UREJANJE ALKOHOLIZMA V OKVIRU CENTRA ZA SOCIALNO DELO
UVOD
Tisti, ki smo zaposleni na centrih za socialno delo,
se težko izognemo stikom z alkoholiki oziroma s
posledicami, ki jih alkoholizem prinaša zasvoje-
nim, njihovim bližnjim, sodelavcem in prijateljem.
Če upoštevamo vsaj tri pripadajoče generacije vsa-
kega človeka, nam to omogoči dokaj dober vpo-
gled v korenine njegovih težav. S tega vidika lahko
ocenimo, da je med uporabniki storitev socialnih
služb do sedemdeset odstotkov ljudi, ki so jih
doletele razmere nefunkcionalnih alkoholičnih
družin.
Alkoholizem pomeni za našo državo pravo
epidemijo, saj strokovnjaki ocenjujejo, da je z
alkoholom zasvojenih približno 200.000 ljudi. Ob
zasvojenih običajno trpijo v povprečju še vsaj trije
družinski člani. Skupna vsota prinaša prav zastra-
šujočo številko 800.000 ogroženih zaradi alko-
holizma.
Za zdravljenje oziroma urejanje se zanima do
desetina teh ljudi oziroma njihovih svojcev, a tudi
med njimi vsi ne najdejo poti v abstinenco in ure-
jeno življenje. Do osipa pride že ob prvih infor-
mativno-spodbujevalnih srečanjih, v začetnih fa-
zah zdravljenja ali urejanja, veliko pa jih klone
tudi po že končanem zdravljenju. Ob tako velikem
problemu je pomembno, da imajo zainteresirani
ljudje v stiski možnost poiskati pot iz alkoholizma.
Naloga družbe in stroke je, da ponudi čim več
možnosti za reševanje, ki bi ustrezale čim večjemu
številu ljudi. Ena od takih se je v zadnjih dveh
desetletjih razvila tudi pri centru za socialno delo
Koper in je trenutno v fazi prehoda v društvo za
zdravo življenje in dobre medčloveške odnose
»Viharnik«.
ZA DELO Z ALKOHOLIKI
IN NJIHOVIMI DRUŽINAMI
IE NUINA DODATNA IZOBRAZBA
Delo z alkoholiki ali drugimi zasvojenci sodi med
»manj iskana« dela, tako v psihiatriji kot tudi v
stroki socialnega dela. Velikokrat dobimo občutek,
da si ga ljudje podajajo iz rok v roke kot vroč
kostanj. Skoraj praviloma ga prevzemajo tisti, ki
se na novo zaposlujejo, ali pa ostaja tistim, ki ni-
majo druge izbire. Tudi sam sem se na začetku
poklicne poti znašel na tem področju zgolj slučaj-
no in predvsem iz ekonomske nuje, saj je bilo tre-
ba za preživetje delati karkoli. Prvi problem, s
katerim sem se soočil, je bilo prešibko znanje za
resno delo s tako kompleksno problematiko, kot
jo prinaša alkoholizem. Do znanja je bilo mogoče
priti s študijem ustrezne literature, ob mentorskem
delu z izkušenimi terapevti v klubih, s praktičnim
usposabljanjem, formalnimi oblikami izobraževa-
nja in samostojnim praktičnim delom. Izkušnje,
ki sem si jih pridobil na Škofljici, v KZA Vodovod-
ni stolp in Sava iz Kranja, v KZA Piran in Koper
in v PB Idrija, so bile različne, a poučne. Bolj so
me zaznamovale tiste negativne, z recidivi. V teh
oblikah dela sem težje videl pozitivne učinke.
V	letu 1985 sem na centru za'socialno delo
Koper prevzel to področje dela in po intenzivnem
usposabljanju v dveh terapevtskih skupinah in
klubih terapevtske skupnosti Janeza Ruglja in v
petsemestrskem delu v tretji didaktični skupini
pri društvu terapevtov za alkoholizem s 1. 9. 1987
začel razvijati program urejanja alkoholičnih dru-
žin, ob delu, v domačem okolju in brez hospitali-
zacije. Za tako obliko dela sem se odločil tudi
zaradi stiske marsikaterega človeka, ki se je želel
zdraviti, a mu je bil odhod v psihiatrično bolnico
nepremagljiva ovira. Če ima človek na voljo le eno
možnost, pa še ta je neustrezna, je rešitev pro-
blema zelo oddaljena ali skoraj nemogoča.
V	terapevtsko delo, ki ga vodiva skupaj z
Branko Knific, sva vnesla veliko novih spoznanj.
323
REFLEKSIJE IZ PRAKSE
kar je dvignilo kvaliteto dela z ljudmi, ki so želeli
in iskali rešitev.
Bistvene novosti so bile:
•	informativno-spodbujevalni razgovori s
ponujeno ustrezno literaturo, ki je omogočala
avtodiagnozo
•	porazdelitev vlog, ki so omogočile reševanje,
s tem da je meni ostala vloga informatorja-spod-
bujevalca in terapevta v programu urejanja, ne
pa rešitelja ali preganjalca alkoholikov
•	možnost izbire vsaj med dvema sistemoma
zdravljenja
•	takojšnja vključitev, brez čakalne dobe, v
proces urejanja ob delu, brez bolniškega staleža
in v krogu družine
•	razvijanje programov samopomoči pri starih
ljudeh
•	razvijanje modela akcijske preventive pri
mladih iz alkoholičnih ali kako drugače ogroženih
družin.
UREJANJE ALKOHOLIKOV IN DRUGIH
LIUDI V STISKI
Program je modificirana oblika socialno-andrago-
ške metode zdravljenja alkoholikov in drugih ljudi
v stiski, katere avtor je Janez Rugelj. Začetki pro-
grama segajo v prve mesece leta 1987, ko je po-
tekal še v zdravstvenem domu Lucija in so se vanj
vključevali tako zdravljenci iz psihiatrične bolnice
Idrija kot tudi tisti brez hospitalizacije. Ima neka-
tere specifičnosti, ki so značilne samo za nas in o
katerih bom pisal v nadaljevanju. Po skoraj pet-
najstih letih dela je v Kopru trdno zasidran in po-
kriva potrebe obalnih občin. Je zelo zahteven za
alkoholike in njihove svojce pa tudi za terapevte.
Prav zaradi tega je tudi nadpovprečno uspešen.
Osnovni program traja tri leta, nato pa se delo
nadaljuje v okviru terapevtske skupnosti, in sicer
v prijateljskih skupinah.
Delo je organizirano v teh oblikah:
•	terapevtska skupina »Skala«,
•	klub zdravljenih alkoholikov »Jalovec«,
•	prijateljske skupine »Korenine«, »Bor«,
»Soča« in »Stol«,
•	tekaška skupina »Viharnik«,
•	medgeneracijska skupnost »Sožitje«,
•	ženska skupina »Mavrica«.
Zavzeto, vztrajno in dolgoročno naravnano
delo poleg abstinence od alkohola, tobaka in dru-
gih opojnih substanc omogoča, da udeleženci
postanejo ljubitelji narave in gora, vztrajni tekači,
zgledni bralci dobre literature, dobri starši in part-
nerji, usmerjeni v negovanje kvalitetnih partner-
skih odnosov, in prostovoljci pri delu s starimi
ljudmi.
Dolžnosti udeležencev programa so:
•	opustiti pitje alkoholnih pijač, kajenje in
jemanje pomirjeval,
•	napisati poglobljen avtoanalitični življenje-
pis,
•	tri mesece pisati dnevnik, nato tednike, utrin-
ke o prebranih knjigah, s planinskih pohodov in
sestankov terapevtske skupnosti,
•	prebrati vsaj dve knjigi mesečno in o njih
napisati utrinke,
•	biti aktiven na sestankih terapevtske sku-
pine, kluba in terapevtske skupnosti,
•	podrobno preštudirati bilten terapevtske
skupnosti in napisati utrinke o njem,
•	redno sodelovati v tekaški šoli,
•	udeleževati se mesečnih planinskih pohodov
in večdnevnega poletnega planinskega tabora,
•	udeleževati se mesečnih preizkusov tekaških
zmogljivosti in organiziranih tekaških prireditev,
•	sodelovati v medgeneracijski skupnosti »So-
žitje«,
•	sodelovati pri delu ženske skupine »Mav-
rica«,
•	udeleževati se predstavitev programa stro-
kovni in širši javnosti.
NOVOSTI V STROKI
SOCIALNEGA DELA
Stroka socialnega dela ima med ljudmi prej zame-
gljeno in prej negativno kot pozitivno podobo,
saj je v močni povezavi z uporabniki, revnimi,
nevarnimi, starimi, zasvojenimi ..., ki v javnosti
niso vedno najbolj priljubljeni. Podcenjenost so-
cialnega dela je povezana s feminizacijo tega po-
klica, pa tudi z dokaj pičlimi rezultati in pomanj-
kljivimi pozitivnimi povratnimi informacijami o
uspešnosti opravljenega dela. Model socialne alko-
hologije z naslovom »Urejanje alkoholikov in dru-
gih ljudi v stiski« je po svoje novost v stroki social-
nega dela. Svoje mesto si je izboril postopoma, z
vztrajnim in zahtevnim delom in uspešnimi rezul-
tati. V modificirano obliko socialno-andragoške
metode dela z alkoholiki smo z leti vpeljali tudi
nekaj novitet, ki so obogatile stroko in dvignile
kvaliteto življenja tistih, ki v programu rešujejo
324
UREIANIE ALKOHOLIZMA V OKVIRU CENTRA ZA SOCIALNO DELO
svoj problem. Mednje sodijo zlasti:
•	organizirana tekaška šola, preizkusi tekaških
zmogljivosti, tekaški prazniki in tekaške pri-
reditve,
•	povezava med stanovalci doma upokojencev
v Izoli in družinami iz programa urejanja v med-
generacijsko skupnost »Sožitje«,
•	prijateljske skupine »Korenine«, »Bor«,
»Soča« in »Stol« kot nadaljevanje rehabilitacije
po triletnem osnovnem programu urejanja.
Center za socialno delo Koper, društvo za
zdravo življenje »Viharnik« in stroka socialnega
dela se z opisanim modelom dela z zasvojenimi
uvrščajo med ustvarjalce novih možnosti za reše-
vanje ljudi v stiski.
OSEBNO DOŽIVLJANJE DELA
iz tako rekoč zavrženih ljudi izkleše občutljive
starše in partnerje, vzorne delavce in dobre prija-
telje. Prav tako kot sem vesel vsakega napredka
ljudi, ki se resno trudijo, me še vedno globoko
prizadenejo neuspehi tistih, ki ne najdejo dovolj
moči za dvig v kvalitetnejše življenje. Svoje življe-
nje sem prilagodil delu z alkoholiki in njihovimi
družinami. Pomeni mi zelo veliko. Vanj sem v
dosedanjih delovnih letih vložil veliko prostega
časa, popoldnevov, večerov, vikendov, dopusta.
Nobena cena pa ni prevelika, če vem, da se je v
teh petnajstih letih v našem programu rešilo prek
70 alkohohkov in njihovih partnerjev ter da ob
njih srečno živi vsaj tolikšno število njihovih otrok.
Čeprav sem se za to delo odločal težko, ga
kljub številnim možnim razočaranjem ne bi zame-
njal za nič na svetu.
Izkušnje kažejo, da je za alkoholika ali njegovega
partnerja odločilnega pomena, da ob prvih kon-
taktih v smeri reševanja alkoholizma naleti na člo-
veka, ki to področje dobro pozna. Le pravilna in
pravočasna informacija o možnostih rešitve, ki
vključuje tudi avtodiagnozo, navdaja z upanjem
v uspeh. Pri vsaki učinkoviti terapiji naj bi imel
svetovalec določen vpliv na človeka, ki se nanj
obrača po pomoč. Toda ta vpliv je mogoč le, če
tudi človek v stiski lahko vpliva na tistega, pri
katerem išče pomoč. Težko je namreč na koga
vplivati, če sam nisi dovzeten za vpliv. Svetovalec
se mora tudi sam soočiti z nalogo, ki jo želi po-
staviti človeku v stiski. V vsakem primeru pa mora
zadovoljiti lastne zahteve, če želi, da bo vpliv na
svetovanca pravilen. Besede niso dovolj; ne obsta-
ja nobena zvijača, s katero bi se za dlje časa izo-
gnili temu pravilu. Kdo lahko poučuje druge, če
sam ni poučen?
Sam sem se teh dejstev krepko zavedel šele v
času intenzivnega usposabljanja z« delo z ljudmi
v stiski. Vedel sem, da lahko samo z osebnostjo,
znanjem in zgledom pomagam ljudem v stiski. Z
njimi sem prek različnih dejavnosti v tesnih pove-
zavah. Navdušujejo me njihovi neverjetni napred-
ki in dvigi. Zavzeto in dolgoročno naravnano delo
SKLEP
Alkoholizem je bolezenski sindrom številnih mo-
tenj in težav, ki so povezane s pitjem alkoholnih
pijač. Uradno je sicer deklariran kot bolezen in
kot tak v pristojnosti medicinske stroke. Del pos-
topkov, ki so vezani na reševanje organskih in
fizičnih zapletov, je gotovo primarna naloga me-
dicine in zdravstva. Ko pa se ti procesi sanirajo,
izrazito stopi v ospredje tako imenovano spremin-
janje neustreznega življenjskega sloga (posamez-
nika, obeh partnerjev in vse družine), kar lahko
poimenujemo socialno urejanje alkoholizma. Te-
mu dolgotrajnemu procesu je namenjen program
»Urejanje alkoholikov in drugih ljudi v stiski« pri
centru za socialno delo Koper in pri društvu za
zdravo življenje in dobre medčloveške odnose »Vi-
harnik«. V njem so našli svoje mesto tisti alkoho-
liki in njihovi svojci, ki bi bili sicer v tradicionalnih
programih, ki jih ponuja zdravstvo, premalo iz-
zvani in po izkušnjah sodeč za vedno izgubljeni.
Program je za ljudi iz obalnih občin velika prido-
bitev in dviga ugled tako aktivnim udeležencem
kot tudi stroki socialnega dela, ki si s podobnimi
programi na nevsiljiv način utira pot med ljudi.
Tone Kladnik
325