zamudite te prilike!
Zanimivo politično-bolno sredstvo.
V Indiji so bile v zadnjem času izvr* šene mnogoštevilne politične aretacije. Ob vsaki še tako običajni demonstraciji roma sto in sto indijskih voditeljev r napore. Indijci hočejo sedaj zapiranj© spraviti na absurd. V velikih množicah se z golimi sabljami v roki sprehajajo po ulicah ter tako kršijo zakon o nošenju orožja. Po večini so sablje starinske igračke. Smatrajo se pa vendarle za orožie in m an ’* festan ti »sa hi J a«i 90 že dosegli sv0j cilj- Zapori so prenapolnjeni in večkrat se zgodi, da novih kršiteljev zakona nimajo kam zapreti.
Merilo ženske marljivosti In značal«.
Ameriški sodnik Cummings iz Filadelfije, je povodom neke raaporoke, ka* tere vzrok je bilo zanemarjanje dolžnosti s strani boljše polovice, razsodil takole: Vsaka žena, ki dolgo spi in s« obotavlja svojemu soprogu pripraviti zaiutrek, nima pravice do moževe poch pore. Ameriški sodnik je prj razsodbi gotovo upošteval besede duhovitega angleškega politika Williama Cobbetta, ki je v minulem stoletju deial, da je zgodni a ure pri sleherni ženi najmar-kantnejši znak nlenega značaia in njene marljivosti: »Ne morem si misifbi«, ie čestokrat ponavljal, »da si žena, ki ni nikdar priča solnčnega vzhoda in W vstaja šele k zajutrku, lahko pridobi jubezen moža.
Obesil lastno Ženo.
Bivši varšavski policijski komisa*1 bekarski, ki jo bil nedavno radi korupcije odstav]jep, je izvršil strašen zločin. Pred meseci se je poročil, a po katastrofi, lei ga, j© močno zadela, te obesil lastno ženo. Vzroki strašnega umora trenutno še niso pojasnjeni.
Rui
V založništvu Mariborske tiskarne v Mariboru, Jurčičev« ulica 4, je izšla
n ura
»estavll ruski glran. prof.
Maksim Leonidov« Blumenau taoi Cena broširani knjigi Din 20-—
Knjiga je 2a začetnike, kurz« in lole Jako priporočljiva
Tfatre
m
Zahtevajte povsod „Večernik“!
Abonenti
1295
na kosilo in večerjo, okusno in obilno, po Din t* (Din IB r močnato jedjo in Din 20 s pečenko i® močnato jedjo) se sprejmejo v restavraclU Vetrini-skl dvor, Hinko Kosič, Maribor, Vetrinjska ni«*
prve vrste samo pri
L Trpin, Maribor
Glavni trs 5t 17	**
Mali o gl Mi. ki »lužijo* posre-dov»ln» in aocijain« namena občinstva: vsaka beseda 30 Mjmanjii zntaek Din 6-
: 0tlali
Ženitve, dopisovanje in oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beasds SO p, najmanjši znesek D.n 10 —
Starejša vdova,
simpatična, zanesljiva in poštena tr= govsko in gospodinjsko izurjena, želi kot gospodinja oziroma prodajalka boljšega mesta. Dopise prosi pod »Prodajalka« na upravo »Večernka«, Maribor.	1278
Sprejme se čevljarskega vajenca vprašati Tržaška cesta štev. 1, Š&uk, Maribor.	1284
Družinske hiše blizu Maribora na prodai od Din 23.000 do 60000. Naslov: Marstan, Maribor, Koroška c. 10.	128?
Prosta stanovanla, prazne sobe, lokale, gostilne itd. odda* ste najbolje pri »Marsbin«, Koroška c 10. Velika izbera reflektantov. Ponud* be brezplačno.	1281
Več gospodov (uradnikov)
se sprejme a stanovanje in hrano v bližini carine	na Meliskem hribu- Naslov v upravi	lista.	1280
Absolventi nja dvorazr. trg. Šole v Mariboru išče mesto pTaktikantinie. — Ceni. ponudbe na upravo pod »Brezplačno«.	1279
Pozor’
Izdelujejo se po nainižji ceni plašči, ko stnmi in vsakovrstne obleke za dame Tudi na obroke. Priporoča se Marica Fa$swald, modni salon, Trg Svobode štev. i.	j 2«.:j
Sodarstvo
oddam v najem. Naslov v upravi lista. Nemščino in nemško stenografijo
poučujem po uspešni metodi. Naslov pove uprava »Večertuka*.	1285
Majhen lokal
se nujno išče- Dopisi pod »Konip. ID.« na upravo lista.	1277
Kompletna oprema za vodnjak na prodaj. — Naslov pove
uprava.
1262
Učiteljica
išče sobo za čas od 1—15- novembra. Naslov v upravi lista.	1264
Učenca
spreime trgovina Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ul.	1250
Okvirje za slike najnovejših vrst dobiš le pri špeeijal-nem strokovnem zavodu Miho Vahtar, Maribor Gosposka ulica 24 in 37-	427
Priznano izvrstno kislo zelje priporoča M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode.
Vulkanizaciia
kupi stare auto plašče in zračnice. — Albert Cigoj, Kopitarjeva 11, Maribor.
1200.
Vsakovrstne nogavice,
kakor flor, svilene itd- v vseh barvah, popravi v najkrajšem času pletarna M. Vesiak, Maribor. Vetrinjska 17.	1214
dobijo izborno koalo za D 7-50 in večerjo za Din 5 v bre alkoholni restavraciji pri ,Zvezdi* Ped mostom 11. v bližini državnega mosta, Maribor. 1269
PohiStvo 1048
posteljnina
vložki
ma?race
zastori
posteljne odeje pohištveno tkanino itd.
najboljše in najceneje pri
Karolu Prels
Maribor. Gosposka 20
Brezplačni ceniki!
POZOR!
POZOR!
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrtnike se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Gustiniii. Tattenbachova ulica Uev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
Dežne ®!ašže
po znižanih cenah, Obleke, klobuke, športne čepice itd. nudi po konkurenčni ceni
Jakob Lah - Maribor
gamo Slavni trg 2
same Glavni trg 2
Halo!
1474
Halo!
Grajska klet
Danes8.X.pSQS s pomnoženo godbo
Točila se bodo špecijalna framska vina leta 1921. Turškovrhčan, kakor tudi štajerska in dalmatinska vina. Prvovrstna kuhinja in točna postrežba.
Za obilen obisk se vljudno priporoča
 Josip Ma'd3č, restavrator
P R0DAM
30 hi dobrega lanskega hruševca
A. Lavrenčič, Maribor, Slovenska ul. 13/II
A
MARIBOR
KOROŠKA CESTA 19
Specialiteta: Nepremočljivi Jesenski In slmski Čevlji!
m
o
127.)
1273
s posebnim
četverosvetilnim „Reinartz“-aparatom
modela 1927/28
Najboljfii in najenostavnejši sprejemalnik sedanjosti.
Ta novi aparat, ki ga prodajamo ob zajamčenju njegove največje dovršenosti, je odlična posebnost na trgu. Predočite ti ta aparat brez vsake obveznosti
RADIO - STARKEL - MARIBOR
Trg svobode	Trg svobode
Zastopstvo za Ptuj in okolico V. Spruschlna, mehanik Ptuj.
Posebna naznanila se ne izdajajo.
V globoki žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nadvse dobri oče odnosno brat, svak, stari oče, stric in stari stric, gospod
Karl Flucher
h,*wl le realltetnl posestnik, finančni uradnik v pokoju in Cestni predsednik mnogih drultev
stamst^mf6 7‘ °*ct°t)ra ob 3- uri po tolažilih sv. vere v 95. letu Pottrel^rir23 Večno zasPal-
15 uri foh o geSa pokojnika bo v nedeljo, dne 9. oktobra ob na’mestno pokopS^ po^jllŽal°S,i’ Greg°rČiČeva Ulica 8’
stolni VinIt^ntki “erkvi "'UŽ‘la 10' °kt°bra °b ™ V MARIBOR, dne 7. oktobra 1927.	mt
Ernestina Puh, roj. Flucher, Laura Scheidbach, roj. Flucher, hčen, Rudolf zet jn vsi sorodniki.
I
Ce hočete biti dobro postreženi, kupite
Krzno
plašče, jopice, lisice, najboljše krznarske izdelke pri
Leoo. Schre ner, krznar,
GraZ, Luegg. (unter den Arkaden) Cene nizke. 1230 Lastna delavnica.
■fi r*r '-yc*•
za Solarje
(po znižanih cenah) za umetno obrtno slikanje na blago
začne na 9. oktobra 1.1. Pojasnila daje
J. Rohs
umetno-obrtna učiteljica 1286	Aškerčeva	22
Mesečno varovalo „LUPA“,
po zak zaščit, zajamčeno nepropustno, js za redamo modo neobhodrto po* trebno, ker pri sedeniu, športa in plesu damske obveze same po sebi aiso dobre, ker večkiat pokvarijo perilo in obleko. Varovalo „Lupa“ je izgotovljeno iz materi-jaia ki se lahko pere in se lahko tudi prekuha. T< žko je 30 gramov, ne raztrga se, obvaruje m prihiani obleko in s tem zasi-gura pomirjajoči in siguren občutek. Na razpolago so zahvale. „Lupa“ bo mesečne blačice z njihovimi mnogimi slabimi stranmi, (nepnkladne, nezdrave, drage) popolnoma izrinila. Cena Din 75-—.
Mesečna Obveza ,Feminosal“ le najdovršenejša, najbolj zdrava in radi dolgoletne trajnosti najeenejŠa na tem polju. — Stane Din 125-—.
Razpokilia se po povzetju. — Naročila je nasloviti na
„Aurora“ k. d., Sremska Kamenica broj 19.
Nakup
1276
za obleke in perilo Vam ne bo povzročil prav nobenih skrbi, če bodete kupovali svoje potrebščine za zimo v manufakturni trgovini
Srečko Pihlar - Maribor
Gosposka ulica £1. 5
Oglejte si pred nakupom moje izložbe in cene!
■ KRZNO V
jesensko in zimsko blago v najlepši izbiri po zelo ugodnih cenah pri
m S. AMON ■
gJJ Maribor, Dvoriakova u. 4 J
Čevlje na obrokeI Čevlje na obrokel
priporoča 3. HochmUller,
tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7, (Magdalenska stran). m
Din 199’-
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Traun
Grajski trg 1	S70
s svojimi 185 cm dolgimi „Lor#lei“ lasmi, sem dobila iste vsled uporabljauja pomade, ki sem jo sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, kot pomotek razvijanja gostih in močnih las.
Pomaga gsspem, gospodom in dsci razvijanje gostih in močnih las in daje že ob kratkem uporabljanju naraven sijaj in prirodnost ter lih varuje v«e do visoke starosti od preranega osivenja. Čilag-pomada odstranjuje peruti v roku 48 ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi kot Čilag-pomada, ki je pridobila z vso pravico sveloven sloves, kajti gospe in gospodje dosežejo že pri upprabi prve steklenice najboljši uspeh, ker izpadanje las prestane popolnoma in piikazuje se že nova ra t. Ta uspth dokazuje moj 501etni jubilej in mdijoni zahvalnih pisem, ki sem jih prejela z vsega »veta.
Cena velikega lončka Cilag-pomade Din 60—, a dvojni Din 90-— K vsakemu lončku je potrebno: 1 steklenica Specia Shampoo, (za 20 kralno pranje glave) Din 25'—. Vse vkhučno poštnina. Razpočil a se po povzetju, ali, ako se denar pošlje naprej, iz tovai-ne za SHS:
Laboratoršum „Aurora“,
Sremska Kamenica It. 19.
Mariborski VEČER NIK Jutra,
Ravnokar dospela velika pošiljatev
električno spreletih
slovenskih, srbskih in hrvatsklh kompozicij Hehki naravni glasovi
so samo v dob>ih ološčah zato izbirajte le His Master’s Voixe za	Din	50" —-
Brunswick	„	„	50’—
Columbia	„	„	48*—
Polydor	„	„	40' —
Odeon	„	„	38"—
Vox	„	„	35-—
Artiphon	„	„	35*—
Teddy 15 cm	„	„	15*—
Obiščite nas in oglejte si našo obilno zalogo . — Imamo opere, arije, fantazije, potpourije, overture, dunajske popevke, nove plese (Jazz-symphonie-orkester) moderne zamorske glasbene plošče. — Vsa popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Zaloga muzikali!
Marschal! in Herold igle F. PePC, MsHbOr
*o najboljše.	Na	veliko!	Na	drobno'
KRZNA
iz Leipzig-a
Ne zamudite te prilike in oglejte si mojo bogato zalogo
Cene' nizkel — Izbira velikaT
Odplačila v mesečnih obrokih.
vedno na
Kajenje je itnipll-glFranjoLah
PEKLENICA
črni premog kosovec 4800 kalorij, novo odprt rov v znatno zboljšani kakovosti, nobenega smradu po sobah, brez kamenja in brez žlindre, najcenejše kurivo.
Cena: Din 28'— franko Mursko-Središče 1
„ 37’— franko dom iz vagona . zalOOkg „ 42'— na drobno iz skladišča )
Glavno zastopstvo: BO Z. GUŠTIN
Pisarna Cankarjeva ni. 1 Skladišče Cankarjeva 24 Telefon št 400	1150	Telefon št. 400
Vsrkdo s- lahko oduči kajenja. ki je za zdravje škodljivo, i Dr. Ra.char.Javimi Putseh-
I trgovina z manufakturnim blagom
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega ms manufakturnega blaga po najnižjih cenah
Maribor, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ul.
poln« kut« 5 omotov Din 145‘— razpošilja franko tt.
(Dobiva se tudi v večini lekarn In drogerij.)
ter plačam najvišjo dnevno ceno. ovlna s surovinami IVAN SLUGA
Maribor, Tržaška cesti I 5	1150
V nedeljo popoldne „j€0&2CEOT s kompletnim sporedom. ,2
Pridite v našo prodaFaigio m gahtevaSt« fevEfe z ..ELASTIK" oodplati!
Obutev za delo se o« cenjuje po trajnosti podplatov.
Posvetili smo vso pozornost temu glavnemu delu obutve, da bi njeno vrednost in trajnost zvišali.
Posrečilo nam se jel
V tej sezoni prihajam0 z vrsto 3967 z nepremočljivimi in neprodorljl-
vimi „EUIST!K“ potpla-ti. Boljših čevljev in boljših podplatov Vam nebi
mogli dati niti tedaj, če bi nam plačali petkratno ceno.
Ob zboljšanju kvalitete prodajamo to vrsto tudi nadalje samo
Izdaja Konzorcij »Jutra, v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik Fran B r o z o v I č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
iimko b e t « I a v /Vlartboru.