Letni koncert MePZ Biser Letni koncert MePZ Biser Francka Rozman Da glasba res povezuje ljudi, dokazuje nastop pevskega zbora Biser, godbe Vodice in učencev glasbene šole Mateja Hubada Vodice.. MePZ Biser je konec novembra s svojim letnim koncertom v dvorani KD Vodice odprl vrata prednovoletnim prireditvam. Pred vhodom je blestela vodiška godba, ki je s svojimi skladbami navduševala prihajajoče in mimoidoče. Marsikdo se je prav zaradi koračnic odločil, da vstopi in se preda prijetnostim, ki jih glasba nudi. Dvorana je bila domiselno okrašena. Počasi se je polnila z obiskovalci. Prijeten večer in uživanje z vsemi čuti nam je zaželela napovedovalka in povezovalka programa ga. Natalija Rus. V uvodu je orisala pot zbora, ki se je prvič zbral leta 1996. Peli so predvsem ljudske, ponarodele in sakralne pesmi. Danes nastopajo na občinskih in cerkvenih praznovanjih, njihova pesem pa se sliši tudi drugod po državi in preko meja. Kot potrditev zasluženega truda, prepevanja in druženja so izdali zgoščenko s pomenljivim naslovom Prvih 5 let. Taktirko v mešanem pevskem zboru vihti sposobna in simpatična Spela Vrtačnik. Pripravili so veliko prijetnih in zanimivih pesmi. Ker smo na Gorenjskem, so svoj ^ -r J p- f- ■ 4 * nastop začeli z "Gorenjsko zdravico" in "Da b biwa lepa ura." Z besedami, da bi bil svet pust in prazen brez prijateljev in da se začne glasba, če preneha govorica, je napovedovalka pospremila naslednji pesmi "Kej me bus tako zamjero" in "Jesensko." Prvi del koncerta so pevci zaključili z "Jes mam pa konjča belega" in "Zdaj sam le sem zahajam." Napovedovalka je na oder povabila župana, g. Braneta Podborška, za katerega je prepričana, da je ponosen na ta zbor in da vestno spremlja njegovo pot. Župan je v kratkem nagovoru pozdravil vse prisotne in nam zaželel veliko užitka ob poslušanju. Pohvalil je pevce za njihov skrbno pripravljen nastop. Prepričan je , da drži rek. Kdor poje, slabo ne misli. Zahvalil se je v imenu občank in občanov za njihov trud in odrekanje , posebno še Speli Vrtačnik in Miri Ločniškar, ki skrbita, da so njihovi nastopi vedno novo doživetje. Prav prijetno doživetje in močan aplavz pa so poželi učenci glasbene šole Vodice pod vodstvom Spele Vrtačnik. S petjem, igranjem na instrumente in zanimivo vajo s ploskanjem in topotanjem so navdušili vse prisotne. Drugi del koncerta so pevci začeli s pesmima v črnskem duhu in v angleškem jeziku. V tujem jeziku so zapeli še tri pesmi. Z iskrenim aplavzom so ljudje pokazali, da so njihovi nastopi vedno boljši in jih je prijetno poslušati.Večer je kar prehitro minil. Napovedovalka je še povabila vse, ki radi pojejo in bi morda želeli prepevati v tem zboru, da se mu pridružijo. Imeli se bodo lepo in dobili še nove prijatelje. Alenka Jereb Po krajšem premoru spet skupaj Po krajšem premoru se ponovno vračamo med vas, spoštovane občanke in občani, bralke in bralci Kopitarjevega glasu. Po mesecu dni ste me nekateri že pocukali za rokav in povprašali-. "Le kdaj bo glasilo ponovno prišlo v naše domove? Mi ga že pogrešamo." Takih vprašanj se človek resnično razveseli, saj pomeni, da radi prebirate naše prispevke, da so se rubrike "prijele", da vas zanimajo dogajanja v naši občini in da želite biti obveščeni o kulturnih in športnih prireditvah, ki jih je v zadnjih časih vedno več. Naša programska usmeritev se tako kot v prejšnjih štirih letih nadaljuje. Predvsem vam bomo nudili informacije javnega značaja, posredovali različna obvestila in prispevke, ki nam jih bo posredovala občinska uprava, poročali bomo o dogajanjih po naši občini ter tako kot v preteklem mandatu dali besedo predvsem društvom in njihovi dejavnosti. Uvajamo še nekaj novih rubrik, za katere sem prepričana, da bodo za marsikoga zanimive. S Policijsko oddelkom Medvode smo se domenili, da nam tedensko posreduje podatke črne kronike. Morda nas bodo prav ti statistični podatki zbrani skupaj za tekoči mesec spomnili in opozorili, da le nismo tako varni, kot mislimo, saj se v zadnjem času vedno bolj pojavljajo poskusi odtujitve lastnine, vlomov in drugih kriminalnih dejanj. V vrtnarsko-cvetličarskem kotičku vam bo vsak mesec strokovnjak svetoval, kaj in kako postoriti na vrtu, podrobneje pa bo opisal še lončnico, ki je aktualna v tem mesecu, pripravljamo pa tudi rubriko zdravstvenih nasvetov. Nadaljujemo z otroškim kotičkom namenjen najmlajšim, naš karikaturist Andrej pa nas bo vsak mesec razveseljeval s karikaturami, ki se bodo pogosteje pojavljale v posamezni številki. Pa poglejmo, kaj smo pripravili za tokratno številko. Zabeležili smo dogajanje na koncertu Mešanega pevskega zbora Biser ter dobrodelnega koncerta Barka iz Zbilj. V občinski upravi so pripravili nekaj zanimivih novic s komunalnega področja, poglejte pa si tudi prikaz prometne obremenjenosti ceste skozi Zapoge. Kdo bi si mislil, da nekateri tako močno pritiskajo na plin! Ob iztekajočem letu vam predstavljamo še dobitnika občinskega priznanja častni občan. Le kdo ga ne pozna? To je Franc Bergant iz Sinkovega Turna, dolgoletni gasilec in ljubitelj narodnih noš. Tudi društva so pripravila prispevke o pohodih in izletih, na katerih so se imeli vsi zelo dobro. Ne prezrite naših novih rubrik, prepričana sem, da vam bodo tudi te prirasle k srcu. Vabimo vas tudi na osrednje Miklavževanje na Kopitarjevem trgu, na 45-obletnico delovanja vrtca v Vodicah, na vsakoletni koncert godbe. To je le nekaj dogajanj, ki se bodo zvrstila v mesecu decembru. Preživite ga lepo. Naj vas prehitri tempo ne obremenjuje preveč, poskušajte vsaj zvečer pozabiti na vsakodnevne skrbi in uživajte v čarobnih decembrskih večerih. Proti koncu meseca pa naj nam botra zima iz svoje malhe nasuje čarobne snežinke, ki nam bodo pričarale božični in novoletni čas. Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izhaja mesečno v 1450 izvodih. Odgovorna urednica: Alenka Jereb Oblikovanje: Matjaž Ferenc Tisk: Kubelj, d.o.o. Datum natisa: december 2006 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si, Slika na naslovnici: Barbara Nahtigal Sporočilo bralcem Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu. Vsebina / Občinska uprava poroča Letni koncert MePZ Biser Uvodnik: Po krajšem premoru spet skupaj Občinska uprava poroča: Kratke novice s komunalnega področja, Radarska tabla "VI VOZITE" - Skozi Zapoge prehitro, Izviri pod Rašico (trenutno) niso primerni za pitno vodo, ENSVET - energetsko svetovanje za občane odslej tudi v Vodicah, Enake možnosti - prispevek h konkurenčnosti regije Seje: i. konstitutivna seja občinskega sveta Lokalne volitve: Poročilo o izidu volitev za župana in člane občinskega sveta v Občini Vodice Aktualno: Tolarju v slovo Družbene dejavnosti: Mi smo pa buče izrezovali, Srečanje šol partneric v severni Irski v okviru mednarodnega projekta Comenius, Nova streha na vrtcu Skaručna, Intervju: Franc Bergant Društva: Sedmi izlet v neznano ali dva avtobusa sta bila skoraj premalo... , Jesensko "martinčkanje" na Kamniškem sedlu, SD Strahovica - na sneg v zimi 2006/07, Ob 30-letnici aktivnega delovanja ženske desetine PGD Sinkov Turn, Šport med upokojenci Šport: Navijaški izlet na Reko na evropsko prvenstvo v balinanju, Državno prvenstvo v plavanju za invalide 2006, Zdravstveni nasveti: Proti gripi se lahko cepite Cvetličarsko-vrtnarski kotiček: Božična zvezda ima sporočilo Kronika Otroški kotiček Pisma bralcev Oglasi/Zahvale Predstavila se je skupnost Barka Kratke novice s komunalnega področja Miran Sire, univ. dipl. org. ... Občani s Kmetijske ulice v Vodicah so pred kratkim dobili plinsko napeljavo, elektrokanalizacijo ter javno razsvetljavo. Pridobitve so se verjetno razveselili tudi prebivalci t. i. stanovanjske soseske "TIPO", saj se že ogrevajo s cenovno zelo ugodnim zemeljskim plinom ... ... Dela na projektu celovite komunalne ureditve glavne ceste Bukovica-Koseze tečejo po terminskem planu. Sekundarni (ulični) komunalni vodi so praktično vgrajeni. Izvajajo se odcepi za hišne komunalne priključke, obnavljajo se vodovodni priključki. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bomo večino rekonstruirane ceste v letošnjem letu preplastili z grobim asfaltom ... ... Zaradi izvajanja del na cesti Bukovica-Koseze je bil na območju celotne občine z dnem i3. ii. ponovno vzpostavljen obvozni režim šolskih in rednih avtobusnih linij. Obvozi bodo potrebni najmanj do 22. i2. Odgovornost o pravočasnem seznanjanju potnikov s spremembami voznih režimov je na strani prevoznika LPP - upajmo, da pri nadaljnjih spremembah ne bo več prihajalo do neljubih zapletov zaradi neobveščenosti ... ... Ogrevanje z zemeljskim plinom na posameznih območjih Bukovice, Utika in Kosez praktično že možno. Tako nameravamo na ta ekološki energent že v letošnjem letu priključiti krajevni dom in podružnično šolo v Utiku. Cesta Vodice-Bukovica, v katero je koncesionar Petrol Plin položil povezovalni plinovod, bo iz strokovnega razloga dokončno sanirana prihodnjo spomlad. Celotni vozni pas bo tedaj dobil novo fino asfaltno prevleko, spoj med starim in novim grobim asfaltom bo armiran ... ... Dostopna cesta do cerkve sv. Tilna nad Repnjami je, razen v spodnjem delu, zgrajena. Dostop do nje so preko svojih zemljišč začasno dovolili kooperativni lastniki. Cesta bo dokončno, tudi z zemljiškolastniškega vidika, urejena v prihodnjem letu ... Radarska tabla "VI VOZITE" - Skozi Zapoge prehitro Ze v septembrski številki smo pisali o preverjanju hitrosti na Skaručni s pomočjo radarske table "VI VOZITE". Ugotovljena je bila dokaj zmerna hitrost vožnje skozi vas Skaručna. Čisto druga slika pa se je pokazala v vasi Zapoge. Janez Ziherl V Zapogah smo v drugi polovici meseca septembra postavili radarsko tablo "VI VOZITE", s katero skušamo zmanjšati hitrost vožnje skozi vasi po občini Vodice. Tabla je bila postavljena na začetku vasi na drogu javne razsvetljave in je merila v smeri proti Vodicam. V tednu od 12. 9. do 19. 9. 2006 je bil prikazovalnik hitrosti vklopljen (voznik je lahko videl, kako hitro je vozil), v naslednjem tednu med 19. 9. in 26. 9. 2006 pa je bil prikazovalnik izklopljen (hitrost in število vozil se še vedno meri). Za razliko od vasi Skaručna, kjer je bila tabla postavljena pred vrtcem na Skaručni (sredi vasi), smo v Zapogah tablo namestili na začetku vasi pri prehodu za pešce. Stanje na tej vpadnici v vas je zaskrbljujoče. Maksimalna hitrost pri vstopu v vas je dosegla celo 161 km/h. Tolikšna, že za avtocesto prevelika hitrost, je bila dosežena na četrtek, nekaj po sedmi uri zvečer. Ravno tako je v povprečju 70 % vozil pridrvelo v vas s hitrostjo nad 60 km/h. Hitrosti so bile v povprečju malenkost nižje v času, ko je bil prikazovalnik vklopljen. Bolj zgovorne rezultate pa si oglejte na predstavljenih grafih in tabelah. Zanimiva je tudi prometna obremenjenost Zapog, kjer se skozi vas dnevno pelje povprečno 2875 vozil, kar je v primerjavi z vasjo Skaručna (515 vozil dnevno) in Kamniško cesto v Vodicah (1000 vozil dnevno) zelo velika številka. Za visoke hitrosti je gotovo kriva zelo velika pretočnost vozil in skoraj ravna cesta med odcepom na avtocesto in vasjo Zapoge, kjer vozniki hitro pridobijo na hitrosti. Žal ti vozniki ne upoštevajo varnostnih predpisov in se očitno ne zavedajo posledic nesreče ob trku s pešcem ali drugim vozilom. Vozniki, previdna in primerna vožnja je edino zagotovilo za varnost v cestnem prometu. Izviri pod Rašico (trenutno) niso primerni za pitno vodo Miran Sire, univ. dipl. org. Občina Vodice je naročila hidrogeoloski in zdravstveno-sanitarni pregled zajetij oz. izvirov Sinkov Turn, Štefanov, Stržkov ter Smrekarjev studenec Pitna voda postaja čedalje bolj dragocena dobrina. Naši občani se trenutno oskrbujejo iz treh vodnih virov; krvavških izvirov, Iverja (Kamniška Bistrica) in vrtine v Kuharjevem borštu - kakovost in zdravstvena ustreznost se na vseh redno ugotavlja in je ustrezna. Ostali viri - Občina Vodice je z odlokom zaščitila kar 12 območij -ostajajo pomembna strateška rezerva, zato velja tudi njih skrbno varovati. Ob pregledu zavarovanih izvirov pod Rašico v letošnjem oktobru je bilo ugotovljeno, da voda, zaradi nekoliko prekomerne vsebnosti bakterij, trenutno ni primerna za pitje. Dolomitne plasti severnega pobočja Rašiškega hribovja loči od Skaručenskega polja prelom, ki poteka v smeri severovzhod-jugozahod, ob katerem je nastala udorina Skaručenskega polja. Podzemna voda, ki priteka iz Rasiskega hribovja, se pojavlja na obrobju Skaručenskega polja v izvirih in zajetjih: Sinkov Turn, Štefanov studenec, Stržkov studenec in Smrekarjev studenec. Vsi izviri imajo kraske lastnosti, kar pomeni, da izdatnost virov zelo niha (pri Smrekarjevem studencu med 3 in 150 l/s, ostali so manj izdatni); temperatura vode se giblje med 8 in 10 0C. Fizikalno-kemijske preiskave so pokazale, da je voda topogledno kakovostna - ne vsebuje nitratov in nitritov. Manj ugodni so rezultati mikrobioloskih preizkusov; v vzorcih se pojavlja prekomerno stevilo bakterij glede na kriterije Pravilnika o pitni vodi. Varstvo virov pitne vode na območju občine Vodice je do 10. 8. 2002 urejal Odlok o varstvu virov pitne vode na območju občine Vodice. Lastniki zemljišč so bili seznanjeni z obveznimi, dopustnimi in prepovedanimi ukrepi na posameznem vodovarstvenem območju. Omenjenega dne je namreč stopil v veljavo novi Zakon o vodah, ki je razveljavil vse predpise lokalnih skupnosti na tem področju (oz. jih pustil v uporabi do izdaje vladnih odlokov). V skladu s tem zakonom je pristojnost varovanja virov pitne vode presla na državo. Vlada naj bi taka območja zasčitila s svojim odlokom, vendar se to do sedaj se ni zgodilo (v celotni državi je bil sprejet ENSVET -energetsko svetovanje za občane odslej tudi v Vodicah Gradbeni institut ZRMK d.o.o.; Miran Sirc, univ. dipl. org. Brezplačen nasvet o učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije vam bo v pomoč, kako svoj denar pravilno in učinkovito uporabiti pri gradnji ali obnovi hise, stanovanja ali naprav. šele en vladni odlok). Že samo navedba v prejšnjem oklepaju navaja k misli, da država ni najboljši skrbnik vodnih virov. Tudi sicer velja, da za zasčito vodovarstvenih območij lahko največ prispevamo sami s preudarnimi posegi, izrabo prostora in dejavnostmi na vodovarstvenih območjih. Kot povsod, tudi v primeru izvirov pod Rašico, velja, da je za delno oporečnost vode "kriv" zgolj človeški faktor v okolici in zaledju izvirov: neurejeno odvajanje odpadnih in meteornih voda, preveč intenzivna kmetijska dejavnost (gnojenje, paša, delo v gozdu), ... Voda izpod Rašice trenutno ni pitna, vendar je še vedno take kakovosti, da jo je smiselno ohranjati kot strateško rezervo. Mikrobiološka sanacija izvirov je običajno dosti enostavnejša in hitrejša kot fizikalno-kemijska, kjer imajo v zemljo vneseni nitrati, nitriti in zlasti pesticidi zelo dolge razpolovne dobe. Vredno je torej poizkusiti! ENSVET je programski projekt pri Ministrstvu za okolje in prostor, ki ga že več kot desetletje izvaja Gradbeni inštitut ZRMK z usposobljenimi energetskimi svetovalci v več kot 30 energetsko svetovalnih pisarnah širom Slovenije. Enkrat mesečno, in sicer vsako tretjo sredo v mesecu, se boste z energetskim svetovalcem lahko o svojih vprašanjih pogovorili tudi v Vodicah. Tudi če ste hišo že zgradili in v njej živite, stanovanje kupili in opremili, vendar vas pestijo težave, povezane z rabo energije, vam energetski svetovalec lahko pomaga pri njihovem reševanju. ENSVET nudi strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o> - energetski sanaciji stavb ali energetski zasnovi novogradenj, - toplotni zaščiti ovoja stavb, - izbiri ustreznih oken in zasteklitve, - izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav ter njihovi regulaciji, - izbiri sistema za prezračevanje stavbe ali sistema za hlajenje, - uporabi obnovljivih virov energije, - izbiri ustreznega energenta glede na danosti lokacije in značilnosti stavbe, - zmanjšanju porabe goriva, - uporabi varčnih gospodinjskih aparatov, - pripravi tople sanitarne vode, - vodenju energetskega knjigovodstva, - možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in kreditov za učinkovito rabo energije ter uporabo obnovljivih virov energije ... Ker želimo našim občanom te storitve še bolj približati, smo se z Energetsko svetovalno pisarno Kranj dogovorili, da bo eden od njihovih svetovalcev enkrat mesečno na razpolago tudi v Vodicah. Izpostava svetovalne pisarne bo obratovala v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako tretjo sredo v mesecu med 16.30 in 18.00 uro po predhodni najavi (v kolikor je tretja sreda v mesecu dela prost dan, se svetovalni dan prestavi na naslednjo delovno sredo). Prvič bodo njihova vrata odprta že 20. 12. 2006. Pot do energetskega svetovalca je zelo preprosta. Ko se odločite za obisk energetsko svetovalne pisarne, pokličite po telefonu (sprejemna pisarna Občine Vodice, tel. št. 01 833 26 10, vsak delovni dan med 8:00 in 15:00) in se prijavite za razgovor. Priporočamo vam, da se za obisk v ENSVET pisarni pripravite. S seboj prinesite čim več podatkov o zgradbi, ogrevalnih napravah, porabi goriva, projekte, skice, ponudbe za izvajanje del... Skupaj s svetovalcem boste vaše težave osvetlili, tako s teoretične kot tudi praktične plati. Po opravljenem razgovoru vam bo svetovalec poslal domov poročilo s povzetkom razgovora in vsemi pomembnejšimi podatki. Nasvet bo uspešen takrat, ko ga boste upoštevali in ga sami ali s pomočjo usposobljenih strokovnjakov uresničili v vašem domu. Več o projektu ENSVET si lahko ogledate na spletni strani www.gi-zrmk.si/ensvet.htm. Nikoli ni prepozno. Razmislek o rabi energije se dolgoročno obrestuje, saj cene energentov nezadržno rastejo. Energetski svetovalci vam lahko z brezplačnimi nasveti pomagajo zmanjšati stroške za energijo in povečati zadovoljstvo in ugodje bivanja. Enake možnosti -prispevek h konkurenčnosti regije Masa Resinovic, RRA LUR V sklopu Tedna vseživljenjskega učenja je v petek, 20. 10. 2006, v prostorih Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije potekala predstavitev dela regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013. Prav tako pa je istega dne v RRA LUR potekal dan odprtih vrat. Na predstavitvi regionalnega razvojnega programa za novo finančno obdobje se je direktorica RRA LUR Lilijana Resinovič osredotočila na ukrep Enake možnosti -prispevek h konkurenčnosti regije. Z omenjenim ukrepom želimo v regiji doseči, da bi imeli vsi prebivalci ljubljanske urbane regije enake možnosti pri dostopu do izobraževanja in dela ter bi tako pripomogli k zmanjševanju socialnih in drugih razlik. V sklopu ukrepa Enake možnosti je za novo finančno obdobje 2007-2013 predvidenih več aktivnosti, kot so zagotavljanje rekreacijske infrastrukture za osebe s posebnimi potrebami, ureditev stanovanjskih razmer za različne družbene skupine, sodelovanje z delodajalci pri vključevanju vseh prebivalcev v delovne procese, odpravljanje medvrstniškega nasilja ter vzpostavitev centrov, kjer bi povezali vse družbene skupine in tam nudili storitve, ki jih te potrebujejo (izobraževanje, portal za socialno varstvo, iskanje zaposlitve, nudenje raznih oblik pomoči in druge aktivnosti). V Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije začenjamo z izdelavo izvedbenega dela regionalnega razvojnega programa za novo finančno obdobje. Vanj bodo vključeni projekti, ki bodo sledili ciljem, zastavljenim v strateškem delu regionalnega razvojnega programa. O procesu nastajanja tega dokumenta vas bomo sproti obveščali, če pa imate kakšne želje, predloge ali ideje, kakšni projekti naj bi se izvajali v Ljubljanski urbani regiji v novem finančnem obdobju v okviru ukrepa Enake možnosti ali pa na drugih področjih, pa nas prosim obvestite po elektronski pošti na naslov lur@ljubljana.si ali pa po telefonu na številko 01 306 19 02. Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo. i. konstitutivna seja občinskega sveta 10. 11. 2006 Alenka Jereb Potrjeni mandati županu, občinskim svetnikom in odgovorni urednici Kopitarjevega glasu Že po prvi točki dnevnega reda je bilo vsem jasno, da sta se oblikovala dva pola, tako da lahko z gotovostjo trdimo, da bosta Socialdemokratska stranka Slovenije in Nova Slovenija oblikovali opozicijo, ki zaradi skupnih pogledov na razvoj občine in podobnih programov prav gotovo ne bosta delovali tako konstruktivno, kot je deloval svet v preteklem obdobju. Nadstrankarska lista z županom Branetom Podborškom in Lista neodvisnih krajanov bosta tako kot v preteklem mandatu tvorili koalicijo in kot napovedujeta, nadaljevali z zastavljenimi projekti iz preteklega obdobja. o izidu volitev, iz katerega smo izvedeli, da je bila volilna udeležba 76,52 %, 2507 volivcev je glasovalo na voliščih, 2 pa po pošti. Volitve so potekale po predvidenem urniku, brez kakršnihkoli zapletov, predsednik volilne komisije pa je bil izredno zadovoljen z delom občinske komisije. Kot je povedal, so pred volitvami opravili kar nekaj sestankov, na katerih so se člani volilne komisije podučili o poteku volitev, seznanili z novostmi volilnega sistema, obravnavali so vprašanja in sprejemali pomembne odločitve, ki so jih soglasno sprejeli. Na dan volitev so volilni odbori delovali dobro, volilna komisija jih je dvakrat obiskala in preverjala potek volitev. Predsednik komisije je podal tudi poročilo o izidu volitev za župana in svetnike občinskega sveta (glej poročilo o izidu volitev pod rubriko Volitve). Na seji je svetniška skupina Nove Slovenije in SDS podala kar nekaj ustnih in pisnih predlogov. Kot eden najbolj zanimivih je Takoj na začetku se je zataknilo pri imenovanju komisije za volitve in imenovanja, s katerim se ni strinjala opozicija, kasneje pa je nasprotovala tudi imenovanju odgovorne urednice Kopitarjevega glasu. Kljub nasprotovanju opozicije so svetniki prevladujoče koalicije soglasno potrdili oba predloga, saj je bilo imenovanje komisije predpogoj za potrditev mandatov članom občinskega sveta in potrditev mandata župana. Na seji je najprej predsednik volilne komisije, Danilo Grilj, podal poročilo ta, de se je predstavnik stranke SDS v imenu svoje svetniške skupine kar sam predlagal za predsednika komisije oz. odbora za razvojni program in brez soglasja predsedujočega začel razdeljevati gradivo. Zanimiva je tudi zahteva opozicije, da se prostor za objavo v Kopitarjevem glasu odmeri glede na rezultate volitev tako, da bo opoziciji pripadalo 45 % prostora za objavo v Kopitarjevem glasu (kot da je Kopitarjev glas namenjen političnim strankam! - opomba pisca), hkrati pa se glavnega urednika zamenja z uredniškim odborom. Svetniška skupina SDS je tudi zahtevala, da se pretehtajo in prekličejo pooblastila župana, ter podala svoje zahteve za delo občinske uprave. Župan je vse svetnike pozval, naj v bodoče razmislijo o svojem delovanju, spoštujejo red, upoštevajo navodila predsedujočega ter hkrati pozval opozicijo, naj razmisli o svojem delovanju. Kajti odločitve a priori proti večinski koaliciji ne bodo pripomogle k uspešnemu delovanju občinskega sveta, pred katerim so prav gotovo pomembne odločitve za napredek vseh občank in občanov občine Vodice. Spoštovane občanke in spoštovani občani! Obveščam vas, da sem se predvsem z namenom, da starejšim omogočimo lažji stik z organi občine, odločil, da z januarjem 2007 začnem z uradnimi urami župana, ki bodo potekale na naslednjih lokacijah: - Dom krajanov Skaručna, vsak prvi četrtek od 15.00 do 17.00 - Dom krajanov Utik, vsak drugi četrtek od 15.00 do 17.00 - Gasilski dom Zapoge, vsak tretji četrtek od 15.00 do 17.00 Spoštovane občanke in spoštovani občani! Vljudno vas vabim, da me obiščete na uradnih urah. Veselim se srečanja z vami! Brane Podborsek, župan Občinska volilna komisija Vodice je na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS štev. 22/06, 70/06) in zapisnika svoje 8. seje, ki je bila 23. 10. 2006, pripravila naslednje Zapisal tajnik OVK, Rado Čuk Na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za župana in občinski svet Občine Vodice na volitvah, dne 22. 10. 2006, je OVK ugotovila naslednje: 1. Na volitvah, dne 22. 10. 2006 je imelo pravico glasovati 3279 volivcev. Glasovalo je skupaj 2509 volivcev ali 76,52 % vseh volivcev, ki so imeli pravico glasovati. Od tega na voliščih 2507, po pošti 2. Volitve so potekale po predvidenem urniku ter na voliščih in pri delu volilnih odborov niso bile zabeležene nobene nepravilnosti. Ravno tako ni bilo nobenih dogodkov, ki bi motili potek volitev. 2. Pri glasovanju za župana je bilo 2466 veljavnih in 43 neveljavnih glasovnic. 3. Posamezni županski kandidati so prejeli naslednje število glasov: 1. Brane Podboršek 1364 2. Aco Franc Šuštar 593 3. Anton Kokalj 509 4. Ker so bile prazne, oz. ni bilo mogoče ugotoviti volje volivcev, ker sta bili obkroženi dve ali več list, je bilo 76 glasovnic neveljavnih. Veljavnih glasovnic pri volitvah v občinski svet je bilo 2433. 5. Posamezne liste kandidatov so dobile naslednje število glasov: 1. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA - NSi - 411 glasov I. vol. enota II. vol. enota III. vol. enota 111 160 140 2. LISTA ZA ČISTO PITNO VODO - 17 glasov I. vol. enota 17 Poročilo o izidu volitev za župana in člane občinskega sveta v Občini Vodice 3. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE -LDS - 121 glasov I. vol. enota 34 II. vol. enota 48 III. vol. enota 39 4. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SDS - 476 glasov I. vol. enota II. vol. enota III. vol. enota 152 164 161 5. BRANE PODBORŠEK IN NADSTRANKARSKA LISTA OBČINE VODICE - 959 glasov I. vol. enota 380 II. vol. enota 305 III. vol. enota 274 6. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS 112 glasov I. vol. enota II. vol. enota III. vol. enota 19 47 46 7. LISTA NEODVISNIH KRAJANOV 335 glasov I. vol. enota 88 II. vol. enota 86 III. vol. enota 162 6. Posameznim listam pripada naslednje število mandatov: 7 mandatov: BRANE PODBORŠEK IN NADSTRANKARSKA LISTA (BPN) 3 mandate: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE (SDS) 3 mandate: NOVA SLOVENIJA (NSi) 2 mandata: LISTA NEODVISNIH KRAJANOV (LNK) 7. Mandate so prejeli naslednji kandidati: I. volilna enota 1. Janez Bilban - BPN 2. Tone Logar - BPN 3. Roman Černivec - SDS 4. Mojca Ločniškar - NSi 5. Jože Rozman - LNK II. volilna enota 1. Mateja Gubanc - BPN 2. Miha Bergant - BPN 3. Romana Černivec - BPN 4. Peter Podgoršek - SDS 5. Primož Rebolj - NSi III. volilna enota 1. Leopoldina Kranjec - BPN 2. Franc Seršen - BPN 3. Anton Kosec - LNK 4. Aco Franc Šuštar - SDS 5. Alojzij Kosec - NSi 8. Na podlagi preferenčnih glasov je prišlo do naslednje spremembe-. Kandidat Nadstrankarske liste (BPN) Anton (Tone) Logar je prejel 49 preferenčnih glasov ter prehitel Martina Stanonika in Hedviko Rosulnik. 9. Poročilo je pripravljeno na podlagi podatkov, ki se v zapisniku nahajajo kot priloga in so pripravljeni s pomočjo centralnega računalniškega programa in sistema, s katerim je DVK (Državna volilna komisija) omogočila izračun mandatov. predsednik OVK, Danilo Grilj namestnica predsednika, Tatjana Jeraj Člani OVK. - članica-. Zorka Blažič - namestnik članice-. Franc Logar - 2. član-. Milan Podgoršek - namestnik. Jože Ločniškar - 3. član. Anton Jeras - namestnica člana. Milena Kristan Spoštovane občanke in spoštovani občani! flfUUtf /vobokSEK Nadstrankarska tlita obfine Vodi m «t Lokalne volitve 2006 so za nami. Vse slovenske občine so dobile svoje župane ter člane občinskih svetov. Na volitvah, 22. oktobra 2006, ste vi, spoštovane občanke in občani, odločili, kakšen razvoj občine Vodice si želite v prihodnje. Že v prvem krogu lokalnih volitev ste meni kot županu namenili nov županski mandat ter močno podprli Nadstrankarsko listo občine Vodice. Naša lista ima tako v občinskem svetu kar sedem od petnajstih svetnikov. Vaše veliko zaupanje pomeni za vse nas veliko odgovornost. Sporočamo vam, da to odgovornost sprejemamo in se vam ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Na Nadstrankarski listi občine Vodice je za občinski svet kandidiralo 15 kandidatov. Ne glede na to, kdo je bil izvoljen v občinski svet, odgovornost za nadaljnji razvoj občine prevzemamo vsi skupaj. Zato se z vašimi pobudami, predlogi in vprašanji kadarkoli lahko obrnete na kogarkoli izmed nas. Kot v preteklem mandatu si tudi v bodoče želimo dobrega sodelovanja z vsemi občankami in občani, saj je napredek občine Vodice odvisen od naših skupnih prizadevanj. K sodelovanju smo povabili tudi svetnike, ki so bili izvoljeni na ostalih listah. Od njih samih pa je odvisno, ali bodo povabilo k sodelovanju pri realizaciji razvojnih ciljev sprejeli ali zavrnili. Spoštovane občanke in spoštovani občani! Iz srca se zahvaljujemo za vaše veliko zaupanje in vam zagotavljamo, da bomo to zaupanje tudi upravičili! Brane Podboršek Tone Logar Martin Stanonik župan občinski svetnik Miran Vertačnik Leopoldina Kranjec Miha Bergant občinska svetnica občinski svetnik Stanislav Kubelj Mateja Gubanc Franc Seršen Gašper Zupin občinska svetnica občinski svetnik Franc Štupar Romana Černivec Hedi Rosulnik občinska svetnica Alojz Hribar Drago Pirc Janez Bilban občinski svetnik Drage občanke in cenjeni občani, ZAHVALA Dovolite nam, da se vam v imenu Slovenske demokratske stranke - SDS, v imenu IO OO SDS Vodice, v imenu kandidata za župana in v imenu vseh kandidatk in kandidatov za občinski svet zahvalimo za vašo podporo in vaše dane glasove našim kandidatom in naši listi. Izvolili ste prve tri nosilce list za občinski svet. Hvala. Zahvala gre tudi vsem kandidatkam in kandidatom naše liste za občinski svet in kandidatu za župana, kateri so skupaj uspeli ustvariti dober in zanimiv razvojni načrt občine Vodice. Menimo, da so ravno oni najpomembnejši v nadaljevanju zgodbe razvoja našega programa, ki bo v prihodnosti del razvoja naše občine. Posebna zahvala gre vsem našim donatorjem in sponzorjem, podjetjem, obrtnikom ali občanom, ki ste nas finančno podprli ter nam s tem omogočili volilno kampanjo. Zagotavljamo vam, da bomo naredili vse, da izpolnimo vaša pričakovanja, zato vam sporočamo, da smo vam na razpolago za vse predloge, ki lahko koristijo naši skupnosti. Na nas se lahko obrnete preko pošte, e-pošte ali kar preko naših treh svetnikov. Nadaljevali bomo z izdajanjem našega glasila in redno bomo poročali potek dela v občinskem svetu na naši internetni strani. Vsem skupaj se Vam še enkrat lepo zahvaljujemo in Vam želimo vse dobro. Predsednik OO SDS Vodice Janez A. Kristan Zahvala Vsem, ki ste nas na lokalnih volitvah za občinski svet in župana občine Vodice podprli, se iskreno zahvaljujemo. Vaše zaupanje bo vodilo za naše zavzeto delo v četrtem mandatu delovanja občine Vodice. V imenu OO NSi Vodice: Anton Kokalj Lista neodvisnih krajanov z informacijsko pisarno v novem mandatu Spoštovani volivci, na oktobrskih volitvah ste nam zaupali dva svetniška mandata, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Se posebej se zahvaljujemo občanom, ki ste s svojim podpisom pred državnim organom omogočili našo neodvisno kandidaturo, in seveda vsem 15 prijateljem, ki ste se navdušeno odločili kandidirati na naši listi. svetnik Jože Rozman svetnik Anton Kosec Vaša predstavnika v občinskem svetu za naslednja štiri leta sva Jože Rozman iz Vodic in Anton Kosec iz Sinkovega Turna. Glede na strukturo izvoljenih svetnikov sta najina sedeža izjemno pomembna za doseganje večine v svetu in bosta zato odločujoča pri večini glasovanj. Zavzemala se bova za realizacijo programa naše liste, ki smo vam ga predstavili pred volitvami, delati pa nameravava za interese vseh ljudi v občini. Zato da boste lahko iz prve roke izvedeli za najnovejše občinske odločitve, nama posredovali vaše predloge in morda dobili tudi kakšen nasvet oz. odgovor z najine strani, bova imela enkrat mesečno odprto INFORMACIJSKO PISARNO. Delovala bo vsak prvi torek v mesecu ob 19. uri, v prenovljenem Domu krajanov v Utiku, v prostorih, ki so sicer namenjeni DU in drugim družbenim dejavnostim območja Bukovica - Sinkov Turn. V tem času se bodo sestajali tudi drugi predstavniki liste - predvsem tisti, ki bodo kot predstavniki civilne družbe delovali v novih občinskih odborih in komisijah. V informacijski pisarni se vidimo prvič v torek, 9. 1. 2007, potem pa vsak naslednji prvi torek v mesecu. Nasvidenje! vodja svetniške skupine Anton Kosec Tolarju v slovo Jerneja Kimovec i. januar 2007 evro dan 239,64. Številka, ki smo jo v zadnjih mesecih zagotovo največkrat slišali in ob kateri vsi pomislimo na isto stvar - na evro. Evropsko valuto, ki jo sedaj uporablja že 12 (starih) držav članic EU, bomo v Sloveniji uvedli s prvim dnem novega leta. Ker je menjalni tečaj precej neprijazen za računanje "na pamet", po drugi strani pa nas preprosto zaokroževanje lahko hitro zavede, so vsa gospodinjstva v Sloveniji že prejela brezplačne evro kalkulatorje, s katerimi si bomo lahko pomagali v prvih mesecih. Poleg kalkulatorjev smo dobili tudi koristne brošure, v katerih so podrobneje predstavljeni evrski bankovci in kovanci ter pomembni datumi v letu 2007. Pa si tokrat za spremembo najprej preberite, kaj o evru že vemo oziroma kako dobro so z njegovo uvedbo seznanjeni naključni mimoidoči, nato pa si vzemite čas še za nekaj koristnih informacij o slovesu od Prešerna, Kobilice, Cankarja ... Maja Čebašek Evro bomo uvedli s i. januarjem 2007, dvojno obdobje pa mislim, da bo trajalo eno leto. Po mojem mnenju bo uvedba evra prinesla tako slabe kot dobre stvari, čeprav sedaj večinoma vidimo le slabo. Po izkušnjah drugih držav, na primer Italije ali Grčije, se cene vedno dvignejo, ali z evrom ali pa že prej, da potem ni težav s preračunavanjem. Sama sem že opazila, da se je parkirnina podražila s 50 na 250 SIT, ker naj bi jo tako lažje plačevali z evrokovanci. Menjalni tečaj poznam in ker sem zadnja tri leta veliko časa preživela v tujini, sem plačevanja z evri navajena. Vem tudi, da ponaredke preverimo s posebno lučko. Domen Savšek Z evri sem do sedaj bolj malo plačeval, tako da ne vem, kako preverimo ponaredke, vem pa približno, kako izgledajo. Zamenjamo jih lahko do 14. januarja, potem pa le še na Banki Slovenije. Po mojem bo uvedba prinesla kar nekaj slabega, če ne drugega, pa strgane žepe od prevelikega števila kovancev. Izkušnje iz tujine mi niso poznane, menjalni tečaj pa. Janez Žitnik Vem, kako evri izgledajo, vendar z njimi nisem še nikoli plačeval, tako da bi tudi ponaredek težko prepoznal. Slišal sem, da s tolarji še lahko plačujemo do i5. januarja, potem pa imamo še okoli dva meseca časa za menjavo brez provizije. Tečaj seveda poznam, ne morem pa reči, kaj nam bo uvedba prinesla. Sam ne bi imel prav nič proti, če bi ostali pri tolarjih. Osebnih izkušenj z dvigom cen nimam, a kolikor spremljam medije, vidim, da se tudi to dogaja. Nazadnje na primer v kinematografih. Jožefa Hren Izkušenj s plačevanem z evri še nimam, vendar jih kolikor toliko poznam. Ponaredke najdemo s posebnim aparatom, a ne bi znala točno opisati, kako. Tečaj mi je znan, kakšnih posebnih sprememb po uvedbi pa sploh ne pričakujem. Tako kot do sedaj bomo morali na denar paziti in ne kar zapravljati vsepovprek. Nisem prepričana, vendar mislim, da s tolarji še lahko plačujemo do februarja. Boris Bravhar Z evri sem že plačeval v tujini, največkrat v Avstriji. Mislim, da bo nov denar prinesel nekoliko več zmede; potrebno bo bolj paziti. Slovenske podobe na kovancih se mi zdijo v redu, edino s knežjim kamnom bi še lahko imeli težave, o čemer se je že govorilo. S tolarji lahko plačujemo do i5. januarja, ne bi pa točno vedel, do kdaj jih lahko menjamo brez provizije. Sodeč po poslušanju medijev naj evro ne bi prinesel nič dobrega. Veliko se govori o zaokrožanju cen navzgor. Sam že sedja pogledam obe ceni pri tistih stvareh, ki jih nameravam kupiti. Zdravko Zorman Z evri še nisem plačeval, vendar si približno predstavljam, kako izgledajo. Ponaredka ne bi prepoznal. Sicer pa se mi izgled niti ne zdi tako pomemben, meni je bolj všeč, če jih je čim več (smeh). Na tolarje smo se ravno navadili, tako da bi ga raje obdržal, če bi bilo to možno. Zdi se mi, da s tolarji lahko plačujemo še nekje do novega leta. Sicer pa nimamo kaj - morali se bomo navaditi evra, tako kot smo se morali navaditi tudi tolarja. Saj ta denar menjajo kot obleke! Kot lahko povzamemo iz odgovorov naših sogovornikov, ni razloga, da bi nas uvedba evra preveč skrbela, bodimo pa vseeno pripravljeni na manjšo zmedo, ki jo bodo zagotovo povzročile prve menajve. Da bi si prehod na novo plačilno sredstvo kar najbolj olajšali, je smiselno, da se z njim najprej dobro spoznamo. Tisti, ki večkrat hodite na izlete ali po nakupih v tujino, že veste, da so evrski bankovci izdani v sedmih apoenih. 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov. So različnih barv, na njih pa so upodobljena okna in vrata (na prvi strani) ter mostovi različnih arhitekturnih obdobij (na hrbtni strani). Za razliko od bankovcev imajo kovanci skupno evropsko stran, hrbtna stran pa se razlikuje od države do države in tako označuje, kje so bili kovanci izdani. Slovenski bodo posebni se v tem, da bodo imeli ob zunanjem robu napisano "Slovenija", s čimer naj bi dosegli večjo prepoznavnost povsod po Evropi. Srečevali se bomo z osmimi različnimi vrednostmi. 1, 2, 5, 10, 20 in 50 stotinov ter kovanca za 1 in 2 evra. Ker smo bili do sedaj navajeni na denar mnogo manjših vrednosti, smo kovance pogosto puščali na blagajnah in nasploh z njimi ravnali precej neprevidno. Zato bo ena največjih težav zagotovo navajanje na spoštovanje do kovancev, 50 centov je vendarle 119,82 tolarjev! Druga potencialna nevarnost so ponaredki. Ker je evro veliko bolj razširjen kot tolar, je tudi možnosti za ponarejanje veliko več. Vsak bankovec (in kovanec) ima zaščitne znake, s pomočjo katerih se lahko prepričamo o njegovi pristnosti. Najbolj preprost je test po pravilu OTIP-POGLED-NAGIB. Na bankovcu moramo občutiti različne izbokline, pri pogledu proti svetlobi in nagibu pa videti določene menjave barv, skrite podobe in črte ... (za vse podrobnosti si poglejte prejete brošure). Z goljufijo je povezana tudi tretja nevarnost, o kateri se pravzaprav največ govori.dvig cen. Proti temu se lahko borimo le z natančnim spremljanjem in preračunavanjem (že sedaj, ko je označevanje dvojno), vse nepravilnosti pa lahko prijavimo Statističnemu uradu ali Zvezi potrošnikov. Da pa le ne bo vse izgledalo tako črno, imejmo v mislih, da sta čas in vaja v tem primeru naša zaveznika in da nam bo z vsakim nakupom lažje. Poleg tega bodo odhodi v sosednje države še enostavnejši, ko se bomo evrov navadili doma, nam bodo v tujini odlično služili. S 1. januarjem bo torej evro postal naše uradno plačilno sredstvo. Banke bodo na ta dan naše tolarsko stanje na računih samodejno preračunale v evre. Nato bo sledil 14-dnevni dvojni obtok, ko bomo Aktualno / Družbene dejavnosti lahko plačevali z obema valutama, vračali pa nam bodo le evre. Po 14. januarju plačevanje s tolarji ne bo več mogoče, jih bo pa možno do zadnjega februarja v vseh bankah še menjati - brez provizije. Od 1. marca dalje bo menjavo omogočala le še Banka Slovenije. Sicer pa bodo vse banke s tolarji poslovale do vključno 29. decembra, nato bodo dva dni zaprte. Bankomati bodo delovali nemoteno do 21. ure na silvestrski večer, po polnoči pa se bo začel približno 24-urni rok za ponovno vključitev. Za kratek čas bo moteno tudi poslovanje s karticami na POS-terminalih, a le v noči z 31. decembra na 1. januar. Vsekakor je pametno, da vse obveznosti v bankah opravimo pred božičem ali pa po 5. januarju, saj se bomo tako izognili največji gneči in zmedi. Časa za zamenjavo tolarjev bo dovolj. V dneh okoli novega leta pa si rajši preberimo še kakšno uporabno besedo o evrih - vsi bistveni podatki so zbrani na spletni strani www.evro.si - in ne komplicirajmo preveč. V tem času se bo dogajalo toliko drugih lepih in zanimivih stvari, denar pa bo vendarle ostal le denar. tolar ali evro. Mi smo pa buče izrezovali Irena Jeza V PS Utik smo se odločili, da zadnji torek v oktobru povabimo v šolske klopi tudi starše. Dan pred srečanjem sem bila vsa nesrečna, saj mi je le malo učencev potrdilo udeležbo. V torek pa je bila slika že malce boljša. "Mogoče bom tudi jaz prišel/la," so mi odgovarjali otroci. Pozno popoldne sem za vsak slučaj pripravila malo več miz, kot je bilo načrtovano. Stela sem stole. 10...15...25. Dovolj bo, sem sklenila. Ura se je bližala 17. uri. Počasi so pričeli prihajati starši s svojimi otroki. S seboj so imeli tudi buče in pribor za delo. S sodelavko Amadejo sva hitro ugotovili, da bo stolov premalo. No, vse se da rešiti, tudi to. Veseli sva bili, da je toliko staršev v popoldanskem času sedlo v šolske klopi s svojimi otroki. Gneča nas ni prav nič motila. Radosti otrok se ne da popisati. Skupno s starši so ob prijetnem klepetu iz buč izrezovali prave umetnine. Ko sem opazovala iskrice v veselih očeh otrok, me je spreletela misel. otroci so tega vredni, da si starši odtrgamo čas in ga namenimo njim. Včasih se je gradilo z udarniškimi akcijami Alenka Jereb Pred iztekajočim se letom je prav, da predstavimo Franca Berganta iz Šinkovega Turna, letošnjega dobitnika občinskega priznanja častni občan. Z njim sem se pogovarjala na njegovem domu, ki se nahaja na gričku s čudovitim razgledom na Utik, okoliške pašnike in travnike. Sredi pogovora me je naenkrat prešinila misel, da je kot kralj na Betajnovi, in kot sam pravi, nisem edina, ki je prišla na to idejo. Kakšni občutki so vas prevevali, ko ste prejeli naziv častni občan? Vedel sem, da sem bil predlagan. Predlagalo me je Prostovoljno gasilsko društvo Utik-Šinkov Turn. Sprva nisem mogel verjeti, da so svetniki potrdili ta predlog, kasneje, ob podelitvi, pa sem premišljeval, da sem si verjetno to tudi zaslužil, če ljudje tako mislijo. To je verjetno nagrada predvsem za minulo delo, saj sem bil v gasilstvu aktiven skoraj 60 let. Kdaj ste postali aktiven gasilec? Aktiven gasilec sem od leta 1947. Moj oče je bil takrat v odboru, ravno tako starejši brat. Se dobro se spomnim tistih mladih let, star sem bil sedemnajst let, ko sem pomagal pri graditvi novega gasilskega doma. Z vozovi sem vozil opeko in delal malto. Se dobro se spomnim, da sem bil pred vojaščino aktiven samo v odboru, po odsluženi vojaščini pa me je pokojni Ramovž predlagal za predsednika društva. Kako ste sprejeli to funkcijo? Takoj sem opazil, da sem nemočen, da mi primanjkuje znanja, zato sem se vpisal v gasilsko šolo v Medvode. To šolanje je trajalo ves mesec, delali smo praktične vaje in pridobivali znanje. Iz našega konca sem na to šolanje odšel sam, kot prostovoljni gasilec. S kamniškega konca sta se udeležila šolanja še dva poklicna gasilca, eden pa je bil še s Pokljuke, drugače pa so se izobraževali predvsem Štajerci. Zakaj? Mislite, da je bilo gasilstvo v tistem predelu bolj razvito kot na Gorenjskem? Vedno so me črpalke zanimale. Veliko ur sem jih proučeval, zato sem pridobil tudi veliko znanja, ki mi je koristilo. Prav gotovo; to so ljudje, ki so zelo prizadevni, kar se je izkazalo tudi kasneje, na različnih tekmovanjih širom po Sloveniji. Po končanem tekmovanju se je na Stajerskem vedno veselilo, vedno so se zavzeli za vse tekmovalce in povabljence. Nasploh pa so dobri tekmovalci pri njih poželi veliko pozornosti. Ko se izšolamo, smo ponavadi polni novih idej in zamisli. Kako ste se vi lotili vodenja gasilcev? Sprva sem začel predvsem z delom z mladimi petnajstletniki. Nanje sem prenašal znanje, pridobljeno v gasilski šoli. Delali smo s priznanimi gasilskimi črpalkami Ilok. Imeli so jih tudi v društvih v Vodicah in Polju, vendar če je vsaj ena delovala, smo bili lahko kar veseli. Še dobro se spominjam požara v Polju, ko smo na pomoč prišli tudi gasilci iz našega društva. Moj brat je bil poklicni strojnik, zato je znal rokovati s takimi aparati. Že doma je črpalko vključil, vso pot pa je delovala pod nizkimi obrati, tako da je bila ogreta, zato smo požar tudi pogasili. Vedno so me črpalke zanimale. Veliko ur sem jih proučeval, zato sem pridobil tudi veliko znanja, ki mi je koristilo. Kaj pa tekmovanja? Kdaj so se začela? To je bilo okoli leta 1970. Sprva smo tekmovali za denarne nagrade, kasneje pa za pokal. V tistem času smo začeli graditi tudi nov dom, postali smo bogatejši za sodobno črpalko, dobili smo kombi, poltovorno vozilo Tam - tamček smo ga imenovali, in drugo nepogrešljivo opremo. Moram poudariti, da sem bil predsednik društva le nekaj let, kasneje pa sem to delo oddal. Z veseljem sem opravljal druge dolžnosti. Veliko udarniških ur sem napravil pri zidavi sedanjega gasilskega doma. Sam sem napeljeval vodo, elektriko in kanalizacijo. Opravil sem preko 1000 ur in zasedel tretje mesto. Saj bi jih še več, pa me je doma čakalo delo na kmetiji. Delali smo ob sobotah in nedeljah, bili smo prijatelji in res se je lepo spominjati tistih časov. Najbolj žalosten trenutek pa je nastopil ob otvoritvi, ko je deževalo in lilo kot iz škafa. Takrat sem bil resnično žalosten. Ljudem se je zdel dom sprva nekoliko prevelik, danes pa je ravno pravšnji. Se dobro, da smo naredili tako veliko garažo, kljub negodovanju ljudi. Velika pridobitev je bila tudi zemlja, ki nam jo je odstopil bližnji sosed v neposredni okolici doma. Prostora okoli doma je dovolj, s tem pa so dane tudi dobre možnosti za pripravo na tekmovanja. Koliko časa ste vi tekmovali? Okoli sedemnajst let. Bili smo trdna ekipa -ponosen sem na ekipo veteranov. Na tekmovanju smo prejeli veliko priznanj in pokalov, vsi so spravljeni v vitrinah v gasilskem domu. Ekipa Šinkovega Turna je bila poznana po vsej Sloveniji, saj smo na tekmah dosegali najboljše rezultate in zato tudi pogosto zmagovali. Sam sem bil vodar. Navijanje in bodrenje ob tekmovanjih mi je dajalo še dodatno energijo. Bil sem ponosen, da sem bil tako hiter. Seveda so bili vsi moji sotekmovalci izredno zavzeti in zbrani pri tekmah, saj smo hoteli doseči najboljše rezultate in to nam je tudi uspelo. Zelo dobro je, če imaš tudi dobrega mentorja, ki ti svetuje, kako vajo izvesti in kje ter kako popraviti napake. Vse ostalo pa je delo tekmovalcev. Tudi v ekipi moraš dobro poznati posameznika, da veš, katero nalogo v skupini mu lahko zaupaš. Ni vsak ustrezen za vsako nalogo. Kolikokrat tedensko ste imeli vaje? Dvakrat, več ni bilo potrebno. Trikrat smo vajo ponovili, večkrat ne, saj nismo imeli več moči. Proti koncu aktivnega tekmovanja sta bili dve ponovitvi popolnoma dovolj. Moral si se zbrati in vajo čim hitreje in čim boljše izvesti. Veliko udarniških ur sem napravil pri zidavi sedanjega gasilskega doma. Sam sem napeljeval vodo, elektriko in kanalizacijo. Opravil sem preko 1000 ur in zasedel tretje mesto. Prejeli ste tudi priznanje naj veteran. Kdaj je bilo že to? To je bilo pred dvema letoma v Šmarju. Ljudje so glasovali po pošti. Naj veteran je bil iz občine Šmarje - Sap. Malo pred podelitvijo sem izvedel, da sem zasedel šesto mesto, na kar sem zelo ponosen. Vesel sem tudi priznanja vaščanov, ki so me s svojimi glasovi podprli. Ste tudi otroke navdušili in "zastrupili" z gasilstvom? Seveda. Hči Milena, ki je doma blizu naše domačije, je aktivna gasilka, ravno tako starejši sin. On deluje v gasilskem društvu Topole, sodeloval pa je tudi v naši ekipi na gasilski olimpijadi. Še vedno se rad vrača v domači kraj. Tudi vnuki se ukvarjajo z gasilstvom, tako da se tradicija nadaljuje. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bil moj oče ustanovni član gasilskega društva v našem kraju. Kako vidite danes razvoj gasilstva? Predvsem v novejši, sodobni opremi. Na tem področju moram Občino Vodice izredno pohvaliti. Kljub izdatnim stroškom imamo v zadnjih letih kar tri nova gasilska vozila. To pa ni mačji kašelj za občino, kakršna je vodiška. Seveda je tu še druga oprema, ki jo mora imeti vsako društvo. Danes brez sodobne opreme težko hitro in učinkovito pogasiš ogenj. Vi še opravljate kakšno funkcijo? Seveda, jaz sem gospodar gasilskega doma. Poleti kosim travo na zelenicah in urejam okolico doma, pozimi pa skrbim za ogrevanje in čiščenje notranjosti. Povsod vidim delo in rad imam urejeno, tako po hiši in njeni okolici kot tudi po domu. Vedno pravim, da razmetano dvorišče naznanja slabega gospodarja, razkopane ceste v občini pa dobrega, saj si prizadeva za napredek. Karkoli se naredi v vasi ali v občini, je dobro. Pomembno je, da se gleda na vse. Sem take vrste človek, da rad opazim vse, kar je dobrega in tudi slabega. O vas se govori, da ste na gasilskem domu financirali sliko sv. Florjana. To drži? Res je. Še dobro se spominjam, ko sem moral na seji povedati, da je prišel ukaz, da moramo odstraniti sliko z gasilskega doma. Nekdo pa je k temu še pripomogel, saj je podobo sv. Florjana močno poškropil. Po osamosvojitvi sem se čutil dolžnega, da to popravim. Izrezal sem ga iz pločevine, ga dal še dodelati in sliko namestil na prvotno mesto. Ob prenovi fasade pa sem ponovno opazil, da ga bo potrebno očistiti in popraviti, saj ga je načel zob časa. Ste zadovoljni s svojim življenjem, ko gledate takole nazaj? Več kot zadovoljen sem s tistim, kar sem dosegel, čeprav opažam, da ni več tako, kot je bilo. Ljudje hodijo v službe, mladina v šole, pozna se razvoj. Lahko rečem, da se tudi pri nas čuti, da se počasi prelivamo v mestne ljudi. Ne morem pozabiti Štajercev, s katerimi smo se srečevali na tekmovanjih. Ko smo bili pri njih, so naredili pravo veselico. Tam so ljudje še bolj povezani, kot smo tu. Če bi zavrteli kolo časa nazaj, kaj bi spremenili? Nič. Najlepše bi bilo, da bi se zbrala spet stara ekipa, saj smo bili prijatelji. Če je bilo kaj narobe, smo si povedali, medsebojnih zamer pa nismo vzdrževali - vse se je takoj pozabilo. Čeprav sem tudi danes v odboru, pa je le nekoliko drugače, kot je bilo nekdaj. Opazijo se medgeneracijske razlike. Vedno pravim, da razmetano dvorišče naznanja slabega gospodarja, razkopane ceste v občini pa dobrega, saj si prizadeva za napredek. Karkoli se naredi v vasi ali v občini, je dobro. Pomembno je, da se gleda na vse. Slišala sem, da ste se zadnji čas navdušili tudi nad narodnimi nošami. To je verjetno čisto nekaj drugega kot gasilstvo. Res je. Navdušila me je moja žena, njo pa njena prijateljica. Ob razpadu naše tekmovalne ekipe naju je ženina prijateljica povabila med narodne noše. Priskrbela mi je tudi obleko, nad katero sem bil najprej malo manj, kasneje pa vse bolj navdušen. Lansko leto spomladi sva se začela udeleževati vseh prireditev, na katere so vabljene narodne noše. Žena je zelo navdušena, saj pravi, da nisem nikoli slabe volje. Neverjetno, kako radi ljudje sprejemajo narodne noše; povsod si dobrodošel, tako da mi ni čisto nič žal, da gojiva to zvrst ljubiteljstva. Se bosta udeležila tudi odprtja prenovljenega dela doma krajanov v Utiku? Seveda, povabljena sva, pa tudi brez tega bi prišla na prireditev, saj se prenavljajo prostori za krajane. Prav gotovo bodo dobro služili svojemu namenu. Bi za konec še kaj dodali? Zelo sem zadovoljen z osamosvojitvijo Slovenije, zadovoljen sem tudi z Občino kot ustanovo. Opazil sem, da se veliko gradi - sam raje pohvalim, kot kritiziram. Vsi tisti, ki jim je kritiziranje ljubo, naj se raje postavijo v vlogo tistega, ki dela. Predvsem sem vesel, da imamo asfaltirano cesto skozi vas, dobro povezavo z Utikom, trgovino in šolo. Kaj pa še potrebujemo? Srečanje sol partneric v severni Irski v okviru mednarodnega projekta Comenius OS Vodice Spela Malus Jeraj Vodja projekta Comenius "Šola mora biti odprta navzven, v zunanji svet," je rekel Comenius, češki filozof iz 17. stoletja. V šolskem letu 2006/07 smo se prvič vključili v program Socrates-Comenius 1, ki ga je razpisal CMEPIUS (Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja). V preteklem šolskem letu smo preko spleta in elektronske pošte navezali stik z bodočimi partnerskimi šolami iz Evrope. Pripravili smo dokumentacijo za prijavo projekta in komisija za evropske programe izobraževanja je naši šoli odobrila sodelovanje v projektu z naslovom "Looking after ourselves and our environment" ("Skrb zase in za naše okolje") in ga tudi finančno podprla. Tako smo v tem šolskem letu pričeli z izvajanjem projekta, ki bo trajal tri šolska leta. V projekt so vključeni vsi učenci in učitelji od prvega do tretjega razreda in tudi nekateri iz višjih razredov. V njem sodelujemo tri partnerske šole, in sicer iz Severne Irske, Švedske in Slovenije, koordinacijo pa je prevzela šola iz Severne Irske. Projekt je vpet v življenje šole, njeno okolico, z različnimi aktivnostmi pa se bomo z njim predstavljali tudi na mednarodnem nivoju. Učil nas bo razmišljati globalno, delovati pa lokalno, kar dokazujejo tudi okvirne vsebine dela za to šolsko leto. Učence vseh partnerskih šol želimo vzpodbuditi, da se posvetijo ohranjanju zdravega življenjskega sloga. Pozornost bo osredotočena na naše prehranske navade in analizo pristopa k telesni vadbi. Prvo srečanje šol partneric smo imeli na osnovni šoli St. Mark's v Belfastu na Severnem Irskem. Na srečanju, katerega sva se udeležila s profesorjem angleškega jezika, Matejem Jančičem, smo si vodje in člani projekta vseh treh partnerskih šol izmenjali podrobne informacije o opravljenih aktivnostih, vezanih na projekt. Dogovorili smo se o nadaljnjih aktivnostih do naslednjega srečanja, ki bo januarja 2007 pri nas. Gostitelji so del časa namenili tudi predstavitvi njihovega okolja in njihovega načina življenja ter spoznavanju članov projekta. Srečanje je bilo zelo uspešno. Če povzamem vtise z našega srečanja v Belfastu, bi izpostavila predvsem edinstveno naravo, prijaznost ljudi, najbolj pa njihov šolski sistem. Čeprav se pri nas veliko govori o preobremenjenosti otrok in prezgodnjem vstopu otrok v šolo, otroci na Severnem Irskem začnejo obiskovati prvi razred že pri štirih letih. Že zelo zgodaj se morajo veliko učiti, tudi domačega dela imajo veliko več. Predvsem je velik poudarek na zgodnjem učenju branja in pisanja angleškega jezika. Pri petih letih otroci že več ali manj pišejo in berejo svoj jezik. Značilnost šole je tudi uniformiranost otrok, saj imajo vsi otroci modro-zelene uniforme. Kar se tiče pogojev dela in otroku prijaznega okolja, pa lahko rečem, da naša šola primerjalno prav nič ne zaostaja za šolo gostiteljico, oz. menim, da imajo v nekaterih pogledih naši otroci bistveno boljše pogoje za delo in učenje. V duhu projekta in zavedanju pomembnosti znanja angleškega jezika, bomo na šoli izvedli tečaj angleškega jezika tudi za učence od prvega do tretjega razreda. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila tudi Občini Vodice za promocijska sredstva. Nova streha na vrtcu Skaručna Draga Koncilja Kako lepo in prijetno je življenje na vasi! Prosto stoje vaške hiše, obdane s prijaznimi vrtovi in sadovnjaki. Sredi vasi je cerkvica, blizu cerkve pa je vrtec. Vrtec je nekdanja šola, ena največjih hiš v vasi. Hiša je lepa, le na večjem delu strehe je bila opeka močno poškodovana od zmrzali. Po vsaki zimi je bilo stanje slabše, zato je streha puščala, koščki opeke pa so padali na tla. Obnova strehe je bila nujno potrebna, da zaščiti stavbo pred poškodbami padavin. Pristojni iz Občine Vodice so se z županom Branetom Podborškom po ogledu odločili za prekritje strehe. Prišli so tesarji Krantes, d. o. o., in obnovili ostrešje ter ga prekrili z novo opeko. Kleparji Kimovec so pribili žlebove in odtočne cevi. Vsi so 15. 11. že v zgodnjih jutranjih urah pričeli z delom in končali naslednji dan. Delali so usklajeno in dobro organizirano, po končanem delu pa so za seboj tudi vzorno pospravili. Sedaj je streha gotova. Imeti dobro streho nad glavo pa pomeni imeti varnost in dobro počutje v hiši. Dela so potekala dobro in nas, ki smo prebivali v hiši, z njimi niso dosti motili. Otroci so opazovali potek in zaporedje del, delavce in njihovo uporabo orodja. Vsi pa smo bili veseli nove strehe. Hvala Občini Vodice, županu Branetu Podboršku in vodstvu vrtca za vsa prizadevanja za novo streho. Hvala tudi staršem, ki so otroke z razumevanjem pripeljali v vrtec. Razumeli so, da so taka dela občasno potrebna, tako doma kot tudi na objektih skupnega pomena. Posebna zahvala je namenjena vsem delavcem, ki so sodelovali pri obnovi strehe, za dobro opravljeno delo in za prijazen odnos do vseh, ki smo v času del prihajali v vrtec. Sedaj je streha lepa. Skozi okna nam prijazno sveti sonce. Ko bo zunaj vihar, bo vse nas navdajalo zadovoljstvo, da se je opravilo delo za skupno dobro. Vrtec tako nudi in bo še naprej nudil varno zavetje vsem, ki prihajajo vanj. Lahko smo veseli, da tako lep vrtec prispeva k lepemu izgledu vasi in k prijetnemu življenju v njej. Družbene dejavnosti / Društva Ljudje, prižgimo luč! Ljudje, prižgimo luč! Iz oken vsake hiše naj prek dežel in mej srebrno cesto riše, da bomo šli po njej. Prižgimo luč, ljudje! Ljudje, prižgimo luč! Za otroke naše male; ko njihov bo ta svet, naj vrt jim bo, ne skale, kot bil milijon je let. Prižgimo luč, ljudje! F. Milanski DA BO LETO 2007 ČIM BOLJ SVETLO ZA VSE! Otroci in kolektiv vrtca Skratek Svit Vodice lftJLjUH.NI ua^A vopiCÊ SKRATKI POJEJO, v petek, 8. decembra 2006, ob 18.00 uri v Kulturnem domu Vodice. OB 45-LETNICI DELOVANJA VRTCA V VODICAH VAS VLJUDNO VABIMO NA NASO PRIREDITEV. Otroci in kolektiv vrtca Vljudno vabljeni POKROVITELJ OBČINA VODICE Jesensko "martinckanje" na Kamniškem sedlu Za SPD Gams: Vida Pirc Za konec sezone smo se odpravili na Kamniško sedlo, kjer smo uživali v prekrasnem razgledu in se greli na toplem soncu. Zaradi prireditev v okviru občinskega praznika smo pohod na Kamniško sedlo prestavili za en teden. Tako smo se zbrali zadnjo soboto v septembru, v želji da primerno zaključimo letošnjo planinsko sezono. Zbralo se nas je dvajset članov, vreme pa je bilo tudi napovedano lepo jesensko. Kot ozaveščeni varuhi okolja, smo se z minimalnim številom avtomobilov odpeljali iz Vodic proti Kamniku, od tam pa po dolini Kamniške Bistrice vse do njenega izvira. Kamniško sedlo je priljubljena točka planincev v vseh letnih časih. Koča, ki je med najbolj obiskanimi v Kamniških Alpah, poleti nudi planincem prenočišče in hrano, pozimi pa urejeno zimsko sobo. Samo Sedlo pomeni najkrajšo povezavo med dolino Kamniške Bistrice in Logarsko dolino. Vendar se le redki planinci odločijo za prehod iz ene v drugo dolino, ker so običajno vezani na prevoz. Sicer pa je Sedlo izhodišče za mnoge vzpone na okoliške vrhove. Mi smo našo turo začeli v Kamniški Bistrici, kjer se pot takoj odcepi na desno v gozd. Pot nič ne prizanaša, že na začetku je strma in te prisili v počasen tempo. Ker smo imeli pred seboj krasen dan, se nam prav nič ni mudilo. Kmalu sta se oblikovali dve skupini; ena je odšla naprej, v drugi pa smo hodili nekoliko počasneje, zato pa smo več opazovali okolico in se pogovarjali med seboj. Po dobri uri hoje smo prišli do Pastircev, kjer pot za kratek čas postane položna, nato pa v še hujši strmini plane navzgor. V poletni vročini je ta del poti hudo naporen. Tudi nas je utrudil, saj je pozno jesensko sonce kar pošteno žgalo. V dobrih treh urah smo vsi prisopihali do koče. Posedli smo zunaj in si privoščili zaslužen počitek. Ko je najhujša utrujenost minila in ko smo napolnili tudi naše lačne želodce, smo šli pogledat na vrh Jermanovih vrat. Razgled je bil tako fantastičen, da je jemalo dih. Logarska dolina je ležala pod nami, Okrešelj je bil kot na dlani, desno pa mogočna Planjava s pokončno Ojstrico v ozadju. Levo od nas se je razprostirala veriga od Brane preko Turske gore vse do zahodnega ostenja Grintovca. V takih trenutkih vedno pomislim, kaj vse zamujajo tisti, ki ne hodijo v gore. Ker je bil dan res lep, smo se "martinčkali" na toplem soncu. V svoje vrste smo zopet sprejeli novega člana, zato nas je vse postregel z osvežujočo kavo. Kramljali smo o vsakdanjih stvareh, saj se z mnogimi vidimo samo na naših izletih. Nekatere so že začele srbeti pete, saj se v neposredni bližini koče razprostira ogromno melišče, ki omogoča, da si pri Pastircih v dobrih desetih minutah. Tako smo se tudi v dolino podali v dveh skupinah; ena je švignila po melišču, druga pa po poti pristopa. Zime z ogromno snega so pot naredile krušljivo in polno kamenja in peska, kar omogoča ob varni stopinji zelo hiter spust. V dobri uri smo vsi prišli v dolino -o posledicah tega hitrega spusta v naslednjih dneh pa vemo samo udeleženci pohoda. Skratka, koča v Kamniški Bistrici je prijazno vabila k oddihu in nismo se upirali. Mnogi smo obujali spomine, kako smo sem hodili že pred mnogimi leti, ko so bili naši otroci še čisto majhni. Izlet smo tokrat zopet zaključili v Vodicah, kjer sta Alenka in Miro poskrbela za hrano in pijačo, za dobro voljo pa kar sami. Beseda je že tekla o jesenskem izletu na Kras, ki je bil čez dva tedna. Udeležili smo se ga v velikem številu, o tem pa v naslednji številki. Sedmi izlet v neznano ali dva avtobusa sta bila skoraj premalo... Jure Marenče, SD Strahovica Nedeljo pred jesenskimi počitnicami Strahovčani že nekaj let rezerviramo za naš izlet v neznano. V jutranjem svitu smo se prešteli - 90 nas je bilo takih, ki nismo imeli pojma, kam gremo. Menda je to vedel samo vodja izleta, naš Tone Čuk. Povprašali smo ga: "Kam pa gremo?" Odgovor je bil jasen in pričakovan: "Ja, v neznano!" Torej, ne sprašuj. In smo šli. Proti severovzhodu. Spet - tam smo bili že lansko leto, kam nas bo tokrat zaneslo? Na teh naših izletih je ponavadi tako, da gremo v kakšno cerkev, zanimiv muzej ali dva, na koncu pa običajno še uro ali dve peš - včasih tudi več. Torej nekaj za dušo in nekaj za telo. Čez dan malica iz nahrbtnika, proti večeru pa večerja na neznani lokaciji. Jutro se je zjasnilo, naš letošnji cilj pa tudi - Koroška. Še obvezen postanek za jutranjo kavo, potem pa smo pričeli z letošnjim programom. V Legnu, blizu Slovenj Gradca, je bila letošnja prva točka. Kot se za nedeljo zjutraj spodobi, smo šli v cerkev sv. Jurija, ki se v dokumentih omenja že leta 1447. Vodič nam je razložil, da cerkev predstavlja značilen koroški tip romanskih cerkva in je najbolje ohranjena zgodnjesrednjeveška cerkev iz tega obdobja na nekdanjem karantanskem prostoru. Skozi steklena tla v sami cerkvi smo si lahko ogledali ostanke staroslovanskih grobov, naša mladina pa je SD Strahovica - na sneg v zimi 2006/07 Jure Marenče, SD Strahovica Z najavo letošnjih smučarskih tečajev vas želimo spomniti, da se zima bliža in da prihaja čas, ko bo potrebno pripraviti smuči. V tem obvestilu navajamo samo najpomembnejše podatke o tečajih. Uradni razpis bo izšel, tako kot vsa prejšnja leta, v začetku decembra! Prejeli ga bodo vsi učenci osnovne šole, do vključno 5. razreda, in otroci v vrtcu. Ostali boste lahko dobili razpis v šoli pri ga. Cilki Marenče ali vodji tečajev. Tečaje bomo tudi letos organizirali na Krišekarjevem griču v Šinkovem Turnu. Kdaj: v času novoletnih počitnic in med zimskimi počitnicami. V novoletnem terminu bomo od 26. do 30. 12. 2006 organizirali: tečaje alpskega smučanja in deskanja za predšolsko in šolsko mladino, tečaj alpskega smučanja za starejše udeležence in tečaj teka na smučeh za vse ljubitelje tega športa. Med zimskimi počitnicami, od 24. do 28. 2. 2007, bomo izvedli samo tečaja alpskega smučanja in deskanja za mladino - opozarjamo pa na številčno omejitev. V tečaj iz cerkvenih orgel izvabila nekaj prijetnih melodij. Naprej nas je pot vodila v Libeliče - to majhno vasico, tik ob severni meji, dobro poznamo iz naše polpretekle zgodovine. Plebiscit, takrat smo izgubili del Koroške, zaradi trme in odločenosti tamkajšnjih ljudi pa ne tudi Libelič in okolice. V kraju, ki je znan po svoji tradicionalnosti, zgovornosti in prijaznosti, so nam pokazali kostnico, muzej kmečkih opravil in orodja ter seveda zgledno urejen muzej polpretekle zgodovine. Libeličani pravijo: "Ko ljudje po krajšem ali daljšem postanku zapuščajo kraj, odhajajo z občutkom, da so se poslovili od prijateljev, ki jih že dolgo poznajo in h katerim se bodo še vrnili." Mi se bomo tudi! Skoraj na koncu smo se odpravili še v podzemni svet Pece - v Mežico, v tamkajšnji rudnik svinca in cinka. Z ogrinjali, čeladami na glavi in svetilkami smo se z rudarskim vlakom odpeljali v osrčje Pece. Skoraj dve uri je trajal ogled notranjosti, seveda peš. Rudarji v Mežici so zapisali: "Globoko pod zemljo, kjer plešejo škrati, se začenja svinčena in cinkova pot stoletij prelitega znoja in žuljev." Res vredno ogleda. Za zaključek pa še v staro koroško hribovsko vas, v Šentanel. Za razglede na Uršljo goro, Peco, Raduho, Obir in Podjuno je bilo že prepozno, za odlično večerjo pa skrajni čas! Večer ob klepetu in harmoniki je hitro minil. Tone je rekel: "Gremo!" Odpravili smo se proti domu in osmemu izletu v neznano v naslednjem letu naproti. Kam bomo šli - saj veste...?! Fotografije in film z izleta si lahko ogledate pri avtorju prispevka. bomo sprejeli le okrog 50 tečajnikov! V lanskem letu je bil ta tečaj zaseden že precej dni pred pričetkom počitnic, čeprav je zaradi pomanjkanja snega kasneje odpadel. Zato starše že sedaj opozarjamo na naslednje: ob prijavi v tečaj v novoletnem terminu vas bomo hkrati povprašali tudi za udeležbo na tečaju med zimskimi šolskimi počitnicami. Vsi si želimo, da bodo tečaji, ki so namenjeni vašim najmlajšim, kvalitetno izvedeni. Zato bosta vaš pravočasen odziv in pravilno izpolnjena prijava za organizacijo in izvedbo tečajev zelo pomembna. Informacije (vodja tečajev): Jure Marenče, Sinkov Turn 55a, tel. 041-222-148. Smučarski pozdrav! Ob 30-letnici aktivnega delovanja ženske desetine PGD Sinkov Turn Članice B - PGD Sinkov Turn 27. junij 1976; "Z današnjim dnem se je v našem društvu povečalo število tekmovalnih, desetin, saj se nam je priključila tudi ženska desetina". Tako je zapisal v poveljniško knjigo takratni poveljnik društva in ustanovitelj ženske desetine, Franc Ramovž. Prva srečanja in druženja ob gasilski motorki in ceveh so nam že v jeseni istega leta prinesla zmago na občinski tekmi v Pirničah. Tisto leto pokalov še ni bilo, bila pa je denarna nagrada društvu. Tekmovalke smo bile oblečene v kavbojke, gasilsko bluzo, imele smo še pas in titovko. Ob tem uspehu smo si zadale nove cilje. Z rednimi in dobrimi vajami smo nadaljevale in se uvrstile na državno tekmovanje na Tjentište. Se danes se spominjamo teh vaj; koliko ur smo preživele skupaj, koliko dobre volje in strpnosti je bilo potrebno, da nam je uspelo priti na državno tekmovanje. Verjamemo, da tudi takratnim mentorjem ni bilo lahko. V poveljniški knjigi je zapisano-. "Časi na vajah so zadovoljivi, še vedno pa dekleta ne morejo držati jezikov, kar nam lahko zmanjša možnost za dobro uvrstitev". Držati skupaj deset mladih, "najbolj pametnih" deklet, res ni bilo lahko. Pa smo uspeli vsi skupaj. Dosegle smo tretje mesto, kar je takrat pomenilo zelo velik uspeh. In tako se je naša tekmovalna pot pravzaprav šele dobro začela. Udeleževale smo se skoraj vseh tekem v Sloveniji (tudi treh tekem na isti dan), se z naslednjega državnega tekmovanja iz Kraljeva, leta 1984, vrnile s srebrno medaljo, pomerile pa smo se tudi v sosednji Avstriji, kjer smo dosegle prvo mesto. Seveda je treba povedati, da se nismo z vsakega tekmovanja vrnile z medaljo ali pokalom, vendar je bila to samo vzpodbuda, da smo trmasto vztrajale še naprej. Tudi zasedba v desetini se je menjala. Nekatere gasilke so se poročile v druge kraje, druge so tekmovanja opustile, ker je bilo časovno prenaporno, nam pa še danes rade priskočijo na pomoč, če je treba. Članice A smo prestopile k članicam B, vse, ki vztrajamo še danes, pa smo bile vsaj dvakrat v porodnišnici. In ker smo na vaje včasih prihajale tudi z vozički, imamo danes kar nekaj naših otrok tudi že v mladinskih in celo v članskih vrstah. Veliko doživetij, prijetnih pa tudi manj prijetnih, nas je kalilo v zrele tekmovalke. V teh letih smo se udeležile več kot 170 tekmovanj. Sedem let smo tekmovale tudi za pokal GZS Slovenije, sodelovale smo na tekmovanjih za pokal Matevža Haceta, poleg državnih tekmovanj pa smo se dvakrat uvrstile tudi na gasilske olimpijske igre. V Herningu na Danskem smo leta 1997 dosegle 3. mesto, lani, v Varaždinu, pa smo postale olimpijske prvakinje. Zavedamo se, da so k tem rezultatom veliko pripomogli naša volja, vztrajnost, dobro delo naših mentorjev, podpora ostalih članov društva, predvsem pa razumevanje naših mož in otrok, ki so nam dovolili, da smo se lahko pripravljale na tekmovanja. Družijo nas dobra volja, pesem, družabnost. Udeležujemo se različnih gasilskih akcij, srečujemo se na športnih tekmovanjih, izletih in delovnih akcijah. V zimskem času se srečujemo v telovadnici pa tudi na plesnih vajah. Enkrat na leto povabimo naše može na "plesno" večerjo, da se jim malo "odkupimo" za naše odsotnosti. Na svoje 30-letno aktivno delovanje smo lahko ponosne in v tem zimskem obdobju že delamo načrte tudi za naslednja leta. Naj se ob tej priložnosti zahvalimo prav vsem domačim in članom društva za vzpodbudo, vsem našim mentorjem, ki so nas kalili v tem obdobju, našim članicam, ki so nam bile pripravljene zapolniti ekipo, kadar je bilo to potrebno, predstavnikom lokalne skupnosti za razumevanje in finančno podporo, vsem sponzorjem in prijateljem gasilstva, ki so z dobro voljo, nasveti, finančnimi sredstvi in dobrimi željami pomagali, da članice B PGD Sinkov Turn danes poznajo skoraj povsod po Sloveniji pa tudi zunaj nje. Naj vam v tem prihajajočem soju prazničnih luči in lepih dni zaželimo še vse najlepše, veliko sreče, zdravja in gasilske dobre volje. Sport med upokojenci Janez Baliž, DU Vodice Balinarji, člani društva upokojencev Vodice, so to jesen tekmovali na več turnirjih. Osvojili so pet pokalov, in sicer: - na občinskem turnirju v Vodicah 2. in 4. mesto, - na turnirju v Vižmarjih 3. mesto, - na turnirju v Kamniku 1. mesto, - na turnirju za Koritnikov memorial 1. mesto - prehodni pokal. NOVOLETn (KONCERT ■ Godbe Vodice r ■ V petek, 22. dcccmbra • Ob I9»30h * KULTURNI DOM VODICE * Voditelj Jure Sesek H : I • VABLJENI I Tradicionalni novoletni koncert bo tokrat zvenel se bolj praznično, saj bomo poleg novoletnega praznovanja obeležili tudi 85-letnico delovanja Godbe Vodice in izdani bilten. Prav lepo pozdravljeni in nasvidenje v petek, 22. decembra, ob 19.30. Boris Kubelj Predsednik Godbe Vodice Navijaški izlet na Reko na evropsko prvenstvo v balinanju Dare Borcnik Dve četrti mesti za Alesa Borčnika Od 2. do 7. oktobra je na Reki potekalo 7. člansko evropsko prvenstvo v balinanju. Prireditev je bila še posebno zanimiva za ljubitelje balinanja iz SD Strahovica, saj je na takem tekmovanju prvič v članski državni reprezentanci za Slovenijo nastopil tudi naš Aleš Borčnik. Nastop v reprezentanci si je Aleš zagotovil z odličnimi nastopi v ligaškem delu državnega prvenstva v Super ligi za ekipo Sloge in z osvojitvijo naslova državnega prvaka v hitrostnem izbijanju. Z zanimanjem smo med tednom spremljali predtekmovalne boje naših igralcev in v četrtek je bilo že jasno, da se je tudi Aleš uvrstil v zaključne boje v obeh disciplinah, to je v hitrostnem izbijanju in skupaj z Jasminom Čauševičem tudi v štafetnem izbijanju. Tako smo se navijači, 23 nas je bilo, v soboto, 7. oktobra, kar z avtobusom odpravili na Reko. Oboroženi z navijaškimi rekviziti, odeti v občinske zastave in majice smo bili najbolj prepoznavna navijaška skupina v prepolni balinarski dvorani Rikarda Benčiča. 1500 gledalcev je spodbujalo tekmovalce v tekaških disciplinah. Na koncu se je najbolje izšlo Francozom z izrednim S. Grailom, mi pa smo bili tudi zadovoljni z dvema četrtima mestoma, čeprav smo potiho le pričakovali medaljo. Sta pa za uspeh slovenske reprezentance že dan prej poskrbela Davor Janžič z zlatom v igri "v krog" in Jasmin Čauševič, ki je bil drugi v igri posameznikov. Čestitamo in nasvidenje na naslednjem EP! : Državno prvenstvo v plavanju za invalide 2006 asist. dr. Boro Strumbelj, prof. sp. vzg. Fakulteta za sport Dne 11.11.2006 se je na Ravnah na Koroškem, v zimskem bazenu DTK Ravne, odvijalo državno prvenstvo v plavanju za invalide, kjer je nastopilo 33 plavalcev. Tekmovalci, oboleli za multiplo sklerozo, so tekmovali na 25 m prosto, 25 m prsno in 25 m hrbtno, medtem ko so ostali tekmovalci nastopili v enakih disciplinah na razdalji 50 m. Organizator tekmovanja je bila Zveza za šport invalidov Slovenije, izvajalec pa je bil IŠD Samorastnik Ravne. Ena izmed tekmovalk je bila tudi iz občine Vodice - Nuša Anna Hrustek. Medtem ko je lani na državnem prvenstvu osvojila dve odličji, je letos postala državna prvakinja v vseh treh disciplinah. Po lanskem uspehu ji je namreč Zveza za šport invalidov Slovenije omogočila treniranje na Fakulteti za šport pod strokovnim vodstvom. Načrtni in vse bolj naporni treningi so že v prvem letu obrodili sadove. Študentka prvega letnika Fakultete za varnostne vede je na domačih tleh torej dosegla vse, kar se je doseči dalo, in sedaj je pred njo še dokazovanje na mednarodni ravni. Skupaj z njo trenira tudi Dejan Fabčič, ki se bo konec novembra udeležil svetovnega prvenstva v plavanju za invalide v Durbanu, v Južni Afriki. Ob zavzetosti in napredku na treningih obeh plavalcev ne gre dvomiti, da bo šla njuna športna in rezultatska pot samo navzgor. Proti gripi se lahko cepite Francka Rozman Gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča pogoste epidemije. Od časa do časa se pojavi tudi pandemija gripe, kar pomeni, da se gripa razširi po vsem svetu. Španska pandemija je leta 1918/19 zahtevala več kot 20 milijonov žrtev. Gripa se ponavadi pojavi od novembra do maja. Čas od okužbe do pojava prvih znakov je od 24 ur do pet dni. Prenaša se s kihanjem, kašljanjem in govorjenjem. Tudi stiki rok so lahko povzročitelj. Bolnik je kužen že nekaj dni pred pojavom bolezni in do sedem dni po pojavu težav. Zdrav človek se okuži z virusom z vdihom okuženega zraka skozi nos ali usta. Lahko se okužimo tudi preko očesne sluznice. Okužba z virusom gripe zmanjša odpornost organizma in kot posledica se lahko pojavijo dodatne okužbe z bakterijami, kar povzroči pljučnico, bronhitis... Pri otrocih se zelo pogosto pojavi vnetje srednjega ušesa. Pomembno je, da prepoznamo bolezenske znake gripe in čimprej ukrepamo. Treba je ločiti značilne znake gripe in prehlada. Za gripo je tipična visoka vročina, ki traja do štiri dni. Kašelj je izrazito suh in se pogosto razvije v hujšo obliko. Pojavi se glavobol in bolečine v mišicah. Utrujenost in šibkost trajata dolgo časa. Nelagodje v prsnem predelu je zmeraj prisotno.Včasih je nos zamašen, pojavi pa se tudi kihanje in vneto grlo. Nastop bolezenskih znakov je nenaden. Antibiotikov proti virusnim obolenjem ni. Zdravimo se s pitjem veliko tekočine, počivanjem in jemanjem zdravil proti vročini, vendar ne aspirina. Da to obolenje preprečimo, se veliko gibamo na prostem, skrbimo za zdravo prehrano z veliko svežega sadja in zelenjave, omejimo kajenje in zračimo zaprte prostore. Izogibamo se velikih prostorov, kjer se zadržuje dosti ljudi, ne obiskujemo majhnih otrok in dojenčkov ter poostrimo higieno. Ob pojavu katerekoli bolezni pretehtamo nujnost obiska v zdravstvenem domu in se raje z zdravnikom posvetujemo po telefonu. Preventivno pa se lahko seveda tudi cepimo. V vodiški ambulanti poteka cepljenje proti gripi že od 20. novembra. Cepijo vse prebivalce, ne glede na izbranega zdravnika. Cepljenje priporočajo predvsem prebivalcem, ki so starejši od 65 let, in kroničnim bolnikom. Cena za osebe nad 65 let je 1.500 SIT, za ostale pa je cena 3.000 SIT. Cepivo drži 6 mesecev, stranski učinki pa do sedaj niso bili zabeleženi. Epidemiološki podatki kažejo, da med odraslimi vsak deseti človek zboli za gripo, otroci pa zbolevajo še trikrat pogosteje. POPRAVEK V prejšnji številki Kopitarjevega glasa nam je pri poročilu s seje sveta Zavoda OŠ Vodice zagodel tiskarski škrat, zato ponovno objavljamo cenik šolske prehrane-. NOVOROJENČKI 7. 8. 2006 se je mamici Ireni in očku Romanu Plevel iz Vodic rodil sinček Peter. Čestitamo! ZAJTRK. učenci 1. razred 120 SIT MALICA. učenci 1. razred - dopoldanska 100 SIT učenci 1. razred - popoldanska 100 SIT učenci 2.- 9. razred 200 SIT zaposleni 290 SIT KOSILO. učenci 1. - 3.razred 500 SIT učenci 4. - 9.razred 550 SIT učenci (občasno - blokci) 600 SIT zaposleni 900 SIT zunanji 920 SIT Cvetličarsko-vrtnarski kotiček Božična zvezda ima sporočilo . i v le novembra so cvetličarne poskrbele, da je ponudba lončnic dopolnjena z novo in dodobra uveljavljeno, živahno in barvito lončnico, ki jo prepoznajo tudi zelo slabi poznavalci lončnic ali cvetja. Zaradi izredno intenzivne barvitosti in vse večje izbire, ne samo glede barvne palete pač pa tudi glede velikosti in načina vzgoje, je ta lončnica naj, naj na policah vrtnarij in cvetličarn. Pozimi ji pač ni enake! Na našo žalost je ta lončnica aktualna le slaba dva meseca, kar pa ne pomeni, da po praznikih pozabimo nanjo. Nasprotno! Že v začetku decembra, ko na naše okenske police in ostale cvetlične kotičke v naših toplih stanovanjih prinesemo živahne božične zvezde, le-te že takrat izžarevajo neko sporočilo - bliža se božič, bliža se novo leto. Veseli december je tu! Kot bi bile polne energije in igrivosti, razbijajo monotonost zimskega časa, še posebej, če je zima pusta in celo brez snega. Božična zvezda je rastlina kratkega dne, kot na primer krizantema. Raste, ko je dan daljši, zacveti pa, ko je krajši. Vse to pa je pogojeno s toploto in dolžino dneva. Če nam uspe rastlino obdržati, jo, ko zbledi, porežemo, po potrebi pa tudi presadimo na sončno okensko polico, kjer bo dovolj toplo. Temperatura naj bo sobna. Dognojujemo vsaj na 14 dni. Od oktobra naprej ji pričnemo krajšati dan, da se bo obarvala. Pri tem opravilu moramo biti dosledni, drugače se bo zvezda obarvala kasneje, kot bi želeli. Obarvanje braktej lahko prepreči vsaka svetloba, tudi manjša luč, zato si lahko pomagamo s škatlami in podobnimi predmeti ali pa celo rastlino damo v prostor, kjer ni luči. Ko so brakteje dovolj obarvane, rastlini prenehamo krajšati čas, ko je izpostavljena svetlobi. Vsem, ki se boste tega lotili, želim veliko uspeha, ostale pa vabim k nakupu božičnih zvezd v vrtnarije ali cvetličarne. Velikokrat se sprašujemo, kaj storiti, da bo kupljena božična zvezda zdržala, kar se da dolgo. Popolnega recepta ni, lahko pa povem iz prakse, da je zelo pomembno, kje in v kakšnem stanju smo rastlino kupili. Ko imamo božično zvezdo doma, pa je tudi pomembno, da je zvezda na sobni temperaturi (ne manj kot 15 0C). Ker je občutljiva na mraz, pazimo na mrzel prepih. Pri zalivanju pa je pazimo na preobilnost, saj je to največkrat vzrok umiranja rastline. Rumenenje in posledično odletavanje listov je največkrat posledica preobilnega, morda prepogostega zalivanja, ali pa je to posledica prepiha in posledično prehlada. Zelo redko pa se rumenenje zgodi zaradi drugih razlogov ali celo bolezni. Veseli december bo že v prvih dneh, na Miklavža, v otroške oči naselil iskrice radosti. Kaj pa naš dom? Naj se v čim več naših domov naseli kakšna živahna božična zvezda in tako razbije sivost in dolgočasnost. Naj odigra namenjeno vlogo! Srečno! Priporočila vrtičkarjem in gojiteljem okrasnega cvetja: v času pred božičem si stanovanja lahko polepšamo z adventnimi venčki in novoletnimi aranžmaji; na vrtu pognojimo in prekopljemo zemljo, jo po potrebi poapnimo (če je še nismo); počistimo listje in zaščitimo drevje; obrežemo vrtnice in podobno ( ne preveč); ker temperature dopuščajo, lahko še posadimo čebulice; popravimo in pripravimo ptičje krmilnice. : Pisma bralcev / Črna kronika / Oglasi Pisma bralcev Spoštovani! Želim si, da bi bilo v centru Vodic več košev, kamor bi ljudje lahko odlagali svoje smeti. Opažam, da je okolica vsak dan bolj preplavljena z raznimi embalažami: papirčki, tetrapaki, ovoji sladkarij, papirnatimi vrečami, pločevinkami itd.,ki kazijo podobo sicer urejenega centra. Morda se bo s postavitvijo košev prebudila tudi ekološka zavest tistih, ki sedaj brez pomisleka odvržejo svoje smeti kjerkoli, tudi pred pragom soobčana. Barbara Brezavšček Kronika S Policijskim oddelkom v Medvodah smo se dogovorili, da nam enkrat tedensko posredujejo črno kroniko o različnih kriminalnih dejanjih, o poskusih in kršitvah javnega reda in miru ter prometnih nezgodah na območju naše občine. Te podatke bomo zbrali in jih vsak mesec objavili v glasilu. ČRNA KRONIKA ZA CAS MED 23. 11. 2006 IN 29. 11. 2006 KRIMINALITETA: - poskus vloma v stanovanjsko hišo v Kosezah, - 2x vlom v vozilo na pokopališču v Vodicah. PROMETNA VARNOST: - prometna nesreča na Brniški cesti zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča, - prometna nesreča na Kamniški cesti zaradi nepravilnega vključevanja v promet. Predlogi za ureditev občine Vodice 1. Občina se preseli v dom, tako da bo v domu zdravstvo in Občina. 2. Trgovina in pošta zgradita svoje prostore. 3. Asfaltira se parkirišče pred cerkvijo. 4. V upokojenski dom naj cerkev vloži svoje zemljišče, saj imajo cerkvene domove tudi v Logatcu. 5. Občina naj nadaljuje izgradnjo komunalnih vodov po stranskih cestah v Utiku in Bukovici. 6. Prednostno naj se razširi cesta v Selu in Šinkovem Turnu, da bo avtobus vozil varno. 7. Dobro bi bilo, da bi bolj pogosto vozil avtobus, vsaj do postaje št. 8 na Brodu. 8. Občina naj bi dala zemljišče S. D. na Selu, kjer stojijo družbeni objekti. 9. V občini naj bi naredili 4-letni plan za vsako vas, kaj se bo v tem času v njej gradilo. 10. Svetnikom, županu in občinski upravi želim veliko uspehov. Vsem občanom pa želim vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2007, posebno pa več medsebojne ljubezni. Tone Gosar, Selo JAVNA VARNOST: - intervencija zaradi sosedskega spora v Skaručni. POZIV OBČANOM V torek dne, 19. 9. 2006, ob 20.00 uri je neznani voznik v Selu pri Vodicah trčil v peško, ki je na kraju prometne nesreče umrla. Neznani voznik je s kraja prometne nesreče pobegnil. V zvezi navedene prometne nesreče policisti iščejo osebni avtomobil znamke SUBARU LEONE, bele ali sive barve, starejšega letnika. V kolikor bi kdorkoli kaj vedel o vozilu ali prometni nesreči, naj o tem obvesti Policijski oddelek Medvode na tel. št. 01/36-11-037 ali na tel. št. 113, lahko pa tudi na anonimni telefon št. 080-1200. Ali si \elite delati v urejenem okolju? lelite imeti dolgoro;no varno prihodnost? Smo mednarodno podjetje, specializirano za proizvodnjo in razvoj klasičnega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in pohištveno industrijo. Zaradi povečanja obsega proizvodnje in uvedbe novih tehnologij vabimo k sodelovanju kreativne, dinamične in samostojne osebe za delovna mesta: 1. UPRAVLJALEC STROJEV (M/Ž) 8 oseb - nadzor in vodenje procesnih linij - delo v proizvodnji, za nedoločen čas Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri, - osnovno računalniško znanje, - delo poteka tudi ponoči ter ob sobotah in nedeljah. 2. SKLADIŠČNI DELAVEC 1 oseba za delo v skladišču, za nedoločen čas Pogoji: - izpit za voznika viličarja - 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Nudimo dinamično delo, strokovno izpopolnjevanje ter stimulativen zaslužek z možnostjo napredovanja. Če je ponudba vzbudila vašo pozornost, nam pošljite pisno prijavo z dokazili in življenjepisom v 10 dneh na naslov: Filc d.d. Mengeš, Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru. Miklavževo pismo 2006 Dragi otroci! Razveselil sem se, ko me je Občina Vodice zopet povabila med vas. Vsakokrat, ko pridem iz nebes, se veselim obiska v Vodicah, saj me v tolikšnem številu pričakate le tu. Lansko leto smo skupaj uživali v vožnji z vlakom. Se še spomnite, otroci, ko ste se morali zanjo tudi malo potruditi? Upam, da vas igrače, ki ste jih izdelali s pomočjo vzgojiteljic Vrtca Škratka Svita, še vedno spremljajo pri vaših dogodivščinah. Kot so mi angeli povedali, me bodo letos najprej pozdravili otroci Osnovne šole Vodice in Vrtca Škratka Svita. Ravno prejšnji teden sem jih iz nebes opazoval, kako se zagnano pripravljajo na moj obisk in vadijo svoj nastop. Bili so tako pridni, da so si zagotovo prislužili svoje darilo. Ostali imate še nekaj dni časa, da se potrudite in pridno pomagate svojim staršem. Tako bo tudi vas čakal kakšen priboljšek. V nedeljo, 10. decembra, ob 14. uri se bom torej na poti domov ustavil pri vas. S kočijo se bom pripeljal v velikem spremstvu angelov in hudob, ki mi vedno delajo družbo na mojih obiskih, mi pomagajo in včasih tudi kakšno zagodejo. To velja predvsem za hudobe, s katerimi imam včasih nemalo dela. Da bo celotno srečanje potekalo gladko, bodo poskrbeli: Občina Vodice, Mladinski center Vodice, Osnovna šola Vodice in Vrtec Škrata Svitka. Prav nestrpno že odštevam dneve. Do takrat pa le pridni bodite! Sveti Miklavž Pobarvanka Nagrajenec pobarvanke iz prejšnje številke je Anze Šestovič, Zapoge ZAHVALA Ob boleči izgubi Franca Kmetica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sv. maše in sveče. Še posebej se zahvaljujemo osebnemu zdravniku dr. Grujičiču, članom PGD Repnje-Dobruša, predsedniku društva Romanu Kraševcu za poslovilni govor, gospodu župniku Mervarju, pogrebni službi in šolskim sestram v Repnjah. Najlepša hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Tina in otroci z družinami ZAHVALA Ob smrti mojega brata Antona Grcarja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala velja gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospodu Lamovšku in pogrebniku Navčku za pomoč in opravljene storitve. Zahvala velja tudi govornikoma za podarjene ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala Brat Vinko Grčar z družino "Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je ..." ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Cilke Jeraj iz Vodic se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter spremljanje na zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za poslovilni obred in Društvu upokojencev za govor. Vsi njeni Kar je večno lepo na človeku, Ima svoj izvor in začetek v srcu V domu ljubezni. (J. Jurčič) V 78. letu starosti je odšla od nas Anka Borovnik roj. Bačnik Ob zadnjem slovesu naše drage žene, mami, mame, sestre in tašče, izražamo globoko zahvalo za sočutje, podarjene sveče in cvetje ter množično spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sorodnikom, zdravniku dr. Draganu Grujičiču, patronažni službi, županu g. Branetu Podboršku, Osnovni šoli Vodice, DU Vodice, praporščaku, govorcema ga. Cilki Marenče in g. Janezu Podgoršku. Iskrena hvala tudi sosedom, vaščanom, gospodu župniku za poslovilni obred ter pogrebni službi Žale. In še enkrat hvala sošolkama Pepci in Ivi za prijateljstvo in zvestobo. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre, tete in tašče Ivanke Mušic iz Kosez se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala župniku g. Francu Mervarju za lep pogrebni obred in molitve, pogrebni službi Navček, g. Lamovšku, pevcem in govorniku društva upokojencev, ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni V 84. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustila draga mama, sestra, babica in prababica, Hrvatova mama iz Vodic. Zahvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali za maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pevcem in Navčku. Iskrena hvala Žalujoči sin Tone in hčerka Marinka VINSKA KLET PODGORŠEK Ponudba odličnih vin dolenjskega vinorodnega okoliša! Izredno ugodna ponudba odprtega vina CVIČEK! V ponudbi je tudi BELO VINO! ■j Ponujamo tudi pester in inovativen DARILNI PROGRAM! \ Vinska klet je v Polju 28, 1217 Vodice, tel.: 031/376 336 (Jože Podgoršek). Veselimo se vašega obiska. Predstavila se je skupnost Barka Predstavila se je skupnost Barka Vida Pirc Društvo Barka je skupnost, v kateri živijo in delajo skupaj s spremljevalci odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju. Ustanovljena je bila leta 1964 v Franciji, od tam se je do danes razširila v preko 130 skupnosti v tridesetih državah sveta. Svoja vrata je leta 1997 odprla tudi v Sloveniji, točneje v Zbiljah, kjer skupnost živi in dela v dveh hišah. Ena je bivalna, v drugi pa so urejene delavnice in prostori za preživljanje prostega časa oseb, ki živijo v skupnosti. Skupnost je neprofitna humanitarna organizacija, ki od države prejema le omejena finančna sredstva, zato so v veliki meri odvisni od prispevkov in pomoči posameznikov ter organizacij. V želji, da tudi sami prispevajo za delovanje skupnosti, prodajajo izdelke, narejene v delavnicah, odpravijo pa se tudi na gostovanja v različne kraje. V Vodicah so se najprej predstavili v farni cerkvi, nato pa z dobrodelnim koncertom še v dvorani kulturnega doma. Že na vhodu so organizatorji prijazno pozdravljali obiskovalce in stregli s pecivom. Polna dvorana je odražala pozitiven odnos do humanitarnosti in do razumevanja ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Večer so pričeli s plesno točko, imenovano Metulj, s katero so slikovito ponazorili rojevanje drugačnosti. Navzoče je nagovoril predsednik skupnosti, gospod Roušak, in predstavil delo znotraj hiše, odnos države do skupnosti in finančne potrebe po širitvi in razvoju skupnosti. V prihodnosti želijo zgraditi še eno hišo v Zbiljah ali Žejah, v kateri bi bile samo delavnice za oskrbovance. Država zagotavlja sredstva za delovanje, ne pokriva pa investicij, zato so se sami lotili zbiranja denarja s prodajo izdelkov in z dobrodelnimi koncerti. Večer sta popestrila otroški in mladinski pevski zbor iz OŠ Vodice. Sledil je aktivni odmor, med katerim so zbirali denar s prodajo srečk. Na velikem platnu so med tem predvajali diaprojekcijo slik o delu in preživljanju prostega časa v skupnosti pa tudi o izletih in počitnicah na morju. V nadaljevanju programa je nastopila udarna rock skupina Nova pot s primorskega konca. V pol ure trajajočem nastopu so izvajali svoje pesmi, ki govorijo o Bogu, o našem odnosu do soljudi, o bivanju na zemlji in pripravi na večnost. V zadnjem delu je nastopila še skupina Kontrabant in z značilnimi veselimi pesmimi na noge spravila pol dvorane. Večer je bil lep tako za nastopajoče kot tudi za obiskovalce. Člani skupnosti so imeli priložnost pokazati, s čim se ukvarjajo in kaj vse se naučijo, obiskovalci pa smo opazovali nesebično in požrtvovalno delo spremljevalcev. Marsikdo se je gotovo zamislil nad prešerno voljo, ljubeznivostjo do sočloveka in nenazadnje nad neizmernim veseljem do življenja oskrbovancev skupnosti, kar v razdvojeni svet prinaša znamenje upanja.