36 Straflfea. I UiU i m* U MmmiIm 1117 L lelo. .Slovenski Narod* TOlfa p« pottl: a Avitro-Ogrsko: u Nemčijo: cek> leto skupaj naprej . K 2P- - ćelo leto ntprej . . . . K 33*— pol leta m - ... 14-— . ,, . . . . ietrt leta . . I 7— M Ameriko m vse druge dežde : M mcsec Z Z • . I 2-50 ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vpralanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. VprsmlitTO (spodaj, dvorišče levo). fina U ova vltca ftt 9, teUIon ftl 89« Izfcafa wmk tem iTećtr tiTseait Mttlfe te praalk«. Tnserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostot: enkrat po 8 vin., d.akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., pa rte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijab po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Marodai tiskana« tttefoa šL 81. Upravnlštvn naj se pošiljajo naroćnlne, reklamadje, inserati L t d-, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja ▼ Lfnbl|aal dostavljen na dom ali če se hodt ponj : eelo leto naprej . •. . . K 26*40 I četrt leta „ . • • • , 6*60 pol leta „ ..... 13*20 | na mesec „ ..... 2*20 .__ Poraatuu itevUka wel|a 10 Tlnarlev. ——^— Dopisi naj se frankirajo. Rokoptei se ne vračajo. Uredmistro: EaaUova mUca ili 9 (v pritličju levot) fMom HL 94. DunaJ, 13. februarja. (Kor. urad.) Uradno s - razulaš^ VZHODNO BO.JIŠČE. Južno od ceste Valeputne so za-Jnrišale naše čete mečno utrieno rusko oporišče. Pri tem so vjele 3 čast-nJke in 8S mož. Oh prefazu Tonale so puške. Pri Zvižinu ob gorenjem Sere-tu ie razdeial sovražnik neki minski rov ter poskusil nato v dvakratnem # napadu zatnan vdreti v naše pozicije. fTALUANSKO BO.flSCE. V Vipavski dolini je trajat živahni topovski boj tuđi včeraj. Italijani so Izstreliii mnogo granat. Sovražne napade iz prostora pri Šempetru smo zavrnili. Števflo južno od soteske Coalbe vjetih se je zvišalo na 3 čast-nike In 88 mož. Ob prelazu Tovale so napadle naše čete neVo sovražno Oportšče in vjele 23 Italijanov. JUGOVZHODNO BCVIŠČE. Nobenih pomembnfh dogodkov. Namestnik načelnika generainega Štaba pl. H 5 f e r. fml. DOGODKI NA MORTU. Dne 11. februarja popoldrte Je Izvršila naša hidroplanska kolona po-srečen izvldnl polet nad Valono, Santi Kvaranto m Krf. Druga skupina }e v z god njih jutranfih urah 12. t. m. oapadla vojaške objekte in torpedov-ke v Brindisiju ter Jih z bombami za-đela. Vsa ietala so se srečno vrnila. Biodovno poveljništvo. Heniško nrai poilo. Berolin, 13. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BO.IISČE. čez dan je megla omejila bojno đelovanfe skoraj na ce!i fronti. V pokrajini ob Somml je oživel artiljerijski boj zvecer ter trajal čez noezme-njajočo se silo zlasti živahno med gozdom St. Pierre Vaast in Peron-nom. Med Ypresom in Arrasom so se ponesrečili številni šunki sovraznih Izvjdnlh oddelkov. VZHODNO BOJISCE. Pronta gencralfeldmar-iala princa LeoDOlda Ba-varskega. Južno od Trisvjatskega Jezera je fđrlo nekaj čet v šunku v rusko pozicijo ter so se vrniie z 90 vjetimi In eno strojno puško Zapadno od Lučka so ostali izvldni sunkl in razstre-Hrve min s stranf Rusov brezuspešnl. Pri Zvižinu ob gorenjem Seretu smo zavmfli dvakrat ponovljeni napad ▼eč ruskih bataljonov. Armadna fronta general-©bersta nadvoj. Jožefa. Južno od ceste ▼ Valer>utno so naše čete ▼ mskokii vzeie močio iz-grajeno oporišče. Vjell smo 3 častni-ke in 168 mož ter vplenili 3 strojne puške m mnogo orod'a. Mpć dol«no Uz fn Putno na mnogih krajih živahni artiljerijski boji In hojl v predpolju. Armadna skupina gfm. v. Mackensena. Nobenih posebnih dogodkov. MAKFDONSKO BOIlSČE. Ob lokn Crne so naSe čete po nspešnl strefskl pripravi napadle sovražno vlšfnsko Dozlcijo vzhodno ođ Paralova ter naskočlte njo in nekaj u fronto ležečlh taborišč. Pri malih lastnlh Izgubah smo vjeli 2 častnlka In 90 ItaVlianov ter vplenili 5 strojnih pušk hi 2 metali min. Namestnik načelnika reneralnefa % Ln4tnioift Nemšfco večerno poročilo. Berolin, 13. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča 13. februarja zvečer: Dopoldne sose ponesre-čiliangle?>ki delni napadi južno od Serra. Na zapadu in vzhodu nobenih večjih bojev. V iokučrnesmozavrni-| li delne napade na visinske (pozicije, ki smo jih bili v z e I i. DsDodki na boji ih. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilom generainega štaba: V s e v e r n e m o d s e k u ar-madne fronte generalfeldmaršala princa Bavarskejra je bojno delovanje nekoliko narastlo. Rusi so privedli zadnje čaše nadaljnja znatna ojačenja in so hoteli izkoristiti za-mrznjena jezerska in kopna ozemlja za taktične uspehe, pa so ob vsa upanja, ker se je začelo nenadoma trijati. N e m š k a inicijativa, ki se je okristila s tem položajem, je dosegla « taktičn:mi šunki tuđi vče-raj važne uspehe. Na fronti generainega polkovni-ka n a d v o j v o d e J o s i p a se ni nič znižal mraz, ki pri 24 do 29 sto-rinj Celsija izključuje večia podjetja. Navzlic temu se je posrečil 12. t. m. nenadni napad na oporišče južno ceste Valeputne, katero so Rusi silno utrdili. Zadnji čas se opaža tuđi na k a r p a ts k i in ob gorski mol-d cl v s k i fronti zbiranje ruskih oja-čenj. Ali gre tu že za sprednje straže ofenzivnih nrmad ali ima vodstvo carjeve armade naiprej pred o£rm 7goščenje fronte, se ne da se spoznati. Ob seretski in donavski crti vlada na snloh mir: Seret je pokrit s trdnim ledom in tvč\ Donava je pri Tulceji zamrznila. Oster rrraz izkluičuje ob<;e?re^a noćieVn. Delu-je skoro samo artiTierna. Za^nfe č?st ruska artilierna nekako nTnu^ca svoje delovanie. kar je rrocroče v zvezf z zaporo dovozov vsled pooštrene podmorske vo^'ne ali rn^oče ti'di z ekspTozijo v pmtanišču Arh-"ngrel-sku. kier je zletefo v zjak nred kratkim 25, z munirnskimi zai.^^am? na-po^nieni"h skladbe, aH mo^ročp hidi s težavami z dovozom p*> kopnem, zlast' ob mo?dav5ki fronti. Reorea".izaciia romnnske ar-ma^c ni dpT^> m^no-n rai ino ^oo m^f. dočim bi bilo treba po zatrdilu ro-mun«;kecra prmadne^a vt^d^tva ra^ Žetrt milij°"a voiakov za zon^t^o osvoji te v Vlp^Vega. Vlatko k??p danes lice deže^e. ki se je vrnila k mirrremu deht. N^č«» etanne in rnpv. ne o^Ta^ti rdpo^iljajo sedaj velike množine žita. 11 a 1 i i a n i sr> Ćnžrs^i ob l^kn Crne obČutinv ud-^rec. Pa tuđi ra riihovi glavni fronti s*» iim zfdnie dni ni nič boliše godilo. Dne 0. t. m. jeo zalurteale na?e ?e*e kolodvor državne železnlee v GnrM ?n fra oh-dr^ale po zač^snl omiMItvI 10. t. m. kU«b opetovanim protlfianadotn «o-vražnlka. Od 11. t. m. obstna skoro vso kra§ko fronto težak '*ta!i.f?n^kt topovski ogenj. kateremn so sledili včeraj delni napadi, ki pa so bili odbiti. Na zapadni fronti po napa-dih zadnjih dni ni bflo nikak*h vcCJ?h infanterijskih oodjetfi, ali franeoski ogenj na nemške pozicije na obeh straneh Ancre in Sommc kaže namen zopetnega nanadania. A t\Kl e5ka fronta seea vsled do^Tih treh do Stirih novih divizij do Clerv blizu Peronn^. 7a frpn^cico fraato wm opalajo močnJ transporti. Med ojačenji se nahajata tuđi dve portugalski diviziji. Iz vojnoporočevalskega stana po-ročajo: General M a r a z z i, kl je vodil v tretji in četrti soški bitki 29. divizijo s polkoma 129. in 132 proti Sv. Mihelu in je pozneje s svojim zborom kot zavojevatelj vkorakal v Gorico, nujno svari pred omalovaže-vanjem avstro-ogrske armadne sile in izjavi ja. daitalijansko bo-jišče imajo aliiranci smatrati za najvažnejšo napa-dalno fronto. Brezuspešni krvavi Joffrejevi šunki bi bili dokazali, da v Franciji ni mo-goče doseći nikake odio-č i t v e. Periferija Nemčije je daleč od zopet pridobljenega franeoskega ozemlja in ćelo zmago nosna bitka bi mogla vel jati ko-maj kot poravnanje pora-z a. Uspehi pa ne bi odtehtali težkih žrtev. Tuđi severo-vzhodna fronta je po Marazzijevem mnenju preveč oddaljena rxl od sovražniko-vega središča. Pri R i g i i n o b Berezini se ne bo mogla odločiti usoda Evrope. Na jugo vzhodu pa je Balkan smatrati že sedaj za skoro izgubljen. Berolin, 13. februarja. »Lokal-nnzeiger« poroča, da pričakuiejo v glavnem stanu obnovitevbitke o b Sommi; tuđi ob Mozi in Mozeli vlada živahno delovanje artiljerije. Berolin, 12. februarja. (Kor. ur.) Wolffov biro javlja o bejih med Som-mo in Ancro* V noči od neđelje na ponedcljck so bili med Serro in An-cro ljuti boji. Šest napadov je bilo s težkimi izgubami za Angleže odbitih. Že popoldne so Angleži izredno hudo obstreljevali nemske postojanke se-verno Ancre, ki so se v mraku razvile v hudo bobnanje. Med angle-šl:im pripravljanicm z ocrnjeni je bi! zapuščen en del jarka pri Serri, ne da bi bili to zapazUi Angle-ži, ki so zapusčeni jarek posebno ljuto ohstrcljevali. Med 9. in 10. uro so šle prve angleške čete za jurišanje čez zasneženo in ra^streljeno ozem-lie na napad v okolici Beaumont; tfle so krvavo odbite. Ravno tako sta ponesrečila dva nadnlnja napada, ko so jih Anglcži poskusili na istem mestu. Proti 11. uri je angleški bata-ljon, ojačen po velikem številu strojnih pušk, vzhodno Boncourta napra-vil četrti naoad. Pri tem napadu so se vneli ljuti bližnji boji in je ostalo v nemških rokah en oficir in 30 mož. Napad je popolnoma ponesrečil. Na to so Angleži z močnimi silami poskusili še dva napada v okolici Serra. V snežnih oblakih so nekai časa po polnoči po Ijutem boju z ročnimi gra-natami vdrli v nemške jarke, pa so bili s protisunkom, izvršenim z veliko silo, zopst ven vrženi in imeli te-*ke izgube na mrtvih in ranjenih ter na vj^tnfkih. Ob 4. uri zjutraj so poskusili Angleži svoj Šesti in zadnji napad v tej noći. Ta napad je pa ponesrečil že v nemšVem zaDira!nem ogrr'u. Ncmslce čete so se pri teh angleških napadih borike z odlično hrabrostjo in so sovrazniku provzro-čile Uredno težke izgube. Berolin, 13. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča o sovražnib neuspehih na zahodu in vzhodu. Raz-ven naznanjenih 6 angleških napadov v noči na pcmedeljek sta se izvršila severno Ancre še dva nadaljna an-gleska napada, ki sta ostala tuđi brezuspešna. Aneleški napad pri go-zdii St. Pierre-Vaast, kjer se je včeraj pozno zvečer opazilo po težkern artilieriiskem ognju napolnjevanjc angleških jarkov z moštvom za juriš, se ni izvedel. Sevcmo Courcc-letta je priDeT^ala neka nemška pa-tmija 8 vjetnikov in dve stroini puški. Iz sovražnih iarkov med T.flio in Ancro so po^kusili An^i^fi šest sun-kov, k? so bili vsi odbiti in so kon-čali za Anglcže z izgubo 6 mož In materijala. Brezžična brzojavka z Kifflovega stolpa 12. t. m. naznanja ponesrečen nenaden napad na visino 304. Nemske čete ne vedo nič o tem nenadnem napadu. t Boji pri Gorici. Iz vojnoporočevalskega stana poroča jo 13. t. m.: Fronta v goriškem odseku se razteza od zadnjih bojev dalje od Soikana čez Sv. Katarino h griču vzhodno Gorice, potem vzhodno Vr-tojbice čez Vipavo proti robnemu grebenu Kraške planote. V sedmi in deveti soški bitki so poskusili Italijani, vsakokrat zaman, potisniti to crto proti vzhcKlu, ker je vsled nje posest Gorice za Itali-jane brez vrednosti, in zavo-jevati griče, ki obvladujejo mesto. I.dina pridobitev v treh bitkah je bila visina 98 (Šober) jugovzhodno Gorice, ki je bila osvojena v ofenzivi nieseca oktobra po hudi borbi. Tuđi artiljerijska priprava k bitki v novembru, ki je po svoji intenzivnosti prekapala vse prejšnje napade ter zakrila vso bojno Crto dobesedno v en sam več kilometrov dolg oblak dima, ni mocla izpremeniti neugod-nega rezultata: mesto je ostalo tuđi nadalje v obsegu stre-i o viz pušk avstro-ogrskih čet. Nekaj razbitih iarkov med T i -v o li j e m in Sv. Markom, v ka-tere so bili vdrli sovražni jurišajoČi oddelki, je bilo hitro očisčenih in za-sednih znova. Tako ie bila zavzeta Kota 171 brez sodelovanja artiljerije z nočnim napadom, ki je bil rezko delo bataljona pražkega 2S. polka. Tuđi n a j n o v e j š i boji v te-kocem mesecu prlčajo znova, kako malo so dosegli Italijani z o s v o j i t v i j o Gorice, kaiti ti boji se vrše v neposredni blizini mestnega o^redja. Jarek. širok približno en kilorneter. ki so ga zainri-SMi n?ši bataljorti. ki so ga nato Tta-lijani 7onet osvoiili, na zonet izgubili, se nahMa tik croriškega glavne g a kolodvora, torej na robu notranj'h mestnih delov. Dne 11. fe-*>ri'aHa ob ^. uri Tiutrai so poskušali H?}K?m s nr*no\rn?m iako budT*m šunkom dobiti »lazai to nozicijo, ki je bi-h\ h'tro prr>ravlier>a za obrambo. Kavanski bobnafoči ogenj pa je iz-zval rročan 7a^or"! ogenj, v katerem so o^r^ali n?nad?lci. Tuđi vzhodno Gorice so vdrli c. in kr. oddelki v italijanske iarVp in so tako zožili mesta se doti-kaioči pas. Bogat nlen na ozkem fro^t^em prostoru kaže jasno, kako r,t>c^?np so nasnr^tn?kove rrinrave. Pri So'Vanu sr» našteli nri takem na-nad",- ki je stal naradafoče stotnije 5 rar«iV«cevt v sovražnem jarku 60 mrtvih. Lansing o položaju. Frankfurt, 13. februarja. (Kor. urad.) »Frankfurter Ztg.« poroča iz Newyorka 12. t. m.: Državni tainik Lansing je izjavil v soboto na nekem banketu: Ne smemo zapreti oči pred dejstvom. da se nahajamo tik pred vojno. Vendar je upanje splošno, da bo dežela obvarovana konflikta. Tuđi vlada želi in stremi za tem ohraniti mir. AMERIČKI MOBILIZACNI NA- CRn. Amsterdam, 12. februarja. »New York World« poroča: Amerikanska vlada je odredila da naj se vojaške priprave čim največ pospešijo, da bo Amerika za vsak slučaj kar najhitre-je mobilizirana. Amsterdam, 12. februarja. Iz Novega Jorka poročajo: Generalni štab Združenih držav izdeluje nov m o b i 1 i z a č n i nacrt. Organizira naj se velika armada, ki naj do konca leta šteje dva milijuna tzveŽ-banih čet Prv* ameriške čete na] odidejo na evropska bojišča še Ie začetkom leta 1918. Municijske tovar-ne naj se razsirijo tako, da bodo mogle zadostiti povećanim potrebšči-nam Amerike in entente. Basel, 13. februarja. Iz Novega Jorka poročajo: Predvčerajšnjem se je vrsil ministrski svet, ki je odobril \Vilsonovo stališče, da je treba po-čakati razvoja dDgodkov. Milan, 13. februarja. (Kor. nrad.) >Secolo« poroča: V Ameriki traja živahna propaganda za mir. Na Lin-colnov rojstni dan so se vršili v vsej državi ljudski shodi za mir. Berlin, 13. februarja. Iz Newyor-ka javljajo: V nedeljo se je vršilo v državi New Vork 57 shodov proti vojni. Na 2 shodih je govoril Brvan. Mirovno Ribanje v Ameriki. Bern, 13 februarja. (Kor. urad.) »Matin« priobčuje poročilo »New York Heralda«, da poskuša Bryan pri oblastih vse, da prepreci končni prelom med Nemčijo in Zedinjenimi državami. Washingtonski poročeva-lec »Petit Parisiena« poroča, da se mirovno stremljenje z največjo vne-mo nadaljuje. Predsednik Wilson je sprejel mnogo brzojavk, o katerih ga pregovarjajo, da naj stori vse, da chrani mir z Nemčijo. Odi prtu ptai8 fin Berolin, 12. februarja. (Kor. uri Wolffn\- rrad poroča: Med 10 parniki, o katerfli smo 11. februarja poročali, da so bili potopljeni, so bili 1 angl. parnik z žitom 7500 ton, trije veliki oboroženi par-niki in en neoborožen angteški tovof-ni parnik 3500 ton. Glasom novo došlih poročfl naših podmorskih čolnov so bili še potopljeni: Ena angleška ladja nezna-nega imena s kakimi 300 tonami surovo izdelanih granat, franeoska barka »Holland« (355 ton) s soljo in vinom, franeoski jadrnici »Comfiantef« in »St. Marie« s premogom za Fran-cosko, nel^ parnik brez luči, obsega-joč kakih 4000 ton, ruski parnik »Cc-rera« s 5000 tonami premoga^za fran-cosko admiraliteto ter 7 parnikov in 3 jadrnice, skupaj 22.000 ton. Berolin, 13. februarja. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Dne 8. febru-varja se je razglasilo, da je potopi! neki podmorski čoln, ki se je vrnil v Atlantskem oceanu 10 ladij s skupaj 19.000 tonami. Med temi sta dve ladji s 4900 tonami žita in živil in ena ladja z 2300 tonami salpetra za Anglijo, nadalje ena ladja 5000 ton s premogom za Gibraltar, oziroma za italijanske državne železnice, ena ladja 2100 ton z oljem v Lensdovo (2). Podmorski čoln je spravil angleškega častnika, ki je nadziral ladjo kot vojni plen, 2 nekega nizozemskega par-nika. Glasom na novo došlega poro-čila z nekega podmorskega čolna je bilo na_dalje potopljenih 6 parnikov in ena jadrnica, s skupaj 25,000 tonami. London, 12. februarja. (Kor. ur.) Lloyd poroča: Angleški parnik »Ly-sia« (2715 ton) in »Netherlee« (4227 ton) ter ribiška ladja »Ostrich« (148 ton) so bili potopljeni. Bern, 13. februarja. (Kor. urad.) »Figaro« priobčuje izgube trgovske-ga brodovja zaveznikov in nevtral-cev od 1. do 10. februrja. Ta seznam obsega skupaj 58 trgovskih ladij zaveznikov in 32 trgovskih ladij ne-vtralcev s skupaj 176.925 tonami. Se-znam se opira samo na poročila Lloydovih agentur ter ne vpošteva niti velikega števila ladij, o katerih je franeosko časopisje poT)čalo, da so bile potopljene. Kljub tako nizke-mu številu, smatra *»Figaro» vendar za potrebno, da potolažl bralce, da uspeh podmorskih čolnov ne bo ostal dolgo na taki visini sxnn *•_________________________________________________-gfcuvcmam rtaKvJtr, janje ladij. Javnost se zavzema za tako \z-posojanje. Za enkrat oa bodo ostale vse ladje se v pristamšju tako d'ilgo. da bo vožn.ia bolj vama. Ženeva, 13. februaria. V špan-skih pristaniščih leže 104 ententne ladje. ki ne morejo odpluti ker se mornarji branijo voziti skozi zaprti morski okoliš. Rotterdam. 15. februarja. (Koi. orad.) Velika pobitost na An^Ieškem radi podmorske vojne ie razvidna iz dejstva, da ^Dailv News< zc rosno predlaga, naj za Anglijo ro vzorcu »Deutschland« zgradi Amerikanec Ford trgovske podmorske ladie. An-gleški list priporoča to izrecno s pre-ndarkom, da so trgovske podmorske ladje pred nevarnostjo poi!morsk:h Čolnov razmeroma varne. Nacrti za obrambo proti podmorskim čolnom. Nekako dva tedna predno je bila razglasena zapora nad Angiiio, so poročali od tam, da namerava An-glija ščititi progo Halifax - Liverpool z dvojnim kordonom vojnih ladij. V to svrho bi se vporabljale križarke, pomožne križarke in večji ribiski parniki. Manjše ladje bi bilo mogoče uporabljati samo blizu obali, ker prvič ne morejo obvladati tako veli-kega morskega okoliša, drugič pa ni-majo dovolj prostora, da bi se zadosti dolgo mogle držati na odprtem mor-ju. Večji del proge bi morale torej prevzeti večje ladje te pa bi morale stati v taki razd^Hi druga od druge, da bi bilo mo^oo tregled-^i vso crto od ladje do ladje. Pri rušilcih more stati opazovalec k večjemu 8, pri večjih ladjah 20 m nad morsko gladi-na Ta dva vidika torej 10 km, oziro-raa 15 km daleč ter bi morale stati ladje v razdaihh po 20 do />0 km druga od drage. Razdalia od Halifaxa v Liverpool znaša 3900 km ter bi bilo treba za dvojni kordon 60 vecjih in 300 manjših ladij. Ker so nemški podmorski čolni precej hitri bodo morale biti te ladje vedno pripravljene s nci-no paro in pridejo v peštev samo ladje, ki vozijo več, kakci 12 milj nrA uro. Pcrabni bi bili torej samo rušil ci, katerih pa imajo An£!eži e »il»rsk;«. }e treba poudarjati ilirsko gibanje v mi-nulem stoletiu in tuđi m literaturo prejSnjfh časov. Odtod izhaja da Je Usto imenovanje pravilno, s katerim se je narod sam v zgodovini predstavila L Prav je torej, da imajo južni Slovani dve imeni: »Iliri« in »Sloveni«. Da ste se te imeni ie pred 70 leti nadomestili z imenovanjem »Jugo-slovanU je treba zelo obžalovati, tem bolj, ker ste bili te dve zgodovinsko in znanstveno utemeljeni označbi po krivem skoraj izrinjeni iz rabe. H koncu bodi še pripomnjeno, da je »kralj ilirski«, t j. kraJj slovenski eden naslovov avstrijskega cesarja. — Jugosiovanstfa soCi^inooeuio-kratična stranka v AvstrijL Ćlani iz-vrševalnega odbora in zaupniki te stranke so se sešli koncem leta 1916. v Trstu, da pregledajo položaj stranke ter zavzamejo potrebno stališče proti notranjim in zunanjim problemom stranke ter pojasnijo in določijo sirankinim zastopstvom deio in naloge, ki jih je treba v bližnjem času izvršiti. O razpravah in sklepih tega sestanka je izdala stranka obširnej-še tiskano poročilo, v katerem sta ol'čezanimivi dve točki: 1.) Izjava, da stoji stranka strogo na stališču dc-lavskega razrednega boja, da po-vdarja še posebe vodilne misli ko-rnunističnega manifesta in da obsoja vse pojave, ki so z nilm v protislovju ter povdarja z vso odločnostjo načela socijalizma in intcrnacij^nalizina in aktivnega polit;čne?fa in gospodar-skerra granja. 2.) Izjava, da je za so-cijalistično člelavstvo rešitev narod-r ega vprafanja v zmislu enakeprav-nosti važna kulturna zahteva, vsled česar protestira proti vsakemu za-pcstavljenju in orn>!ovaž3vanju po-s?.mczrih narodov in proti vsakemu vsiljevanju narodnih predpravic ter da odklanja jugoslovanska i:ocijali-stična stranka vs?k stik, v katerem-sibodi momentu in v katerisibodi oMiki 7 mcšranskimi strankami, ki da si kujejo serlaj na podlac:! nar«'dne knnccrfracij^ svoj kapital za sedanje in za bližnje čaše. — = K?ko ^cff^ra e?i***ita m3i r»e-vtrrlcl. »Mfin^hn°r Ne»ie?te Nach-rirh^en« roroč^io: Na N'7O7em^kem i-'ha^pjn^i belgijski Hst ^rTet Rel^i?ch na^b^^t ve povedit\ da ima rem-?ka v!a^^ ze prinrjvljeno notrv. s kn-tero bo pozvrT? ?vi:o, <*i nai dovoli nre^-^<1 n^m^kih čet nreko svoie^a r-zemu>. T^hrrr^tor trrrr\ lista, ki je ^eve1^ *«=i?njno ^odučen^, roT^n ce-To vseb'no te *~ote% ki ie v tem tre-notVii r^orda f.* oi cc°"rfa po^n;^a-Ti?. ćp ho v nf>itTfiTTfn«"^Tn trerio^ku r-^noclsni « V^ta. Vi io "r^na i^for-m^tor. nnvi: Da i7si!t rrir in z?^«^<*i tnko twd? ^n^^Tm interesom n^vtf*'-cev. ie N^TT^'ia pris'Tj^na irvr?Uf 73^"ii ^roi^5Vt r»r?oor. Ha ČTmnreie nov7ro5f o^Toč^tf»v. je ^Mrp^ana nro-slti švicarsko vladx da nai dovoli ner^^Vim četnm pract preb^d preko svojega n^emlfa. C^^rska v^ia npozaria Svico n* jr^^Vf slučai. Pn-tenta je nreveč 71o^a^1i''Ia ncvtral-no*it vs^Vefa pprod^. Mpm?fT?a noče tr»Vr> f»ostr*>at*. Onj» h^če tr dovo'ie-nt£ <** *m<* v ^"x-^*tt p?">trr»*<* preva- opoToritf p^ n**raXi* ro*1f%f**~m oho- rKfili*****^^ f\eml> |^ ftf»Tnf»ttr^-T^t t>^O- f,em*Va fr»*«?*-fr«r*va frt If »"»tn^^nni đvorm.« >M R N.« pristavIMo: D^ mentirati to brezamno blebetanje bi se reklo, pripisovati tuđi najbolj nervoznim švicarskim krogom preveč lahkomiselnosti = Tarlkl parlament C a r i -g r a d , 8. februarja. (Kor. urad.) Za-kasnelo. Pričetkom seje je povzel besedo carigrajski poslanec Selan-bej povodom zaprisege poslancev z libanonskega ozemlja. Poudarjal je pomen vstopa poslancev Libanona v otomansko zbornico, ki velja za dokaz vzpostavitve popolne otomanske suverenosti nad Libanonom; to je prva materijalna pridobitev sedanje vojne. (Pritrjevanje.) Zbornica je odobrila zakon, ki pooblašča vlado za nabavo posojila v znesku 42\5 mi-lijonov funtov v Nem^iji. = Zmeda in nesigurnost na Ru-skem. Preko Rotterdama javljajo, da je bilo enajst članov centralnega odbora za vojni materijal v Petrogradu aretiranih, češ da nameravajo pretvoriti Rusijo v socijalnodemokratič-no republiko ter da organizirajo demonstracije in izgrede. Na Angleškem so zelo nezaupni napram ruski vladi, kateri očitajo, da je Nemčiji prijazna. AngleŠki listi dol-že ćelo dvorske kroge zlasti iz oko* lice carice, da vprizarjajo revoluci-jonarne izgrede, da bi na ta način dobili pretvezo za separatni mir. Nemcem prijazna reakcija ima danes baje v rokah politično moč. Glede izpremembe ruske vlade poročajo iz Kodanja. da se je izjavil Bobrmskij pripravljcnega prevzeti vlado samo v slučaju, da privoli car v koalicijski kabinet, v kateri naj vstepi tuđi opozicija. Ker je car to zahtevo odkloml, je izjavil Bobrin-ski, da ne more prevzeti predsedstva kabineta. = Aretacije v Petrogradu. Rot-terdam, 12. februarja. Po uradnih poročilih iz Petrograda je bilo II članov delovne skupine generalnega odbora za vojni materijal v Petrogradu aretiranih, ^er so obdolženi, da pri-padajo revolucionarni stranki, ki namerava Rusito iz^remeniti v social-nodemokratično republiko. — Rusko naseljsvairje na Vzho-du. »Nachrichtenstelle fiir den Ori-ent« poroča: Proračun naseljevalne komisije v ruskem notranjem mini-strstvu znaša za leto 1917. 25,900.752 rubljev. za 4,392.973 rubliev več ka-ker lani. Ruska vlada priDravlja za deho no vojni velike na^eljeva-ne nacrte. Pred vsem bo-đo pri naselje van jn vnr>9.tevani odliVovani vojaki. 100.000 takih vojakov bo ruska vlada naseli-. la v Azvii n£i'oo7neie leta 1918. Šte-vilo rt^k'h nasel'enikov, ki so se že prravili. ki pa radi vojne nišo mogli od'ti v nove kraje, znaša 250.000 do ?OO.ono. Posebno sistematično nase-Ijrie Rusfja svoje ljudi v oz^mlju Ur-jnnhaj. ki nripada pravno kitajski Mongoliji. V me^ta Bjelocarsk se naboja poseben naselbeni krmi>ar, tam so r^raiene bolnisnice, z^loge polje-d°lskih stroiev, sk!ad;š3a za razno b!n^f>. rurka cerkev in šo1^, javna biblioteka in ćelo muzej. V okolici Bjelocarska «e r??hafa že rrecejsno število niskih kolonistov. V Perziji hrče riTsVa v^ada koTon;zirati zlasti hr>rr?te pokrajine na južnem bregu Ka^pi^VeP'a mrvia. Tu se je napajalo Ic ricem leta 1°tc. ze r»?d .^650 ru-*\rh kolonistov. ki 7 2 danes pridelu-tejo rr-rf^cro bombazevife. Remli tesar na Diinajii. Pri slavnostnem obedu je cesar Karei v svoji napitnici na nemškega cesarja rekel, da je tesna politična in vojaska zveza med Avstro - Ogrsko in Nemčijo, ki je bila v sedanji vojni krvavo PDSvečena, dobivala že za čafa pokojne?a avstrijskega cesarja izraza v toplem prijateljstvu med otema dinastiiama in da bo rudi cesar Krrel to drago znpuščino ohranil fn skrbno rroiil. — Nemški cesar je r«d£ovoril. da mu je bil«i srčna potreba, ob'skati cesarja Karela in mu vnovič zagotoviti svoje zvesto, ne-nr^merlT"vo nriiateljstvo. To prija-tfljstvo je jasni izraz ozkega, v skunnem boju utrjenesra prijateljstva rred Avstro - Ogr^ko in Nemčijo. Ce-s?r ViTiem je končal z ^eljo. da bi po trdni zvezi združeni državi vo tem reknem in ve^kem ča<>u oostali de-ležr' rae^tovljenega miru. Dne 13. t. m. por^dne je cesar Viljem zopet zapustil Dunaj. FlJli \l "*# feK. Ccsarfev odzovor na poklonstvo ^or*§f*v»a de*e!ne broda »Fiume« Ogrsko - Hrvatske in »Airone« Dalmatie. Da se izogne, je »Fiume« premenila smer, ali isti tre-notek se je hotela ogniti tuđi Mišeti-ćeva ladja. »Fiume* je udarila v lad-jo in jo razklala. Potniki, kmetje in kmetice, so popadali v vodo iti klicali na pomoč. Resilo se je 27 oseb, nekaj se jih je potopilo. Jeden ponesrečen-cev je bil priplaval že skoro do brega ali premagala ga je mrzla voda in je umri. Rešene so orenesli v Zader. Dalmatinsko vino za Ogrsko. Dalmatinsko namestništvo je vpošte-valo opravičene želje dalmatinskih vinogradnikov ter odredilo, da se more izvažati vino na Ogrsko ali s posebnim dovoljenjem c. kr. namest-nistva, katero se more naprositi pismeno ali brzojavno. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: rač. ^odčastnik 5. črnovoj. bataljona Josip Deve tat stražmojster 6. orol. poveljstva Jos. Hebar, stražmojstri ?. orož. poveljstva Peter Pavletič, Frid Filek m Ivan Jakopič, stražmoister 6. orož. poveljstva Fr. Ostruh, rač. poačast-nik 5. črnovoj. bataijona Josip Vodo-pivec, stražmoister 7. orož. povelj. Filip Klemenjak in stražmojstri 12. orož. poveljstva Pavel Zabukovec. Franc Globočnik ^n Ivan Katič. — 2elezni zaslužni križ na traku hrabrostne svetinje sta dobila Stane Str-gulec in Anton Moćnik oba 97. pp, dodeljena k 8. koru kot računska podčastnika. — Vojaška pisma. Slovenski fantje, ki so že nad eno leto neprene-homa v bojni crti, prosijo one, ki imajo na razpolago slovenskega čti* va, naj jim blagovolijo poslati nekai primernih knjig, da si ž njimi krajšajo dneve in da duševno ne otope. Poslati ie na naslov: Franc Kokalj, nareda nik Masch. Gew. Abt. 4/93 (Številka vojne pošte se izve v uredništva »Slov. Naroda«. - je nekaj slovenskih Janezov Cesarjc« vičevega polka, ki pošiljajo ljubljanskim gospem in gospodičnam iskrene pozdrave. Ker imamo tukaj nekaj muzikantov, pa nobenih instrument tov, ki bi jim izvabljali mile glasove domaćih popevk, se prav toplo prk>o-rocamo za kako harmoniko. Zan^.ša-mo se na naklonjenost in velikodušnost ljubljanskih gospe in gospodi-čen. Pranorščaki I.—VI., 15. stotnije I. R. 8. ^Vojna pošta se izve v našem uredništvu.) — Natančno naslov I Ja nje vojno-poštirh pošiljk. Iz dejstva, da imajo c. in kr. vojnopoštni uradi enake šte-vilke kakor cesarski nemški vojnopoštni zavodi in da odpošiljatelji več-krat ne naslovljajo natančno kakor n. pr. »c. in kr. vojnopoštni urad X« ali »c. n. vojnopoštna postaja X« in uporabljajo pri vojnopoštnih pešilj-kah za naslov samo označbo »vojna pošta X«, nastafajo pogosto napake pri odpremljanju vojnopoštnih po-šilik. Da se odpomore takim neprili-kam, ki zadevajo enako cesarsko nemško kakor rudi c. in kr. vofno-poštno upravo, se opozarja občin-stvo. da že v svojo lastno korist na-slcvlia vofnopoštne pošiljke pravilno in natančno. — »Gfasbena Matica*. Danes nastopl prvikrat pred ljubljanskim nbčlnstvom v koncertu »Olasbene Matice« rrmojrozaslužn! fzvrstni ka-pelnfk jarospod Ivan M u h o v i ć kot dirigent domobranske godbe v Zagrebu, in kot soMst timetnik pfanfst ro\en Slovence Lf"f>tfančan, srosood Dratrotfn Sirron. Srčno dobrodošli vsi umetniši iz Zagreba! 36* itev*__________________________________________ »SLOVENSKI nakult, ane 14 fcbruvar)« 1917. Stran 3. — Pod vodstvom izvrstnega ka* pelnika Ivana Mutavića bo pri kon-certih »Glasbene Matice« orkester domobranske glasbe iz Zagreba izvajal eno najkrasnej-šihorkestralnihdcl hrvatske liierature Sigmund Handovo < s v e č a n o hrvatsko uvertu-r o«. Hand je (rojen Poljak) živel med Hrvati 40 let in je kot činovnik mirno, neopaženo od sveta komponira] .skladbe. Pred par meseci je ta genijalni komponist umri, ne da bi kdo v širnem svetu slutil kako lepe resne skladbe ima. Kapelnik Muhvić je v zapuščini umrlega našel skladbe in zapazil, da so skladbe izborne in res-eo lepe. Uvertura je v prav mojster-ski modemi kompozitorski in inštru-mentacijski tehniki zgrajena namo-tivih hrvatskih narodnih p e s m i. Milina narodnih pesmi, ele-gičnih, epičnih, plesnih, razburkano veselih, se v kontrapunktičnih genijalnih kombinacijah stopnuje do več-no lepe himne »Lepa naša domovina«, to pa v tako lepih novih formah da se srne krasno delo primerjati genijalnosti Smetane in Dvofaka. Takih skladb je treba Slovencem in Hrvatom! — Koncert »Gfasbene Matice*. Mozartov Requiem. V počeščenje spomina blagcpokojnega Veličanstva cesarja Frana Josipa I. je priredila naša velezaslužna »Glasbena Matica^ svečani dobrodelni koncert na korist *Soškemu skladu« c. in kr. pete armade. Vršil se je sinoči v fran-čiškanski cerkvi pod vodstvom kon-certnejra vodje gospoda Mateja Hu-bada. Sodelovali so štirje solisti pev-ci in sicer koncertna pevka sopra-nistka gospa Pavla Lovše, altistka gospodična Jelica Sadarjeva, tenorist gospod Leopold Kovač in basist gospod operni pevec iz Zagreba Josip Križaj. Na orgle je igral gospod Stanko Premrl. stolni vikar in regenscho-r\ v stolni cerkvi. Pel je končno pev-ski zbor »Glasbene Matice* in spremljal ga je popolni orkester kr. hrv. domobranske glasbe iz Zagreba. Orkester je dospel vsled zamude vla-kov sele v zadnjem hipu v Ljubljano in se tako izkusnje nišo mogle vršiti. In vpoštevaje take in enake okolišči-ne. katerih nam je prinesla vojna že obilo in jih nam kopičf ?e vedno veo fn več, moramo pcročuti o koncertu v frančiškanski cerkvi z vsem priznanjem in hvalo. Izvajali so Mozartov Requiem. katerega smo sicer čuli menda zadnjič lani in ki je nam znan že tuđi iz preišnjih let. toda novo je bilo, da smo ga poslušali v cerkvi in pole? drage spremliave tuđi z orcrla-mi. Skladbo so prepeli vseskozi so* lidno in zanosno in moramo v tem oziru zlasti pohvalitigospodo solistke in soliste. Gospa Lovšetova nas je tzmetniško zadovo^jevala kakor ved-no s svojim zvonkim in krasnim sopranom, gospodična Jelica Sadarjeva nam ie ugajala s svojim prijetno koloriranim altom, prav temperamen-ren ?e bil gospod tenorist Leopold Kovač in s svojo možato basovsko pmerjenostfo nam je popolnoma ustrezal naš pospod rojak Josip Križaj. PevsVi zbor je storil pod skrb-nim m odličnim vodstvom svojega slavnegra vodfe gospoda Htibađa v na'viŠji meri svojo d->lžn->st in fttdi orkester se je v naglici, ^ Iratero ie padel v koncert, na vso m 3Č potrudi! in pomaoral večeru do leoegra tepena. Hvalno *e tuđi spominjemo gospoda skladatelja Stanka Premrli. kl je zlasti v mnogih predigrah pokaza!, kako odlično obvladufe orjrle. Fran-čf^kanska cerkev je bila rolna r>os!u-$a!cev\ Njeni prostori so nudili tuđi remiiemu pravo mesto. Dvanajst Šte-v41k. \z katerih sestoja skladba, se je vrstilo s kratkim! presleđki tako. Ća. te bil kronreditvah ->Olasbene Matice^. Nnši Ijndje hočejo kulturno živeti. samo r>aši gospedarji nam ne daio pri lik. —Velik uspeh slovenske?:* ametnika na Dunaju. Ako natančneje zasledujemo dunajska poročila glede ?]eda7i*k'h in koncertnih vprizoritev v letošnii zimski dobi, lahko opazi-v\ da gledalaca in koncerti na Dii-naju morđa nišo nikdar tako zelo %vete1i. kakor ravno v sedantem te-Tivnem času. Bodfsi da je vzpored ({ober ali slab, različne točke stare ali nove, vsa gledališča in koncertne c'vorane so vsak dan razprodane. Posebno kar se tiče koncertov. sta na-va? fn konkurenca nastopajočih starih •n nov?f\ dobrih fn slabih umetnikov f-Vo ogromna, da je novemu, nepo-7Ti?r»emu umetniku, brez protekcije ;n merodajnih zvez. komai moaroce rr:ti na vrsto.Tembolt nas veseli, đa $? ;e rosrečilo našemu domačemu '^rnetniku odpreti si pot v javnost, samo s svojim znanjem fn izvrstnimi sDosobnostimi. To je nas mladi virtuoz na klavirju, g. Anton T r o š t, blvij klavirsiM učitelj >Qlasbciia M*?_ tice< ?n kapelnik slovenskega đeže!-nega gledalilča v Ljubljani, in seda] učitelj Horakovega glasbenega navoda na Dunaju. V zadnjih mesecih je imel namreč priliko, celo trikrat — kar je za novinca prav redko — javno nastopiti. Prvič sredi decembri p. I. povodom Goldmarkove slavno-sti (glasbeno pedagog, društva), kjer je igral Goldmarkov klavirski kvintet (op. 54, komponistov radnji opus) in obvladoval svojo nalogo z izvrst-nim uspehom. Drugi njegov nastop je bil 1. januarja t. 1.. ko je sodeloval pri simfoničnem koncertu »Tonkiinstler-Vereina« v veliki dvorani Musikve-reina, kjer je predvajal Beethovenov klavirski koncert c - mol s spremlje-vanjem orkestra pod vodstvom Baumgartnerja, za kar mu je občin-stvo viharno plo^kalo in se je moral večkrat zahvaliti. Poseben in izvan-reden je bil njegov zadnji nastop. Bilo je njegovo sodelovanje pri orke-stralnern koncertu >Konzertvereina« v veliki dvorani »Krmzerthaus* dne j 4. t. m. pod vodstvom Sporrja. Pri i tem koncertu je n^mreč predvalal Trošt jako težko Schubert - Lisztovo fantazijo op. (VVanderer - Fantasie) i ob spremljevarju orkestra. Mojstcr-sko proizva-'anie Trošta ie tako očaralo občinstvo, kl je polnilo veliko dvor?r>o do zadnjega kotička. da je moral burnim kVcem nestetokrat slediti fn 5c pP7o\'Tio z?hva'iti. T7rn:m mu je bi! tud? hvorov venec. Čestf-: tan^o našemu domačemu umet^Jku g. Ant. Troštu k nje^ovemn izvr^tne-mu u$r>efrn in mu moremo brrz dvoma prorokovati iz đ??3 naše drse si-jatno prih^dnfost: Nfernu v čast in nam. njeeovfm občTtr'-'valcem, v p-v nos in veselje. — V. P. — Za k2varn9r!e. C. kr dežeTrs vlćfds fe dovoliTa 7. r?7pi«^m r. dne 10. t. m. st. 515n da srrejo kavprnarfi do prekfica točUi crno in be!o kavo v^ak d-?T? tud? od 1. do 3. ponoMne. Prirominja se na. da i;m 7PT3<1i tem rc bode nakarnTo pjj već kave, k*-kor do*;c*daj. Na nav-^ne gostflniške obrate se to ne nana^a. — ZapJemba živi!. Mestni tržni organi so včeraj neki tržaški bra-r»:evki na kolodvoru zaplenili 120 kg fižola, 19 k^ masla, 18 kz svinj-ke masti kakor tuđi nekaj špeha in svinjskih jeter, — Prošnje za irposfovanje ^eni-?^ei?a izvoxnes:a dcvottta za vojaške potrehšč!ne. Stranke, ki prejemajo tako b!agD -z Nernčije, or>ozarjarno na nanovo izdano navodilo e. in kr. vojnega mini^trstva za vln^njc rro-šenj v ta narren, da se dobi nemško izvozno dovolilo r^ predmete vojaške potrebšjine. Kdor se drži teh navodi!, prihrani čas in delo. Navodilo dobe kram'ski hter^ntje pri Tnrov-ski in obrtnički zbornici v Ljubljani. — Konec mr«7j!. Meteorolozi na-povedujcjo skorašnji konec vellke^a mrer^. Šo^tanj. Saleska ČitaJnica prir*-đi na pustno nedeljo, dne !8. t. m. ob 3. uri popoldne v hotela lAvstrija« burko s petjern v 3 dejanjih in s predigro ^Lumpacij Vaeabundus« ali »Za-nikrno trojico < v prid vdovam in si-rotam padlih vojakov Soštanjskcjja okraja. Zadnja naša prircd'tev je v isti namen vr^Ia čez 300 K% kateri znesek se je kot posebni skl?d izro-ČH okrajnemu Elavarstvu v podporo najbolj prizadetim. Zato upamo. da bo usoeh naše redanje prireditve celo nadkrllil prejšnjo in pričakujemo obilne ude!ežbe. Po igri: onižahni večer z raznimi točkami, in tako združimo plemenito z veselim, da vsaj za trenotek porabfmo težo naših dni . . . Drobne vesti Iz Štajerske. M a - ► r i b o r. Vrsled pomanjkanja premoga ► je tukajšnja mestna plinarna skrčila, oziroma ustavila oddajo plina od 12. \ ure opoldnc do 4. ure popoldne. 2a- i radi pomanjkanja premota so zaprte vse tukajšnje nestne ljudske in me-ščanske sole, kak">r tuđi državna re- - alka. — S v. Martin pri Vur-bergu. Radi pomanjkanja drv je za- i prta šola v 2itečki vaši že od začetka, to je od prvega tedna tekoćega šolskega leta. Iz istega vzroka se Je ustavil poduk sedaj tuđi še na tukaj-Šnji začasno dvorazredni soli. — P t u j. Desetletni kovačev sin Alojzij Fakin iz Ordine se je teral z vži^a-| lom ročne granate. Vzigalo je dobil j od vojaka, Ki ie prišel na dopust. V ži-ga!o je padlo dečku na tla in v trenot-ku, ko je je hotel pobrati, se je razle-j telo. Dečka je na obeh rokah tako močno poškodovalo, da so ga morali spraviti v bolnišnico. — R o g a t e c. V tukafšnji okolici je v zadnjem času veliko pomanjkanje netroleja in sv^c. Po nekaterih hisah so zopet zaćcl! svetiti s trskami. Ze tri tedne ni do^ biti petroleja. Trg je še toliko sre-čen, da mu svetijo svetli žarki elektrike, ki pa so jo podražili za 80Vć. Za tobak je enako trda. Hrvati pnde-jo Stiri ure daleč, samo da ga dob! eden zavitek. Kino Ideal je predvn'al včeraj dve učinkovitosti: »Igra krink v !|u-bezni« z E. Kaiser-Tietzom in Hedo \crnon ter kriminalno dramo: »Za 590.300 rnark«, ki ste občinstvu zelo ugafali. Na s-poredu sta še danes in jutri v četrtek. Predstave ob .^., 5., 7. ?n 9. uri zvečer. V netek »Homun-kniu?; IV. deU ali »Mašč^Jvanje ho-ipurtkula«. Pribodnii torek prvnvr-sten detektivski film »Grozljlva hiša«. Zcrubliena ie bfla rjava denarnlca z okoli 1?K od Krizevn??5ke ulice do trjrovlne Stacula. PoSteni najd'ioti n?.j fo izvoli oddati v Kri?evniški ulici St. 10 pri A!ojr?ji Ogrinc. Z^iib'ien ie hil včerai zvečer konjski koc od pošte đo H'lšerjeve nTice, Odda naj se Klad^zna ulica št. 24 pri Izv^čeku Jož. Simončiču. Našfa ?e !e srebrna ura. dobi se pri gr. Ant. Pogačnlk'i. Sn. ?^ska 66. Aprovfzaciia. + NadomesUlo za usnje in ledeni PodpiatL Naravno je, da petrebuje armada izAanredno veliko usrja in da s tem trpi preskrfca civlnera pre-bivalstva z usnjem. Treba je torej tembolj za civilni konsum seči po nadomestilnih srcclstvih, ki dobro služijo svoiemu namenu v zaleuiu, za bojne čete pa nišo porabna. Da se odp^more pretečemu pomanjkanju n?. čevljih med civilnim prebival-stvon, priđete dve sre^dstvi v po-štev. To je, kar r.ajboli razsirjena vporabasurogratov u s n i a, posebno čevijev s cepijenimi in lese-r^mi oodplati ter smMrena strokov-rja^k^ obnova nošenih Čev-1 j e v. Glede prvega je poudari.iti, đa se izdcluiejo :z odpadkov pri voja-škem izdelovanju usnja. posebno iz takfMmerovanefra ceplienega u s n j a CSpaitlcder), potom lepljenja r.opolnoma porabni r>>;ipJati, ki se da-jo tuđi za čevlje za Strnnace z dobrim p.spe!iom vporabHafi. Pole?: tecra se je pa v zainjem času jako razvilo iz-delovanje lesenih nodplatov. ki se vedno sponolnuie in je že doseglo jako zadovo!j've u^pehe. Polej? pri-rnitivne^a trde^a le^enc;oclplata, ki %t priprosto pritrdi na srorenji del čevlia, izdelujejo se vpoffljivi leseni podplnti, ki ?o opremMeni z tisnjatfmi odnadki in ne nanravijaja nobenega ropota, se jako udobno nosijo in nu-dfjo dobro nađr>mestllo za trdne ns-njate podr>latc. Po!eg te^a sredstva pa priđe v pr-^tev racijonetna i 7 -raba starih č c v 1 i c v, kateril' je brezdvomr.o še velika množina na razpofacro. V ta namen r»am?rava se ustanoviti delavnice za nopravljanje čevijev, ki bodo pod strokovnim vodstvom in katerih naloga bode, teme-liito irrabliati materifal, kar pa je na če-^tjih se na razoolasro. Razne stvm * Pđketn! promet na otrrsklh po* 5tah je začasno ustavlien. Snrejema-jo se Ie vojaške in zdravniške po-šiljatve. * Urari }e v Gradcu lastnik in ravnatelj znane Scholzove privatne cimnaziie in dijaškesa internata Franc Sch^lz v 61. letu svoje starosti. V Scholzovem zavodu so vedno tuđi noiičevali Slovenci. * Požar v Pirefa. V orožarni v Pfreju je izbniftnil požar, ki se Je hft- ga brodovja so pomagali grSkim ga-silcem pri gašenju. Sedera oseb je zgorelo. * Boigarska kralSca težko bc - na. Boigarski listi porocajo: Kralj i-.j. tleoDora, ki se nahaja že dali časa v nekem sanatoriju pri Draždanih, je zelo bolana ter mora ležati v postelji, da se izogne morebitnim komplika-cijam, * V strašni uri je bU roiea želez-niškemu kurjaču Hafnerju v Budje-vicah sin. Hafnerjeva žena je prinesla 8. t m. svojemu možu kosilo na kolodvor. Ko je prekcraola tir, je pridirjal vlak, kater^mu se radi svoje nosečnosti ni m^gla dovolj naglo izogniti. Vlak je ubogo ženo podrl ter ji odtrgal glavo. Ko so prihiteli ljudje so našli poleg mrtve žene novoroje-nega krepkega dečka, ki mu je dala mati v svoji smrtni uri življenje. * Princ v pregnanstvu. Pretendent na franeosko cesarsko krono princ Napoleon ne srne na Franeosko in živi v Londonu. Pred kratkim je s pnmerno orevid^ostjo ooozoril Frar-coze, da je še vedno pripravljen prevzeti cesatsko krono. Storil je to potom časopisa »Express de Lvon«. 7astopniku tc^d lista je dejal, da rt od začetka vojne ni ganil in svojim I franeoskim pristašem svetoval, naj posvetijo vse svoje moči obrambi domovine. Po vojni, je dejal princ, borno videli kaj bo. — Najbrž bo razočaranje. * Preskrbovanie mteka na Du-naja je seveda jako težko, saj ima mesto nad dva milijona prebivalcev. Kako si poskuša Dunaj pomagati, ka-žejo naslednji podatki: V avgustu 1915. je prišla na Dunaj Ie še 730.000 Htrov mleka na dan, v decembru 1916. pa celo Ie 400.000 Iitrov. Ob-čina si je pomagala z nakupom kon-denziranega mleka, ki ga je izdelala 10 milijonov Iitrov, obenem je pa v zimi 1915/1916 nakupila 1000 krav, v aprilu 1916 pa še 400 krav, vsega skupai 2390. Zdaj kupuje na Tirol-skem 1500 krav. Večino teh krav je občina oddala okoliškim posestni-kom, s 600 kravami in sedmimi biki pa oskrbuje sama živinorejo in mle-karstvo. To mestno mleko se porab-Ija v r»rvi vr«t« 7* ^froVe w bolm'ke. * St«*vflke. ki 5e oreveč povedo V nemških listih je F, Landau objavll zanfmiv račiin o troskfh sedanfe vojne. Od začetka vojne so imelevojsku-joče se države, v kolikor je znano, 295.407 milijonov mark dolga. S tem pa še riso pokriti ys: stroški vojne, nego, jim je prišteti izdatke, ki so jih imele nevtralne države, ker so mora Ie svoje armade pripraviti za vsak slučaj. Dalje je treba prištet! stroške, ki jih je vojna provzročila občinam, dalje vojne škode, uničenje ladij, itd. Landau navaja potem, da se je od I. 1493. pridobHo zlata Ie za 116.110 milijonov mark, železnice. kar jih je sploh na svetii, ceni na 28S7 tisoč milijonov, vrednost vsakoletne žetve na celem svetii pa ceni povprek na 289 tisoč milifonov mark. Treba bi torej bile žetve desetih let celega sveta, da bi se vojni troski pokrili. Landau končuje svoja izvajanja tako-le: Velikanske so svote, ki jih je po-žrla vojna do začetka leta 1917; na dan velja vojna 323.548.740 mark, na uro 13,491.197 mark, na minuto 224.687 mark. Vsaka sekunda, ki 30 bo še trajala vojna, bo veljala ne glede na drugo škodo vsaj 3745 mark gotovecra denarja * Wilson, Roosevelt, Brvan. Nositelji teh treb imen so danes naimoč-nej5i možje Zedinienih držav. Wilson hodi nekako srednjo pot. Reče se lahko, da je bojevit pacifist — kako se odloči v konfliktu glede podmorskih čolnov, je še negotovo. Bivši predsednik Zedinjenih držav, Roosevelt je navdušen za vojno, dočim je Bryan. kl je bil že večkrat kandidat za predsedstvo, glede vojne na stali-scu. da morajo Zedinjene države za vsako ceno ohraniti mir. Roosevelt agitira strastno za vojno In nič ne skriva svojih bojevitih tendenc, češ, Zedinjene države morajo v vojno, da nastane velika Amerika, da bo Amerika najmocnejŠa država in gospodarica na svetu. Velikost Amerike in supremacija na svetu se naj doseže z vojno in Roosevelt ne skriva svojega preziranja za vse, ki ne znajo »sanjati velikih imperijev«. — Bryan hoče mir. Pravi, da ni nobena država na svetu Ameriki nevarna in da vojna ne more Ameriki nič koristiti. Naloga Amerike je, delati za mir in ona ima sredstva, da mir lahko doseže. Če to stori, bo ves svet priznaj, da Je naj-močnejša in najbolj civilizirana država. Tuđi če bi bila Amerika raz-žaljena in oškodovana, pravi Bryan, ni treba, da začne voino, ker ima do-sti sredstev, da lahko kazmije svojega nasprotnika. ne da b! v to rabila armado ali brodovje. Sitiiiajt! se et 911M h njstrail tat v& »Ml Gospođiirctvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca januarja 1917 je 1629 stranJc vložUo 1,424.613 K 63 v, 1664 strank dvignilo 1,106.704 K 05 v; torej je več vložilo 317.909 K 58 v. Stanje vlog s kapitaliziranimi obrestmi vred 55^277.463 K 45 v. Število vložnih knjižic 33.025. Hipotečnih in občin-skih posojil se je izplačalo 183. 199 K 37 v, vrnilo 395.483 K 43 v. Stanje posojil 30,424.305 K 04 vin. Darila. Upravništvu naših listov so po«-slali: Za »bednega slepca Fran Daga-rina in ženo iz^Hotiča pri Litiji«: Josip Urbas iz Dol. Logatca 2 K, plem. Terbuhović sodnik y p. iz Velke Lo-ke 4 K, Micika Finžgar iz Voloske IZ kron, zbrano med tamošnjimi Slo« venci, Ana JezerŠek - Krize pri Trži-ču 5 K, sestre »Rdečega križa« na 11. drž. gimn. v Ljubljani zbrale 17 K 60 vin., II. zbirka prof. dr. P. Grošlja y Ljubljani 12 K. »Neimenovana« 4 K, Ivan Gričar, trgovec v Ljubljani 4 K, E. Rekar, mestna učiteljica v Ljublja-* ni 4 K in J. Šesek, magistratni svet* nik v Ljubljani 2 K. Skupaj 66 K 60 v. Za »Cirll - Metodovo družbo«: Milan Vrtovec, c. in kr. mornariškl komisar iz Pulja 3 K in 15 K 42 v na* brano 27. januarja letrs v PostojnI y hotelu »Jama« ob izročitvi častne dU plome g. Ivanki Jurca z geslom: Silna vihra cvetje lama Rožmarin se še drži V zavetje mu je ».lama« Korenince tam možL Al* za čepico nosilf Borno ga domov grede Al na grob nam ga sadili Solzni obiski — kdo to ve ?, Urno Tončka polni čašo Da zapojemo v spomin Obranimo «Družbo« na£o r Kakor v pesmi rožmarin. Skupaj 18 K 42 v. -. Za »zavod za r vo]n! osfepefo vojake«: C. kr. notarska zbornica f! Ljubljani 30 K, v spomin kolegijalnoga člana g. notarja Alfreda Rudescha v Radovljici. Za »Domovino«: Mag. komisai Vlad. Breskvar 100 K, kot dar neim$t novanega dobrotnika dijaStva, / Srčna hvala! m « 1 ni riB" Umrli so v Ljubljani: Dne 9. februaria: Marjan KovaV ČiČ, pecar je v sin, 16 mesecev, Marije Terezije cesta 6. — Dušan Lombar. sin krojaskega mojstra, 1 mesec, C6-Iovška cesta 95. — Draga Kregar* rejenka, poldrugo leto, Hradeckega vas 68. — Ivan Žagar, mizarski por močnik. 67 let, Kolezijska ulica 13 Dne 10. februarja: Josip Verdff^ čcvljarski pomočnik, 57 let, Poljanski nasip 52. — Terezija KokalJ. bivS* Sivilja, 82 let, Sv. Petra cesta 9. —•" Ivan Pavšek. gostilničar in posestnilC 48 let, Sv. Martina cesta 26. — Frana Marija Barta, nadrevident južne ž^ Ieznice, 40 let, Skofja ulica 7. — Po* ter Dovjak, delavec, 77 let Radecke* ga cesta 9. Dne 11. februarja: Marijan Ja* bec, rejenec, 13 mesecev, StreliSka; ulica 15. — Alojzij Subert, sin skla^ diščnega delavca, 3 mesece, Strelf*= ška ulica 15. — Frančiška Mihev<\ žena ključavničarfa, 44 let, Hranilni5> na cesta 13. — FrančiSka Pucihar, prodajalka, 53 let, Sv. Petra cesta 19. Dne 12. februarja: Ivana Pavlo* vec, hči posestnika, 25 let, Radecke-Efa cesta 9. — Helena Novak, zaseb«-nica, 81 let, Hilšerjeva ulica 8. Izdaja teli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar, r asfnfna In Hsk »Narodne tfsftftrtHfet F llerjeve žplodec krepeče, voljno odvajBjoče rabarbarske kroglice x znamko „Dlzakrogllce" oditrmol{o zagafraje. Prcdvoine cene. 6 Škatl)ic franko A K 40 h Lekarnar E V. Feller, Stubica. Elzatrg St 238 (HrvaSko). Čes 1O0 00O zahvalnih pišem. »tren 4.___________________________________________________.đMJVENa*) IWKW, am* 14. fcbrgvirfr i»iT. ,. ■ * ' 36. Stev. Priporočamo našim j^J^ IiTfll IlVICVaft iPIItf ADI IA *■<•* iz edlne slovenskeg s gospodinjam s |^i| I\UL1W5IVU VillVUKlJU |gz=| tovarne v Ljubljani Proda se radi druiinskih rmcmer krao posestvo T milcm podnebiu v najbolišem stanja S svemi potrebn'mi po-lnou. Ponudbe pod „krasno poiesUo / 474M na upravnut »Slovenskoga Naroda«. 474 maihen lokal e?entualno prazna SOBA, parter »li t prTcm nadstropju za tako] ali prrega marea. sos Ponudbe pod „Lokal 1 508" na tlpravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. Piođara mali uraetni MLIN V Mariborski okoMci z l?pim stanovanjem, gospodarskim poslopjem, sadonnsn kom m Erajdami. Vode tuđi v suh h časi-» sti. Cena K 9^00 Natančn^še rri Sari Novak, Hoće pri Mariboru. 332 Milo zo pfonjs ©ddaja ▼ zaboiih orig tovarn. trfa a ca. 60—75 kg proti preHplaćilu. Rafpošilja tuđi ▼ zavojih od 5 kg dalje po poštnem povretja tvrdka Anton KuSIan, Ljubljana, KarlovsRa cesta žt 15, Baterije, svetilke ter tarnice vedno v zalogi pri 370 Vido Bratovi Ljubljana, Stari trg. Stanovanje f dvemi evrnt. tuđi s 3 sobami |§to mlraa« etalaa atraaka ma mafeT termin. — Ponudbe i od štfro vVOL • S./4S4" na upravn. »Slov. Naroda« I 464 Pisalna miza ; (amerikanski ftollButt) m viioži se stol j i• u primara* era* proda. „Kii«; Ideal", LjabUana. Prazne vreće j Tseh vrst to v ▼smiri množini kaav|O I vedno ter plačuje oaidraije I------- trgovslca tvrdfca i J. KuSlan, Kranj, Gorenjsko. i 3729 Enonadstropna = hiSa = i v Soštanju z velikimi gospodarsk mi pos!o">ii i in prostori, v katerih se je na^a'al* nekdaj 1 usnjaiska obrt. MB tekof prođm Pri hi§i je tuđi nekaj vrta. Vpeliana je električna raz-\ svet! ava, Pojasnila daje: 330 :: Zadružna zveza v Celju. :: r? trpite pomanjkanja petrole!a9 •*£•• J«Plees II I II I L kHU, koBtvme, III III I HI^«m*ww^ II li U 11 li m9t*s*p«rtec« loko- IfldO prodaja na debelo X« Kav616a LlaMIaaa, Sođna nllea 1« v bližim kavarnr »E ropa# 485 Slamnate šolne 1a dom ia slamnate podplate za (nije som saftol Itđolovatl na debelo la |lk primorala »a, kot nađomestilo sa tfrato «s*1e«o obntov, posebno sa delo ¥ sobab. 235 FeokMltOi ao bode Vam žal. Vi9. Cerar, tovaru slamalkOT ▼ Stobn, poita »oiaiale pri Llablfaal. W* V aafem ae fite *"W klavir ali planino. Ponudbe ftkof(a nllea ftL *0; L aadstr. desne, Llnblfana. 503 —^ Prodam —— uranko trgovino. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. ________________484_________________ Učenka s primerno izobrazbo 86 tftkof sprelme. Fr. Iglič, trgovina a pa-ptrlev In galanttrijs'sim blagom, Ljabllana, Mestnl trg it. 11. 495 malo posestvo (njiv in travnikov) Z hlSo v kateri se nahaja trgovinski lokal, in sicer ? kak<*m prometnem kraja Dolenjske ali Štajerske. Ponudbe na u^ravn »Slor. Naroda pod „Trgovac 439". 49: Skladiščar krepak, vojaščine prost, zanesljiv, zmožen, ter strokovn'ak kolonijalne trgovine, sa za takofsnfl nastop spre'me v veletrgovino Iv. A. Barimann naal A. Tomaiič, Lfnb-lfana. Plaća ugodna, po dogovoru, ter zmo2T nosti. — Ponudbe tako i osebno ali pismeno 497 IHalaMaMBa^a^aaa^a^aMaMala^aHaVaHHaVMala^a^a^a^aHHaaa^a^alaVaSI^ ^M 1^^^ slovenščine in nemŠČine zmor- Mm^%£*t/^^%f9i0*tp%^% °o spretno in inteligentno, za UIJ3UIJUILIIIJ P»«nlnlko motah, Ii6o ^B %0**JW*0 *m m Wl ■ %# neko IJvbllanako podjetje. Lastnoročno pismene ponnđbe s fotografijo naj se naslovijo na •Umetniika propaganda4 na „Poštni predai 141. 5\z ■^■^— 1 Prihranek mila! Milo nepotrebno! Zakonito zavarovani preparati I „PEROZON" >- „FUROR" perejo izborno, dezinficiraj© temeljita I ZOlO VaSllO ra vsako gospodinjstro, gostilnc, bolniŠnicet I zdravuike kopehif tabore beguneev, jetnikov, internirancev, za tovarne in I dclavn'ce Skatijtca »Petozona« 50 vinarjer, »Furorja« 30 vinarjev. I Pri ▼ečjih nareČtlth skontof xa trgo^ee rabati I Naročil« m informacije točno resu je trrdka V. Hrab&nek| Praga II. I Palackega nllea stev. 12. 517 I .^^^l^HBHB^B^B^aflBliBBlB^BlBHiaBVHB^i^i^BaHBaiBHaaB^BlB^B^B^BiaiBHa^i^i^B^B^BMB^BiB^B^B^B^B^B^B^B^BBiB^B^B^B^BiBVBlB^BlB^b. $anun Višek letašnje mode. Bogata izbiva v različitih kakovostih in barvah. JI. 4 &• Shaberne veletrgovina 5 manufa^turmm blagom* Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani! m P«lnUit» ,l»wnlc» »,000.000 kft». m St I^Hji I*j« V Ji uUCJI Meifa 2a mmmmrmnl fot^dl okroglo 1^000000 kron: | Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. | Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celiu. f I Sprajema A A/ I bMN li pntttt «m vrsto vr*.....nitii p* ^ /v# I ^^— »»»PO'««" •«*• natanaiHlciil Blagovni Oddelek. = i