Posamezna številka po 10 vin. UREDNIŠTVO /ARJE je v Ljubljani, Frančiškanska »lica št. 8 ‘.tiskarna I. nadstr.). Uradne ure zn .»Iranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne j : : sprejemajo. '• : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko iu Bosno K 10-10, polletna K 520, četrtletna K 2C0. mesečna K —-90;*za Nemčijo celoletno K 12—; za : : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—. : ! : Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. „ ZARJA“ izhaja v Ljubljani vsako srede ::: in soboto. ;•) UPHAVNLŠTVO fie nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 0, U. nad’ stropje, in uraduje la stranko vsak delavnik od 9. do 12. do-1 ::: poldne in od 4. do 7. zvečer. sl Inscrati: enostopna potit vrstica 20 vin., pogojen prostor, poslans ::: in reklame 30 vin. — Inserate sprejema upravni&tva. sl Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ ■■—■ Reklamacije lista so poštnine proste. Štev. 814. V Ljubljani, v sredo dne 25. februarja 1914. Leto IV. Državni zbor. Dne 5. marca bo sklican državni zbor, ki Je bil 30. januarja odgoden zaradi češko-agrar-ne in radikalne obstrukcije. Vesti o njegovi usodi sc pa izpreminjajo kakor aprilsko vreme. Zdaj pride poročilo o delovnem programu, ki ga bo moral parlament rešiti, zdaj zopet prerokovanje, da bo razpuščen; danes govori predsednik Sylvester, da je položaj ugoden, kakor že dvajset let ni bil, jutri pa se zopet ponavlja napoved, da bo državni zbor še v prvi polovici marca razpuščen. Tako gre cigu migu brez konca in kraja. Če se zasledujejo pota, po katerih prihajajo vesti o razpustu, kažejo skoraj vsa na en vir; razširjajo se ponajveč iz krščansko socialnega tabora. Tam namreč že davno žele razpust. Ko je bila meseca decembra znana kriza, so raznašali krščanski klerikalci enake vesti in so žc označevali sedanjega učnega ministra Hussareka za bodočega ministrskega predsednika. Meseca julija 1911 pri zadnjih državnozborskih volitvah sc je krščanskim socialcent slabo godilo. Na Dunaju so bili doživeli poraz, katerega niso mogli preboleti do današnjega dne. Zazdelo pa se jim je, da so se medtem razmere izboljšale zanje. Sicer sami ne mislijo, da se jc pomnožilo število njihovih pristašev. Ampak na dunajskem rotovžu se Je zopet izpopolnil aparat za volilne sleparije, o katerem so prišle prav zadnji čas zelo zanimive posameznosti na dan. Lam' je s pomočjo te volilne »umetnosti« zmagal Mataja v drugem okraju in dobil Schuhineierjcv mandat. Letos imajo občinske volitve in upajo, da bo mašina za volilno sleparstvo zopet tako dobro delovala. In če so že na delu, bi najrajši tudi državnozborske volitve kar obenem opravili in si prigoljufali izgubljene mandate. Odkar so prišli s skrčenim številom svojih poslancev v parlament, je tudi njih vpliv znatno padci. Tako niso mogli preprečiti, da se je zvišal eksistenčni minimum, četudi mu jc vlada sama nasprotovala. In potem, ko so prišli po kompromisu z gosposko zbornico s svojim dodatnim predlogom, so tako žalostno pogoreli, da so v prvi jezi celo napovedovali opozicijo svojemu prijatelju grofu Stiirgklm. Brez novih volitev ni misliti na to, da bi krščanski bratci povečali svoj parlamentarni bataljon. Zato silijo na razpust državnega zbora.Ali gospod Stiirgkh mora biti zelo kratkoviden. če jim gre na te limanice. Le nekoliko mesecev, preden je sam postal ministrski predsednik. je izvršil baron Bienerth enak eksperiment. Tudi on je razpusti državni zbor, ker je upal, da dobi pri novih volitvah takQ ogromno večino, da bo z njo igraje vladal. Uspeli pa je bil tak, da je moral sam vzeti slovo in se preseliti v namestništvo Nižje Avstrije. Grof Stiirgkh jc zelo rad ministrski predsednik. Če pa želi, da bt ostal, kar je, tedaj si mora vse misli na razpust državnega zbora popolnoma izbiti iz glave, kajti to bi ga naj-brže še hitreje pokopalo kakor normalni razvoj. • Vladne stranke so si od zadnjih volitev natrpale velikanske tovore grehov na pleča. Zborovanje sedanjega parlamenta je bilo neplodno; zlasti Širokim slojem prebivalstva je kaj malo prineslo, pač pa je napolnilo bisage militarizma. In to je žalostna zasluga državnozborske večine, ki je služila vladi z lakajsko vdanostjo in pozabila na vse dolžnosti do ljudstva. Ce bo parlament razpuščen, preden pride do tega, da vsaj deloma popravi grehe zadnjih let, ne ohranijo vladne stranke niti tistih mandatov, ki so jih imele doslej. Prav lahko se zgodi, da sc dosedanja večina sploh ne vrne kot večina, in in če ima grof Stiirgkh v sedanjih razmerah malo upanja, da pomnoži svojo večino, ga po razpustu in po novih volitvah ne bi imel-sploh nič več. S stališča vlade bi bil torej razpust parlamenta docela zgrešen. Pojavlja pa sc v časopisih, ki imajo stike s Stiirgkhovimi krogi, še druga misel; Cc sc ponovi obstrukcija, naj bi se parlament zopet odgcdil. To bi se pač vjc-malo z nagneti jem grofa Stiirgkha, ki je vedno najrajši brez parlamenta.. Svojo predlogo o po-nmožitvi rekrutov bi tedaj zopet spravil s § 14 pod streho To bi mu bilo še ljubše, kakor da mora poslušati v parlamentu kritike militarizma. Ali če ima res take namene, pride zopet na slabo pot, zakaj ponovno odgoditev parlamenta, bi gotovo češki agrarci in radikalci smatrali za sovražnost in češko, nemška pogajanja, ki že sedaj nočejo priti v tir, bi se izpremenila v navaden prepir med Čehi in Nemci, uspehe pa od njih gotovo ne bi bilo pričakovati. In brez češko - nemške sprave pride grof Stiirgkh v brozgo, iz katere sc ne izvleče več. Brez obzira na usodo grofa Stiirgkha pa mora ljudstvo zahtevati, da se večne odgoditve državnega zbora prenehajo. Kajti prebivalstvo gotovo ni volilo poslancev le zato, da dovolijo v treh letih tri vojaške zakone z ogromnimi bremeni, da odobre ogromne mobilizacijsko stroške in dft sklenejo nove davke, ampak zato, da store v zbornici tudi kaj za ljudstvo. To pa jc seveda nemogoče, ako so poslanci le takrat na Dunaju, kadar jih potrebuje grof Stiirgkh za svoje, predvsem za militaristične zahteve, potem pa morajo pobrati šila in kopita. Državni zbor je ljudstvu že veliko dolžan, in vlada mu mora dati časa in prilike, da poplača svoj dolg. Dne 3. marca se državni zbor snide, bi-roki ljudski sloji pa morajo zahtevati, da ostane tudi skupaj — ne le za pomnožitev rekrutov, ampak tudi za potrebne ljudske zakone. Češki Nemci se puntajo. • Grof Stiirgkh je prišel v novo zagato, vsled katere se le politična zmedenost v Avstriji silno povečala. Znano ie. da je češko-nemška sprava tisto vprašanje, od katerega ie baje odvisen ves politični razvoj v državi. Vlada, kateri se posreči ta sprava, bo »rešiteljica Avstrije«. Če se pobotajo Cehi in Nemci, prevzamejo v sporazumu vlado v državi. Poljaki se Jim seveda pridružijo, in tedaj bo v državnem zboru tista mogočna večina, ki bo lahko delala in lahko vladala, ne da bi jo mogle resno motiti male stranke drugih narodov. Tedaj bodo izvrševali »avstrijski program«. . Tako mislijo političarji, katerim je vsa politika mrtva šablona, živo življenje pa nai bi se uklanjalo njihovim poveljem. Čehi in Nemci sta Kotovo najrazvitejša naroda v državi. Prav zato pa ie zelo kratkovidno, če se jemljejo eni in drugi v vse politične račune kot celoti, pa se prezira, da so se tudi interesna nasprotja med Lem m Nemci veliko boli razvila in veliko ostreje izrazila, kakor med drugimi narodi. Posledica tega ie tudi razvito strankarstvo, tako da ie vedno manie tistih vprašanj, za katera je mogoče zediniti vse Čehe ali pa vse Nemce, vedno več pa tistih, v katerih stoje Nemci proti Nemcem, Cehi proti Čehom. Nemških agrarcev, nemških industrialcev, nemških delavcev, nem->kih finančnih kapitalistov In nemških malih obrtnikov »e bo nikoli več mogoče spraviti v en koš. kajti nasprotja med njimi so veliko večja od tistcga.^kaj jih druži. Podobno je razmerje tudi med Cehi. Zato je naivno, sestavljati bodoče večine iz »Nemcev, Čehov in Poljakov«. Da prezirati, da bodo v vsakem novem položaju stali Nemci proti Nemcem. Čehi proti Čehom, ce pnde do sprave, bo vprašanje večine še veliko bolj odvisno od moči. s katero bodo zastopam posamezni Interesi, kakor pa od narodnosti. Nc glede na to pa je češko-nemško vprašanje. kakor smo že večkrat naglašali. sicer zelo važen in vendar tako maihen de! vse svote nacionalnih sporov, da z njim še nikakor ni rejeno narodno vprašanje v Avstriji. Nemško-ftalijanski. slovensko-neinški. italilansko-slo- venski in drugi konflikti bodo tudi nadalje ovirali delo iu napredek. Toda za Stiirgkhovo vlado je postala češko-nemška sprava res usodno vprašanje. Če se mu to ne posreči, se zruši vsa njegova stavba, kajti ta sprava je temelj, na kateri jo je hotel zgraditi. Brez nje tudi v parlamentu ne pride nikamor. In zdaj je ta podlaga v resni nevarnosti. Takozvani nemški napiednjaki so se skujali. iti nočejo sodelovati pri vladni akciji za spravo. Načelnik te stranke Baehmann ie poslal grofu Stiirgkhu obširno pismo, s katerim kratkomalo odpoveduje sodelovanje svoje stranke in še izreka, da je iz vrst nemško-napredne stranke izginilo vsako zaupanje do sedanje vlade. Nemci utemeljuieio svoi korak s tem. da vlada ni izpolnila njih glavne zahteve, namreč da noče predvsem izvesti jezikovne obmejitve. Očitajo pa grofu Stiirgkhu. da izpolnjuje skoraj vse češke želje. Toda to utemeljevanje ni glavna reč. Lani so bili Nemci hudi. ker ie bila volilna reforma v načrtu tako izdelana, da bi bili tudi delavci dobili vsal neko omejeno volilno pravico. Zdaj se obešajo za jezikovno obmeii-tev. ki jo Čehi označujejo za raztrganje dežele. Ali glavno je to. da Nemci sploh nočejo sodelovati. To namreč skrajno poostruje krizo v parlamentu. Če bi bile vse besede nemških meščanskih strank resne, bi Bachmannovo pismo pomenilo, da je grofu Stiirgkhu odklenkalo. Opozicija v državnem zboru ie tako velika, da ie vlada pri glasovanjih itak že parkrat propadla. Če zdaj Nemci res nimajo nobenega zaupanja več do Sttirgkhove vlade, morajo tudi v parlamentu prestopiti v opozicijo. In s kom naj potem vlada grof Sttirgkln Razun tega pa spravlja nemški sklep^tudi češko obstrukcijo zopet na površje. Češki agrarci so zadnji čas izjavljali, da ustavijo obstrukcijo, ako se pri spravnih pogajanjih pokaže, da je v doglednem času zanesljivo pričakovati ureditev razmer na Češkem. Ako pa Nemci nc sodelujejo, ie taka ureditev v doglednem času sploh nemogoča. Kajti tudi razpis volitev proti volji Nemcev nc prinese take rešitve, ker bi bil novi deželni zbor zopet tak. kakršen ie bil zadnji razpuščeni in ker. bi Nemci v njem takoj zopet začeli s svojo obstrukcijo. Grof Stiirgkh ne bi mogel storiti pametnejšega kakor demisionirati. Kajti če mu že Nemci izrekajo nezaupanje, mora razumeti, da nima ničesar več iskati v aktivni politiki. Ali grof Stiirgkh misli, da Avstrija ne more izhajati brez njega. Zato Je malo upanja, da pojde on, tembolj pa je pričakovati, da se znese nad državnim zborom. Žrtev denuncianstva. V soboto smo poročali že, da je bila obsojena sodružica Roza Luksemburgova v Fran-kobrodu na eno leto zapora. Državni pravdnik je zahteval, naj zapro Luksemburgovo takoj, da ne bo zbežala. Sodišče pa je odklonilo to zahtevo. Obsojena je bila zaradi ščuvanja k nepokorščini proti državnim oblastnijam. Na dveh shodih, 25. in 26. decembra 1913 v Fechen-heintu in Bockenhcimu v okolici Frankobroda, je dejala Luksemburgova: »Če bi zahtevali od nas, da dvignemo inorilno orožje proti našim francoskim ali drugim bratom v tujini, tedaj bomo zaklicali: Tega ne storimo!« Zaradi teli besed jej je prisodilo sodišče tako visoko kazen! Obsodba je tem krutejša, ker jc obsojena Luksemburgova vsled podle denunciacije. Vredno je, da izvedo naši čitatelji natančno, kako da jc prišlo do grde, ostudne ovadbe. Denunciant je Ernest lienrici in urejuje list »Frankfurter Warte.« V decembru 1910 je priredilo društvo »Svobodnih dijakov« v Lip-skem vrsto predavanj, na katera je povabilo od lične politike vseh strank, da pojasne svetovno naziranje svojih strank. Poleg konservativnih in liberalnih politikov je govoril tudi sodrug Eduard Bernstein o svetovnem naziranju socialne demokracije. Bernstein je govoril povsem stvarno in dobil ob koncu predavanja zahvalo dijaka, ki jc predsedoval, prav tako kakor so jo dobili govorniki drugih strank. Po Bernsteinovem predavanju je bila debata in v tej debati je vstal Henrici in rjovel; Slava Njegovemu Veličanstvu cesarju!. S tem klicem je hotel ta čedni gospod izzivati, ali posrečilo se mu ni. Predsednik je pozval Henricija, naj zapusti zborovanje, drugega žalega mu ni nihče storil. Na to je pa denunciral Henrici predsednika onega zborovanja pri rektorju lipske univerze, ki pa je kratkomalo zavrnil denuncianta. Henrici pa ni miroval. Denunciral je sedaj rektorja pri Saškem naučnem minstrstvu. Naučni minister tudi ni storil onih korakov, ki jih je pričakoval Heu-rci, temveč Je prav rahlo namignil, naj dijaška društva ne prirejajo predavanj, na katerih govore social, demokratje. Vse časopisje, tudi meščansko, je takrat ostro napadalo denunciant«; Ali Henrici. kateremu so tuji vsi pojmi oj poštenju in časti, je moral zadostiti svoji podli duši. Ko je potem lansko leto predavala Roza Luksemburgova, je prihajal na njena predavanja tudi Henrici. Seveda ni upal na teh predavanjih rjoveti svoj »Slava cesarju«, ker je pač vedel, da delavci niso tako potrpežljivi in prizanesljivi kakor dijaki. Storil jc pa nekaj drugega. Prikradel se jc na shode in stenografiral vsako besedo Luksemburove, da bi jej zvil vrv iz (e ali one besede. Medtem ko niso našli ne policijski komisar, ki je bil uradno na onilt shodih, ne poročevalci meščanskih listov, ki so bili zaslišani, prav nič državni nevarnega v izvajanjih Luksemburgove, je zvil Henrici iz njenih besed »veleizdajstvo« in zahteval v svojem listu, da naj nastopi državni pravdnik proti Luksemburgovi. Uradno je dognano, da jc le' podlo denunciantstvo Henricija, spravilo Luksemburgovo pred sodišče. Henrici je denunciant, ki nima izlepa primere. Dnevne beležke. — Kranjska volilna reforma je pokopana. Človek bi ji od srca zapel »naj v miru počiva«. Več kakor brce ni bi/a vredna. Zadnja seja odseka za volilno reformo je pokazala, da smo imeli prav, ko smo naglašali, da klerikalcem ne gre za resnično reformo, ampak le za utrditev njih strankarskih koristi. Ko so klerikalci na prvi odsekovi seji sprejeli od grofa Bar-bota in od barona Schvvarza zatrdilo, da ne privolijo v splošno in enako volilno pravico ne veleposestniki ne vlada, so imeli pretvezo, da jim o splošni in enaki volilni pravici sploh ni bilo treba več govoriti. Ali tudi v splošni kuriji, edini, v kateri volijo široki sloji, ni hotela niti najmanjše izpremembe.'Vse razprave so sc sukale okrog mestne in kmečke kurije, in naposled so pritegnili v debato še trgovsko in obrtno zbornico. Za kmečko kurijo so hoteli štiri mandate več, torej dvajset namesto šestnajst. Liberalci so jim hoteli tudi to koncesijo napraviti, ampak pod pogojem, da se določi toliko okrajev, kolikor je poslancev. Temu so se klerikalci uprli, pa so povedali, da nasprotujejo temu — politični razlogi. Če bi se volilni okraji tako razdelili, kakor bi bilo prav, bi sc namreč lahko zgodila nesreča, da bi v enem ali drugem okraju klerikalni kandidat — propadel. To so »politični razlogi«. Seveda, klerikalci niso zahtevali reforme zato, da bi mogli kaj izgubiti, ampak zato, da pridobe več kakor jim gre. Zato tudi niso mogli vpraševati, kaj jc pravično, ampak le, kaj jim koristi. In če niso mogli doseči profita zase, so morali razbiti pogajanje. Tako je zdaj volilna reforma tam, kjer muh ni. In prav je tako. zakaj večne krparije v strankarskem interesu le zadržujejo resnično reformo v ljudskem interesu. — O pravilnik kranjskega deželnega zbora obsega v § 33. določbo, ki bi bila bolj primerna za šolo zanemarjenih otrok kakor za parlamentarno korporacijo. To jc namreč odstavek o izključevanju poslancev. Opravilnik je sploh zelo avtokratičen, ali omenjeni paragraf za hlapca jc vsekakor najbolj despotičen. Pri pogajanju o volilni reformi so liberalci zahtevali, če se izvrši kakšna reforma, naj se odpravi tudi omenjeni odstavek. Temu so se klerikalci uprli z vso silo in »Slovenec« pravi, da ta zahteva »jasno kaže, da nar.-napr. stranka ne mara rednih razmer v dež. zboru, ampak da hoče njegovo delavnost izpodkopavati s tem, da v deželni zbor zopet uvede anarhijo.« Kaj je liberalna stranka nameravala s svojo zahtevo, tega seveda ne vemo. Ampak ni treba, da bi človek bil liberalec in tudi ni treba, da bi bil anarhist, pa mu vendar teroristični paragrafi ne diše. Kani pride parlament, ki ne zna vzdržavati discipline drugače kakor s silo, pa kaže najbolje ogrski državni zbor, kjer večina tudi lahko pomeče vso opozicijo iz zbornice, pa je zato tudi spravila svoj parlament ob ves ugled po vsem svetu. Razuntega se pa klerikalcem, ki so bili v Ljubljani in na Dunaju mojstri obstrukcije, slabo podajo besede o »disciplini«. — »Z meno] se ne polemizira, mene se uboga!« Kdo drugi tia vsem Kranjskem ima to- ; liko puhle prevzetnosti in domišljavosti, da bi izustil tak ukaz, kakor nekronani kranjski vojvoda dr. Šušteršič? One besede jc zaklical na petkovi seji deželnega zbora poslancu Ribnikarju med debato, ki se je razvnela vsled Rihni-karjevih izvajanj o »Gospodarski zvezi«. Čeprav je dr. Šušteršič predsednik deželnega zbora in če je morda poslanec Ribnikar res nekoliko prekoračil parlamentarne šege (kako poznajo klerikalni poslanci parlamentarne šege, o tem sploh ni mogoče govoriti), bi vendar gospod glavar leliko našel bolj primerne besede in malo manj sirov ton za ta opomin. In ravno dr. Šušteršič, ki ob vsaki priliki naglaša parlamentarne šege, če se kdo od opozicije le zgane, je povsem mirno obsedel, ko je Derma-stija zabrusil Ribnikarju v obraz besedo de-nunciant. To je seveda parlamentarno. »Mene se ubogam, s temi besedami jc razkril Šušteršič ves svoj absolutizem in terorizem. Za takega' finega, veledostojnega, visokega gospoda kakor je naš deželni glavar, so pa besede, ki jih je dejal Ribnikarju, pač vse prej kakor dostojne. — Prijatelji delavstva so kranjski klerikalci že od nekdaj. In sicer prijatelji tiste vrste, da mora človek vsak dan vzdihniti: »Sovražnikov se bom branil sam, o Bog. ti me pa reši prijateljev«. Na petkovi seji deželnega zbora se je zopet očitno pokazalo, da mora delavstvo, ki sledi klerikalcem, popolnoma pozabiti na izboljšanje svojega položaja. Zakaj delavec, ki se je zapisal klerikalcem, sme biti le »pošten«, to se pravi, da mora potrpežljivo nositi jarem kapitalizma. da mora stradati, kadar nima dela, ker Je voditelj krščansko-socialnega delavstva dr. Krek kratkomalo izjavil, da se strinja s stališčem podjetnikov, ki so proti brezposelnim podporam iz Javnih sredstev. Župnik PJber. ki zastopa najbolj delavski okraj na Kranjskem, ie tudi izjavil, da je njegova stranka pripravljena pomagati lc poštenim delavcem, nezadovoljnežem pa ne. Vsi stanovi se potezaio za to, da si izboljšajo svoj gmotni položaj, vsi so nezadovoljni, samo delavec ne sme biti nezadovoljen. Za nezadovoljneže ne gane S. L. S. niti z mezincem. Saj jej tudi treba ni. Delavci, ki so se prekopali do jasnega razmotrivanja o svojem položaju, so spoznali tudi. kje morajo poprijeti, da pridejo do boljšega življenja. Ti delavci se ne zanašajo na tujo pomoč, temveč zaupajo lc lastni sili in ti delavci ne lazijo za klerikalci In ne čakajo, da odpade vsake kvatre kaka milost zanje. Pred volitvami so se široko-ustili klerikalci, koliko da so že storili za delavstvo in koliko da še bodo. sedaj so pa zopet na krmilu in zato nai zopet govore dejanja. — Češki Nemci žele spravo? Z Dunaja poročajo, da poslanec Baehmann (glej članek »Češki Nemci se puntajo« ni bil pooblaščen od Naci.onalverbanda k onemu pismu na ministrskega predsednika. Pisal ie bil pismo iz osebne iniciative. Predsedstvo Nacionalverbanda je imelo v ponedeljek dopoldne sejo, na kateri so sprejeli, nemški poslanci s Češke so se zdržali glasovanja! — rcsolucijo z vsebino: Predsedstvo Nacionalverbanda trdno želi. da pride do sprave med Nemci in Čehi na Češkem. Se-danii položaj prinaša najtežje nevarnosti za ustavo, pa tudi za gospodarski in kulturni raz-„voi nemškega ljudstva, Sprave pa ni mogoče doseči drugače kakor s pogajanji med obema narodoma. Zato ie neobhodno potrebno, da se nadaljujejo pogajanja. Oblika, v kateri naj se to vrši. je popolnoma postranska reč v očigled važnosti zadeve. Tudi ne smejo biti pogajanja odvisna od tega. če zasluži vlada zaupanje ali ne. Če so vladne predloge za pogajanja neprimerne — kar priznavajo vse nemške stranke na Češkem — tedaj se morajo ustvariti drugačne podlage za pogajanja. — Ali se grof Tisza laže? V ogrskem državnem zboru je ministrski predsednik grof Tisza dne 11. februarja dejal, da je Splošna prometna banka, ki je hotela ustanoviti znane igralnice na Marjetinem otoku v Budimpešti in po raznih ogrskih kopališčih, porabila tudi okrog 70.000 kron za podkupovanje avstrijskih časopisov. Časnikarsko društvo »Concordia« je preiskavalo zadevo ter objavlja zdaj izjavo, da ni noben dunajski žurnalist v kakšni materialni zvezi z budimpeštansko ali pa z opatijsko igralniško zadevo, ter obžaluje, »da je nejasna oblika odgovora grofa Tisze napravila vtisk, kakor bi imelo dunajsko časopisje kakšno zvezo s kupčijami igralnice.« — Pravzaprav tukaj ne gre za nejasnost, kajti če ima »Concordia« s svojo izjavo prav, tedaj se je Tisza v državnem zboru enostavno lagal. — Srečna Belgija! Belgijska zbornica je sprejela šolski zakon, ki so ga skrpucali klerikalci. Socialni demokratje in liberalci so zapustili zbornico pred glasovanjem, prej so pa še podali izjave, v katerih so krepko obračunali s klerikalno večino in kjer napovedujejo boj za splošno in enako volilno pravico. — Obtoženi bolgarski ministri. Prav čedne stvari navaja obtožnica proti bolgarskim ministrom. Minister dr. Gudev je kradel kakor sraka. Od fonda 150.000 frankov, ki ga je opravljal je vzel toliko, da si je sezidal hišo in jo razkošno opremil. Od fonda je ostalo le še 8000 frankov. Minister Ocnadiev je obtožen, da Je neprestano kršil zakone, da je zapravljal državni denar in da je nezakonito,podeljeval koncesije različnim tvrdkam. General Savov, bivši vojni minister, je obdolžen, da je oddajal naročila za vojaške potrebe francoski tvrdki Schneider, ki je dajala slabeiši material za dražji denar kakor nemška tvrdka Krupp. Kdor bi mislil, da je general Savov delal povsem nesebično, ta bi bil seveda v veliki zmoti. Napitnine pri naročilih niso ravno neznatne. Obtožnica je zelo obširna, razprava bo trajala nekaj mesecev, ker navaja obtožnica 600 prič. Približno toliko prič bodo pa pozvali tudi zagovorniki ministrov. — Koliko veljajo militaristične šale. Ruska vlada je sklenila dne 15. marca izvršiti »mobilizacijo za poizkus«. Razni hujskači so to že izrabili, češ da ima Rusija s to inobilizacjo kakšne zahrbtne namene in nekateri so kar naravnost trdili, da misli napasti Avstrijo. To je pač precej debela neumnost. Seveda sc ljudje lahko nekoliko čudijo, ker nima taka,, zlasti že cele mesece napovedana »mobilizacija za poizkus« takorekoč nobene praktične vrednosti. V resnem slučaju je vendar vse drugače kakor pri takem pripravljenem poizkusu. Ali tudi marsikatere druge vojaške vaje, ki se iz umevnih vzrokov ne morejo tako izvršiti kakor na vojni, so brez posebne praktične veljave. Izvršujejo se pa vendar povsod, kjer je militarizem doma. Toda če nimajo velike veljave, vendar veliko veljajo. Rusko finančno ministrstvo Je predložilo dumi načrt, s katerim zahteva 105 miljo-nov rubljev naknadnega kredita za stroške poizkusne mobilizacije. Rusija je v večnih denarnih stiskah. Franciji je že miljarde dolžna. Za šole nima denarja, za rešitev agrarnega vprašanja ga nima, za socialne reforme ga ima še manj. Ampak 105 miljonov rubljev (več kakor 400 miljonov kron) za poizkusno mobilizacijo. to mora imeti. Tak je militarizem povsod; zahteva in zahteva, odkod se bo vzelo, pa nikdar ne vpraša. — Albanska deputacija pri Wiedu. V soboto se je poklonil princu Wiedu »zvesti« Esad paša z albansko deputacijo in mu ponudil ofi-cielno albanski prestol. Komedija se je izvršila tako lepo in ginljivo, da se lepše ni mogla. Esad je zagotavljal Wiedu, da bodo Albanci zvesti (!) podaniki in da že komaj čakajo, da jih osreči s svojih prihodom. Wied je zopet govoril, da se rad vda prošnji (!) Albancev in postane njihov glavar. Klical je na pomoč tudi Boga, ki mu bo pomagal vladati »zveste« Albance. Dejal je, da slovi zvestoba Albancev po vsem svetu. Spominjal sc je blagohotne pomoči velesil. Esad paša je govoril albansko, princ Wied nemško, samo ob koncu govora je izprcgovoril dve albanski besedi »Rroft shqyparrio«, »Živela Albanija!« — Zvestoba Albancev se bo pač šele pokazala, kadar bodo morali Albanci plačevati davke, dajati vojake, sploh kadar bodo občutili vse sladko breme monarhistične države. Če bo potem Wied še klical »Živela Albanija«, to je seveda drugo vprašanje. — Mehikanske homatije, ki že dolgo razburjajo politične kroge, ker bi lahko irnele velike posledice, so povzročile nov zaplctljav, ki postane morda še prav resen. Vstaši so v Jua-rezu ustrelili Angleža Bentona, in »Ncw York Herold« poroča, da zahteva Anglija naglo in izdatno zadoščenje, ter da uvažuje resne korake, če ga ne dobi takoj; obenem pa pravi omenjeni ameriški list, da se je tudi senat v Washingtonu na tajni seji bavil s to zadevo in da so tam zahtevali, naj Zedinjene države nastopijo z oboroženo silo proti Mehiki. Med tem so mehikanski vstaši pohiteli s pojasnilom, o katerem se seveda še ne ve, koliko mu je verjeti. Benton je baje prišel v tabor, kjer je poveljeval vstaški general Viha in je hotel v prepiru z njim ustreliti generala. Vzeli so mu revolver ter ga postavili pred vojno sodišče, ki ga je obsodilo na smrt. Razprava je bila javna in Benton je imel zagovornika. Na podlagi sodbe so ga ustrelili. Če se vpošteva, da ameriški kapitalisti že davno ščujejo vlado Zedinjenih držav, naj napravi večnim homatijam v Mehiki konec s tem, da zasede deželo, je jasno, da so taki dogodki zelo nevarni. Predsednik Wi!son itak že dolgo omahuje med vojno in mirom. Taki krvavi dogodki so pa voda na mlin šovinistov; in okupacija Mehike naposled tudi ne bi bila šala, ki bi se dala izvršiti brez potokov krvi. — Novi mostovi v Ljubljani. Državni crar bo zgradil na mestu sedanjega lesenega mostu pri Sv. Jakobu nov most, ki bo veljal 200.000 K. Na lastne stroške pa bo zgradila občina šeutpe-terski most, ki je doslej tudi lesen. Most pri sv. Jakobu mora biti zgrajen v devetih mesecih. Oba mostova bodo pričeli graditi v aprilu. — Železničarska plesna veselica v Borovnici. ki se ie vršila dne 8. februarla 1.1. v restavraciji g. Drašlerja, ie uspela nad vse pričakovanje lepo. Veselični odbor krajne skupine izreka iskreno zahvalo cenienim gostom iz Rakeka. Planine, Logatca, Divače. Ljubljane in Zaloga za prijazni obisk, vsem sodrugom in so-družicam. ki so sodelovale pri veselici, za njih trud in požrtvovalnost, g. Drašlerju pa za dobro in točno postrežbo. Od čistega dobička je veselični odsek sklenil darovati 15 K za revno šolsko mladino v Borovnici. 10 K za tiskovni sklad »Zarie«. 14 K za lokalno knjižnico in 39 K v lokalno blagajno borovniške skupine. — Z Jesenic nam pišejo; Ko smo izvedeli, da nas zapusti župnik Skubic, nismo bili prav nič presenečeni. Že pri zadnjih občinskih volitvah smo povedali javnosti, da gospod župnik Skubic ne bo čakal do prihodnjih občinskih volitev na Jesenicah. Nismo preroki, ali izkušnje preteklosti nas uče. Odkar se vtikajo duhovniki preveč v gospodarske in politične stvari, katerih ne razumeio prav nič. ne počaka nobeden dveh volitev. Vsak rogovili samo pri enih. Rajni župnik Keršič ie živel 20 let v miru na Jesenicah. ker se je brigal res le za dušno pastirstvo, za politično življenje se pa ni zmenil. S tem nikakor nočemo dajati naukov sedanjim župnikom na Jesenicah in jim postavljati rajnega Keršiča za zgled. Ko pa je prišel na Jesenice za župnika Šinkovec, takrat se je pričel bol ih ta boj so nadaljevali in netili vsi njegovi nasledniki. Ta boi bo trajal tako dolgo, dokler vse ie- Za resnic**. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) Kar se je lahno stresel. Nekaka burnost se je razprostrla v njegovi notranjosti, da bi hitel živeti, da ne bi odšel prazen. Nekdaj že v preteklosti je imel podobno čuvstvo — pri Kvapi-lovi smrti. Zapustiti svet, preden bi bil izpolnil samo enega izmed svojih namenov in idealov? Naloge življenja ne izvršiti in oditi? In kam oditi? Kam je odšla Katinka? Šele za trenotek se je odtrgal od mrliča. Gospa Součkova mu je pripovedovala o zadnjih trenotkih. »Gotovo je vedela, dragi gospod, da se poslavljava. V svojem zadnjem hipu, jedva četrt ure pred smrtjo je vzkliknila: »Umiram«. In bil je to tak glas... tak kakor bi hotel prodreti nebo in kakor bi mi hotela v tem trenotku vse povedati...« Jok je prekinil daljše nje besede. Ivan se je poslovil in odšel. Glavo je imel vso mračno. Spomnil se je Otilke in Hanuša; spomin ga je napolnil z bridkostjo. A precej se mu je vse zdelo malenkostno napram smrti, katera se je dogodila tu. Izpregledal je. Cisto jasno je videl Katinko. In hvaležno je čutil, da mu je i ona do neke meje pokazala pot, in odločen je bil, da pojde dalje po tej cesti. Zdelo se mu je, da se mora postaviti na vogel ulice in klicati: »Glejte, ljudje, tudi jaz sem grešil, a spoznal sem in živeti hočem in popraviti z življenjem, kajti vem, da človeško življenje ni nikdar bilo majeva veselica. Da, prežalostno je živeti in ne vedeti, čemu. Toda jaz začenjam vedeti — Jaz zopet vetn.« Tedaj je že znova študiral medicino. Vil. Teden po Katičini smrti je ležal Hanuš nekega dne v svoji sobi na zofi. Baš se le vrnil seniško delavstvo ne pride do spoznanja, da delavcem prav nič ne koristi tista politika, ki jo skuje vsak novodošli župnik na Jesenicah. — Cementna tovarna v Mojstrani propada. Delniška družba, ki ie lastnica te tovarne, sklicuje izredni občni zbor v namen, da se od delniškega kapitala, ki znaša še tri miliione kron, odpiše toliko, da bo znašal samo še 750.000 K! Že spomladi leta 1911 je ta družba odkoleko-vala delnice od 500 K na 250 K. od šestili milijonov na tri miliione. sedaj pa od treli milijonov na 750.000 K. Sedem osmink vsega delniškega kapitala ie torei izgubljenih. Kako so nastale te izgube, ni znano. Družba ie svojim delničarjem plačevala 6 % dividende in se je vobče govorilo, da tovarna v Mojstrani dobro uspeva. Leta 1907. ie ta družba v Bakru pri Reki ustanovila novo cementno tovarno, in sodi se. da je ta vzrok njene nesreče. Tovarna je baje slabo narejena in ie nerazmerno mnogo veljala, a tudi ko ie začela delati, ni prav funkcijonirala in so bile potrebne vsakovrstne rekonstrukcije, ki pa tudi niso nič pomagale. Končno je družba tovarno v Bakru prodala in efekt tega je. da je morala zopet odpisati večji del svojega kapitala. Kako bo *to vplivalo na tovarno v Mojstrani, se sedaj še ne da presoditi. — Prokleto žganje. V ponedeljek ie bil obsojen pred ljubljanskim porotnim sodiščem 291etni posestnik Anton Tomšič iz Gorniih Za-vin na šestletno iečo. ker ie ustrelil svojo ženo. Tomšič je dobil od očeta lepo posestvo in živel le nekaj let v nailepšetn miru s svojo ženo. Ima tri otroke v starosti od poldrugega leta do 5 let. Tomšič se le pa polagoma popolnoma vdal žganju, pijančeval ie in zanemarjal svole posestvo. Ker se ie žena zbala, da ne požene vsega posestva po grlu, je izposlovala pri sodišču v Litiji, da ie prišel njen mož pod. sodno skrbstvo. To je pa Tomšiča tako razburilo, da ie 21. novembra 1913. ko se ie vračal s svojo ženo od sodišča, ustrelil s puško doma svojo ženo. Bila ie takoi mrtva. Vabilo na naročbo. Naročnina. Za avstro-ogrske kraje; Celo leto............K 10.40 pol leta.............» 5.20 četrt leta ..... » 2.60 mesečno..............» —-90 Za Nemčijo: Celo leto ............K 12.— pol leta.............» 6.— četrt leta...........» 3.— za Ameriko letna ...» 14.— polletna.............» 7.— Posamezna številka 10 vinarjev. Vse čitatelje vabimo, da se naroče na »Zarjo« in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja pod naslovom Upravnlštvo »Zarje« v Ljubljani. Idrija. — Prepovedan javen shod v Idriji. Ker je bilo iz poročil časopisja razvidno, da namerava deželni zbor kranjski 19. t. m. skleniti reformo deželnozborskega volilnega reda in zopet tako. da bi sedanja večina dosegla še trdnejšo podlago, delavstvo pa bi bilo še na slabšem kot doslej, so sklicali sodr. Štravs in tovariši za četrtek zvečer javen ljudski shod, ki naj bi pojasnil stališče delavstva glede nameravane reforme. Ta shod pa je c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu prepovedalo z motivacijo, da naznanilo shoda ni dospelo 3 dni pred prireditvijo na okrajno glavarstvo. Zborovalci, ki jih ni bilo mogoče o prepovedi obvestiti, so prišli in mirno vzeli pojasnilo sedr. Štravsa na znanje z željo, da sc v najkrajšem času skliče drugi shod. Glede prepovedi same pa pripominjamo, da c. kr. okrajno glavarstvo ni bilo še nikdar tako natančno kot sedaj, da bi naznanilo, ki pride le nekaj ur prepozno, zavrnilo. Idrijske- mu delavstvu bomo drug shod pravočasno naznanili in že po tem, ko dobimo dovoljenje. — »Slovenec« od sobote se norčuje, ker je bil za minoli četrtek sklicani shod prepovedan. Pravi, da so bili s sodr. Štrausom vred vsi zadovoljni. da so šli lehko domu. Verujemo, da bi »Slovenec« in njegovi dopisni’ , adi videli, da bi naši ljudje proti prepovedi storili kaj druzega nego šli domu. Ali gospod dopisnik naj bo uverien. da dostojnost socialno demokratičnih ljudi ne bo napravila prestopkov, ki jih drugi žele. da bi imela politična oblast in orožništvo z njimi opraviti. Kar pa sc tiče kletišča. v katerega sklicuje naša organizacija shode, bodi enkrat zc vselej povedano, da so gg. klerikalni kolovodje preprečili, da je pivarna pri »Črnem orlu« ostala klctišče. ker so plazili po vseh uradih. dokler se ni nameravano preureditev pi-varne preprečilo. — Veselica, ki so jo priredile naše socialistične organizacije 15. februarja, je prav krasno uspela. Udeležba je bila vzlic raznim priredbam po drugih gostilnah povoljna. To pa ni čuda, saj je socialistična mladina zabave v naših vrstah v primeri z nekdanjimi časi zelo povzdignila. Tamburaški odsek mladinske zveze daje s svojim spretnim igranjem na tamburice lep užitek godbe željnim ljudem. Poleg tega pa poskrbi dramatičen odsek naših mladih sodružic in sodrugov za resno razmišljevanje in smeh pri vsaki priredbi in tako je bilo tudi topot. Enodejanko »Blaznica v prvem nadstropju« so pod spretnim vodstvom sodr. Frana Trohe,, spravili igralci do popolne veljave na odru ter v splošno zadovoljnost občinstva. Tudi srečolov je privabil obilo smeha z dobitki ter srečkanjem za zadnji vinar, ki ga je vodil s. Štravs. Skratka vsem sodružicam in sodrugoin, ki so sodelovali pri veselici gre najtoplejša zalivala. Le nekaj opažamo, da inteligenca in meščanstvo, razen naših somišljenikov, že nekaj časa bojkotarijo naše priredbe. Pa to nas nič ne žali, saj smo bili prej kot slej prepričani, da gospoda ne mora delavske družbe, če je ne potrebuje za svojo korist. Morda bo pa prav to tudi one delavce in njih sinove ter hčere, ki še delajo štafažo raznim meščanskim društvom poučilo, da tudi oni nimajo pri nedelavcih ničesar iskati. V dvoboju ustreljen. Veliko je bilo že govorjeno in pisano o blaznosti dvoboja, in agitacija proti tej barbarski srednjeveški šegi, ki se prav po krivici o-deva s plaščem viteštva, je imela ta uspeh, da je vojni minister obljubil, da bodo vojne oblasti čimbolj izkušale omejiti dvobojevanje. Če pa je resnična vest, ki prihaja iz Budimpešte, imajo ministrova zagotovila prav slabo podlago. V neki vojašnici v Budimpešti ie bil v petek nadporočnik Štefan Hajdu v dvoboju ustreljen. Dvoboj je vedno posledica kakšne žalitve časti. Kakšna bi morala biti žalitev, ki se ne bi dala kaznovati drugače kakor s smrtjo? Norost dvoboja jc s smrtnim izidom žc dovolj označena. In vendar ie v dvoboju še nekaj blaznejšega. V budimpeštanskem slučaju je bil nadporočnik Hajdu užaljen del. In on je bil ubit. Njegova smrt naj bi bila torej zadoščenje 1 za to, da je on užaljen! Kakšne norosti in gro-| zote se morajo še zgoditi, da bo tako nezmi-selno pretepanje prepovedano in da bo umor označen za umor, pa naj se izvrši po pravilih ali pa brez pravil? O dogodku poročajo sledeče: Nadporočnik Hajdu je imel več sester. Ena izmed njih jc zapustila svojega moža in ima zdaj z njim proces zaradi ločitve. Zaročila pa se je že z nekim zavarovalniškim uradnikom Babocsayem, čigar brat ima eno izmed njenih sester za ženo. Oba sta se naselila v skupnem stanovanju. To pa ni bilo prav njenemu bratu, nadporočniku Hajduju. in silil je vanjo, naj ga zapusti in naj stanuje pri materi, dokler ne bo zopet poročena. Toda sestra ga ni slušala. Tudi pri Babocsayu je bilo njegovo prigovarjanje brezuspešno. Ba- Ml iz gostilne od obeda in, ker se ni hotel precej lotiti dela, je lege! za trenotek in premišljal. Imel je še malo dni do svatbe. Ta je torej omejevala njegovim mislim določeno smer. Čaka! je že nepotrpežljivo. Utrujalo ga je znanje, vsakdanje prihajanje v hišo, skrbi za pripravo, dogovori, besedičenje o vseh mogočih stvareh, katere ga niso prav nič zanimale. Cesto se je vračal domov ves nevoljen, prepiral se je z Otilko za malenkosti, pri katerih je rad spravljal v veljavo Svojo avtoriteto. Mešal se je v stvari, katere mu niso bile čisto nič na srcu, katerih čisto nič ni razumel. Toda govorili so z njim o vsem, in on se ni nič bal izjavljati svojega mnenja. Redkokdaj se je strinjal največkrat je nasprotoval, jezil se sam na sebe, ne da bi si bil mogel pojasniti, kaj ga sili, da dosledno nasprotuje. »Z njim ne boš, lahko živela!« so pravili doma Otilki. Hanuš je dobro čutil, da kaže trdost, neupogljivost, da, gospodstvaželjnost, toda z vsem tem je zakrival in tešil zavest, da je njegova nevesta bogata nevesta. Z vsem tem se je branil proti rrisli, da bi bila ta ženitev zanj kakšna milost, kakšna sreča, katero naj bi cenil. Ta čas je bolj pogostoma, nego kdaj. mislil na daljnji dom. Njegovo srce se je mehčalo, prihajali so spomini na mladostne in mladeniške čase. Bolj pogostoma, nego kdaj, je sedaj videl v duhu malo kočo svojega rodnega mesta, v katero se je prihajalo iz ulice po mostiču čez potok. Stožilo se mu je, ko je mislil na sadni vrt, raztezajoč se za kočo. Tarn na vrtu je kot dijak se izprehajal pod drevjem, tam jc često posedal s knjigo v roki in zvečer si žvižgal ali dromljal v mislih pesmico. Videl je v duhu mater, s katero sta sedevala pri peči zvečer, ubito bitje, navajeno redno le pritrjevati. Da, cela rojstna sobica, ves zrak v nji je bil tako rekoč nasičen s tiho, pritajeno žensko bojaznijo, in zdelo se je, kakor da se od nekod prikazuje težka roka, katera je tarn umorila i mater i sestre. Pri teh spominih je v njem vrela jeza, sovražno je mislil na očeta in na oni denar, katerega gespod bo postal, ki bo dolbel, dolbel, dokler ne pride nekega dne kolosalno, vroče, navdušeno odpuščanje. Zadnja leta je pač že nekolikrat šel domov, pa vedno se je zdel sam sebi kot tujec, kateremu je bilo tesno in ki je čutil, da je vsem okolo njega tudi tesno. In vedar kaj krasnejše-ga, nego leči doma pod drevo, na primer pod jablano, dati roke pod glavo in brez dela zreti proti nebesu! Kaj je krasnejšega, nego potapljati se v one mlade čase, ko se je učil opažati življenje okrog sebe, življenje staršev in malomestnih ljudi — življenje vseh teh ljudi, od katerih je sedaj odločen in kateri vendarle nepozabljivo prebivajo v njegovi notranjosti! Zakaj se ni mogoče vrniti, obnoviti nekaj iz teh trenotkov, obnoviti kosec tega preteklega življenja? Da, čim bližje je bil svatbi, tem bolj se mu je utrjalo čuvstvo in zavest, da si ne ohrani niti z denarjem, ki ga priženi, nič iz tega izgubljenega življenja.. In zato je s čim dalje večjo otožnostjo mislil na preteklost, spoznavaje, da je izginila za vedno. Začenjal je biti razdvojen in omahoval je. Vede! je, da koprni po nekih udobnostih in da s svojo ženitvijo tudi doseže nekatere. Začetkoma so mu bile zelo prijetne, z razkošjem je mislil na komfort, na obetajočo se mu brezskrbnost, pri kateri se bo popolnoma lahko udal ves svojim študijam. A vendar je sedaj pred svatbo vedno bolj govoril proti komfortu. braneč se raznih preočividnih naprav v hišni opravi, in je naravnost razžaljivo odbijal v tej zadevi nazore svoje bodoče tašče. Cisto odkrito je naenkrat proglašal, da ni imel nikdar simpatij do bogatih ljudi, da je vedno gledal nanje od zgorej in da je trdno njegovo prepričanje, da je imel čisto prav. Silil se je prezirati denar, toda v istini ga ni preziral in ga je hotel sprejeti. Ni sc čutil dosti zadovoljnega. Nekaj se je upiralo v njem, če je poljubljal roko, in v duhu si je že naprej obljubljal plačilo za razne prezire. In plačeval je že sedaj pobijajoč nazore, s katerimi ni soglašal, s svojo hladno odklonitvijo tam, kjer so pogosto mislili, da mu izkažejo uslugo. Pravil si je, da je iz drugega kova. Otilki je povzročil marsikatero bridko uro. Kazal je mrzel obraz, ko bi bila ona baš rada videla toploto. Ako mu je očitala, da je ne razume, ji je odgovarjal, da ji bo moral veliko popravljati glavo, veliko jo sebi asimilirati, da bosta dobro izhajala. VIII. In sedaj štirinajst dni pred svatbo je ležal tu na zofi, to in ono premišljajoč. Nasproti sta stala dva regala knjig, miza tudi polna knjig in papirjev. Že dlje časa je pisal monografijo netopirjev. Pa že več časa se mu ni ljubilo delati, da. skoro so mu že malo zoprni postajal« ti netopirji. . , Sedaj ni mislil na knjigo, v duhu se ie peoai z vprašanjem, ali pride oče na svatbo au ne. Pisal je domov, pozval ga in čakal odgovora. In ko je tako ležal, je nekdo potrkal na duri. V sobo je vstopil s?,uInfr.' . . Hanuš se je ustrašil. Vstal je z zofe m polagoma stopil Soumarju nasproti. Navidezno malomarno ga ie l»*«ravljal in brezbrižno pregledal njegovo obličje, toda i v pogledu i v notranjosti se je skrivalo vprašanje, kaj po-menja neki ta prihod. »Sedi!« je dejal dosti hladno, kazoč na stol. »In odloži suknjo!« »Ni treba!« je.odvrnil Soumar. »Torej kakor hočeš.« Sedla sta si nasproti, za hip sta se gledala. A obema je bi! pogled neprijeten, oba sta čutila, da sta si pravzaprav že preje s tem pogledom povedala vse, ne da bi bilo treba še kaj besedi. Oba sta nato naglo obrnila pogled proč, In Hanuš se je hkratu nasmehnil prevzetno. je pa je bil Babocsay ljubosumen in je trpinčil svojo nevesto s sitnostmi, ki jih že navadno raztresajo ljubosumni ljudje. Zato ga je naposled satna zapustila in je šla stanovat k materi. To je pisala svojemu bratu, ki je dodeljen zboru vojaških letalcev v Fišamendu; v pismu pa mu je tudi dejala, da jc Babocsay v zadnjem prepiru zmerjal njo in njenega brata. Nato je prišlo do navadnega poziva. Ba-boesav jc odgovoril, da gre pravzaprav za rodbinsko zadevo in da je pripravljen prositi odpuščanje. Tu pa je poseglo mestno poveljništvo vmes in ukazalo, da se mora zadeva rešiti z dvobojem. Tako sta tudi nadporočmkova zastopnika, stotnika Kurz in Zawoda, ki sta bila imenovana od mestnega poveljništva, izjavila, da je vsaka druga rešitev izključena. Za dvoboj so določili najtežje pogoje; r.ajprej naj bi se nasprotnika streljala, m če bi to ostalo brezuspešno, naj bi se dvoboj nadaljeval s sabljami. V petek opoldne ie bil dvoboj. Prva dva strela sta šla v zrak. Z drugim pa je Babocsay zadel nasprotnika v pljuča. Nadporočnika Haj-duja so prepeljali v bolnišnico, na potu pa je ie umrl. To je zdaj njegovo zadoščenje! Babo-csay pa je baje — in to je verjetno — tako pobit, da je moral iti v neki sanatorij. Kako dolgo bo taka strašna blaznost še mogoča? _______________________ Štajersko. — Volilna reforma za graški občinski svet. Pretečeni teden so razpravljali v graškem občinskem svetu o reformi za občinski red in za občinski volilni red. Po reformi bodo za občinske volitve v Gradcu štirje razredi. V četrtem volilnem razredu bodo imeli vsi oni volilno pravico, ki ne plačujejo nobenih direktnih davkov, ali pa če plačujejo manj kakor 13 K 60 vinarjev direktnih davkov. Ti volilci morajo prebivati dve leti v Gradcu. V tretjem razredu volijo vsi, ki plačujejo najmanj 13 K 60 vinarjev direktnega davka in ki so graški meščani. Volilci v drugem volilnem razredu so oni, ki plačujejo najmanj 100 K direktnega davka, dalje vsi uradniki, učitelji, duhovni in osebe z akademiško izobrazbo, tudi če ne plačujejo nič indirektnih davkov ali pa manj kakor 200 K. V prvem razredu imajo volilno pravico oni, ki plačujejo najmanj 350 K direktnega davka in pa javni uradniki, ki plačujejo najmanj 200 K direktnega davka. Četrti in tretji razred izvoli po 12 odbornikov, prvi in drugi po 14. Za vse štiri razrede naj velja proporcionalna volilna pravica in volilna obveznost. Volitve se bodo vršile na vsaka tri leta. — Ljudski shod bo v Trbovljah v nedeljo, 1. marca ob 3. popoldne na dvorišču »Delavskega doma«. Na dnevnem redu so občinske volitve; zaradi tega je pričakovati najobilnejše udeležbe. Sodruge vabimo, naj pridno agitirajo. Poročala bo sodružica Štebijeva iz Ljubljane. Koroško. — Skala je ubila tri osebe. V kamnolomu na Kamnu pri Doleh v Dravski dolini se je pripetila v četrtek velika nesreča. Ko se Je razletela neka mina, se Je utrgala velika skalnata stena in padla na podjetnika in dva delavca. Stena je podjetnika Josipa Gromaneka iz Koroške in delavca Ferd. Dužja, ki je doma pri Devici Mariji v Polju na Kranjskem, popolnoma zmečkala, tretjemu delavcu BrandstStterju pa je popolnoma zdrobila celo desno nogo. Gro-manek in Dužja sta bila na mestu mrtva. Brand-stater pa je živel še nekaj ur. Ponesrečence so pokopali v petek. Deželna organizacija jugoslov. soc. dem. stranke v gorici priredi v nedeljo dne L marca tega leta javen ljudski shod. v prostorih gostilne gosp. Saunika v Dol. Vrtojbi. Dnevni red: Deželne doklade in kmečko ljudstvo. Poroča sodr. dr. Henrik Tuma iz Gorice. Goriški deželni zbor. V Gorici, 20. februarja. Danes se je sešel na VII. javno sejo goriški deželni zbor. Dnevni red je obsegal 100 točk. Sejo otvori deželni glavar ob četrt na 5. popoldne. Preden preide dež. zbor na dnevni red, prečita jo se nujni predlogi in sicer: Nujni predlog posl. P o n t o n i j a in tov. o izpremembi ?VriSa zakona> l)0sl- Gregorina tov. o aezeinem prispevku za podaljšanje železniške proge Opčina - Sežana, D o m i n c a glede •zboljšanja učiteljskih plač, Fona o varstvu m pospeševanju živinoreje, Fona o čebelar-g ? T nJ k a O izboljšanju poslopja T r ! ^ Q(?nci’ Podgornika o poslovnem jeziku na okrožnih sodnijah na Primorskem, K o v a e a o nedostatkih na drž. železnici, K o-v a c a o kontuinaciji psov, Kovača glede izdajanja certifikatov o lOletnem bivanju v Trstu. M i k u ž a zaradi telefonske zveze v Soški dolini, Podgornika o neznosnih jezikovnih razmerah na drž. kolodvoru v Gorici in o no-stopanjii postajenačelnika Wieserja. Fona o znižanju železniškega osobja na kolodvoru v »ornbergu, F o n a o defravdaciji pri okrajnem So*skem svetu v Gorici. Nato je omenjal glavarjev namestnik t" r a n k o razne shode, ki so se vršili preteklo nedeljo v svrho, da protestirajo proti nameravam uvedbi davščine na zasebni konsum vina. Ustro ie napadal sklicatelj in govornike teh shodov, ceš, da so napadli slovenske člane v .deželnem odboru, ker so tudi oni glasovali za ta načrt. Čeravno se je sklicateljem zasebnim Potoni pojasnilo, da s to davščino na vino ne ■»odo prizadeti prideljevalci (v načrtu je rejeno proizvajalci, op. dop.) vina, marveč samo ^estni prebivalci, odnosno konsumentje, so ♦tovorniki udeležencem shodov to zamolčali. 'Drašuje deželnega glavarja, je li pripravljen, ščititi r.apadene osebe, Člane deželnega odbora. Deželni glavar obžaluje one napade ter poias-nuje, da je v zakonskem načrtu za davščino na vino odstavek, ki pravi, da so davka prosti vsi proizvajalci (potemtakem tudi proizvajalci umetnih vin, op. dop.), člani družine ali pri proizvajalcu zaposleno osobje. Posl. Fon sklicujoč se na poslovnik, pravi, da Fran k o v a interpelacija ni na mestu. Zavrača trditev, da so napadali govorniki na imenovanih shodili člane deželnega odbora, dočim niti imen dež. odbornikov nihče imenoval ni. Obžaluje ostre besede, Frankove, in pravi, da so bili shodi utemeljeni, ker v zak. načrtu (čita zakonski načrt) ni zadostno jasno povedano, so li prideljevalci vina oproščeni tega davka. Pravi, da bo delala stranka, katero ima čast zastopati (novostru-jarsko) na to, da ta davek ne bo uzakonjen. Dež. glavar mu odgovarja, nakar mu poslanec Fon odgovori, da deželni glavar nima pravice polemizirati z njim, da je on poklican le voditi seje. Nato preide dež. zbor na dnevni red. Poročila deželnega odbora o zakonskem načrtu glede uvedbe davščine na zasebni kon-sum vina odkaže glavar pravnemu in finančnemu odseku, poročilo o najetju posojila 300.000 kron za nakup delnic železnice Gorica - Čer-vinjan odkaže tehnično železniškemu in finančnemu odseku, zakonski načrt glede uvedbe davka na javne zabave v korist ubožnih zalo-gov občin odkaže finančnemu in pravnemu odseku. Dež. zbor odobri sklep deželnega odbora o izplačilu prvega obroka 10.000 K za zgradbo ceste Dolenja - Gorenja Tribuša - Cepovan, odobri sklep deželnega odbora o nagradi 14.000 kron finančnim organom za pobiranje deželnih doklad v letu 1912; poročila o prispevku k raznim gradnjam cest in železnic odkaže glavar odsekom. Na priporočilo tehnično - železniškega odseka se dovolijo podpore raznim prosilcem. Med temi 1200 K županstvu v Ponikvah za popravo ceste v Klavže, 1475 K županstvu v Gradišču, 800 K županstvu Vrtovin, 800 K društvu drž. uradnikov, 825 K županstvu v Kanalu, 1250 K županstvu v Moši, 2625 K za zgradbo ceste Miren - Opatjeselo, 875 K županstvu v Podgori, 2175 K županstvu v Sovod-njah, 3350 K za zgradbo vodnjaka v Sejmišču. Več prošenj se odkaže deželnemu odboru. Kavno tako odkažejo dež. odboru razne prošnje na priporočilo kmetijskega odseka. Slede samostojni predlogi: Samostojni predlog poslanca Rojca, ki se tiče zakonite ureditve učnega jezika na ljudskih in meščanskih šolah; posl. P o n t o n i j a glede vodovodnega vprašanja v Furlaniji; posl. Rojca gelde uvedbe rcalč-nega zakona; istega posl. glede ustanovitve deželne zavarovalnice proti požaru, toči in zav. na življenje; posl. P e 11 a r i n i j a o ustavnem razpravljanju zakonskega načrta glede ureditve pravnih razmer občinskih uslužbencev; istega poslanca glede končne ureditve pravnih razmer učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah. Poslednji predlog se je spojil z nujnim predlogom poslanca D o m i n c a ter ga je od-kazal glavar odseku, da čim preje poroča o njem ali pa preloži izpremembo sedanjega zakona. Drugi predlogi so se deloma odkazali deželnemu odboru, deloma raznim odsekom. Goriško. — Solkan. Delavsko izobraž. društvo priredi v soboto 28. t. m. javno predavanje v dvorani g. Al. Mozetiča. Predava sodr. dr. Tuma o predmetu »Alkoholizem in kako se mu ubranimo«. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 10 v. Upamo, da zbudi predavanje zasluzeno zanimanje. Umetnost in književnost. — Slovensko gledališče. V četrtek ob pol 8. zvečer se uprizori krasna noviteta »Stari paviljon«, drama G. Wieda, v 4. dejanjih. Vlogo vrtnarja igra g. Borštnik. V nedeljo. 1. marca, se uprizore na novo naštudirani »Rokovnjači«. Blaža Mozola igra bivši član slov. gledališča, gospod Rafko Salmič, režiser, artistični vodja in bivši predsednik slov. dramatičnega društva v Cellu. Mednarodno delavsko varstvo. Socialno demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru so svojčas vložili interpelacijo o državni pogodbi, ki je bila sklenjena na mednarodni konferenci za delavsko varstvo v Berlinu; na podlagi te pogodbe naj bi posamezne države uredile zakonitim potom vprašanje nočnega dela za mladostne delavce in deseturnega delovnika za ženske. Pod vplivom nemške, avstrijske in belgilske vlade se ie ta pogodba znatno poslabšala. Socialni demo-kratie so ostro kritizirali postopanje avstrijskih vladnih zastopnikov na bernski konferenci: toda trgovinski minister še do danes ni odgovoril na interpelacijo, državnozborska večina pa ie ostala hladna, kakor da se vša stvar ne tiče avstriiskega parlamenta. Nemški državni zbor pa sc vendar znatno ra zli ku ie od avstrijskega. Tudi tam sedi sicer kanitalistinča večina. Ali kako se razlikuje mišljenje nemških kapitalistov od onega avstrijskih izkoriščevalcev, se sodi po tem, da ie nemški državni zbor soglasno protestiral proti sklepom bernske konference in zahteval od nemških vlad. nal nastopijo v jeseni, ko se snide v Bernu zopet mednarodna diplomatska konferenca. za obsežno zboljšanje teh sklepov. Na razpravi o državnem proračunu ie vložil bivši državni tajnik Posado\vskv sledeči predlog: »Združene vlade naj na mednarodni konferenci vlad. ki bo zborovala v jeseni 1914. v Bernu, da definitivno sklene mednarodne pogodbe o varstvu mladostnih delavcev ter delavk. vplivajo na to, da se razširi varstvena doba za mladostne do 18. leta: nočno delo za mladostne nai se prepove do 18. leta. ne glede na to. kakšne vrste in kako velik je obrat. Iz- jemne določbe, ki jih obsega dosedanji načrt mednarodne pogodbe za steklarsko industrijo, za fužine in valjarne, nai se odstranijo. Za delavke in za mladostne nai sc določi deseturni delovnik kot maksimalni delovni čas: stremi nai se po dogovorih, s katerim se s primernimi prehodnimi roki doseže nadaljnje znižanje delovnega časa. Te pogodnosti naj pridejo v prid vsem delavkam in mladostnim delavcem brez obzira na velikost in vrsto obrata. Izjeme za prekoračenje delovnega časa pa naj se bolj orr.eic. kakor ie bilo nameravano v članku 3. in 4. načrta pogodbe.« Ta predlog sta podpisala posl. Mumm. član gospodarske zveze in soc. demokrat Jaeckel, ter ie bii nato soglasno sprejet. Posameznosti predloga se popolnoma vjemaio s kritiko socialno demokratičnih jioslancev v avstrijskem dr-žavrem zboru. Nemški parlament se zgane, kadar gre za taka vprašanja, v avstrijskem pa meščanske stranke zaspe, če nanese beseda na tako reč. Socialni in strokovni pregled. * Mednarodne strokovne konference. Letos bo na Dunaju, kakor jc znano, mednarodni socialistični kongres. Otvorjen bo 25. avgusta. To priliko porabijo tudi razne strokovne organizacije, da prirede mednarodne konference. Doslej so jih sklicali lesni delavci za 20. avgusta, stavbinski delavci za 25. avgusta, tovarniški delavci, katerim pripadajo v Avstriji delavci kemičnih tovarn, za 27. avgusta, steklarski delavci pa za 30. avgusta. * Zavarovanje brezposelnih na Danskem. Državni nadzornik za zadeve brezposelnosti na Danskem jc pravkar izdal poročilo za leto 1912—13. Po njem jc bilo dne 31. marca leta 1912. v deželi 53 uradno priznanih blagajn za brezposelne z 11.187 člani. Leto dni pozneje jc znašalo. število blagajn 55, število članov pa 120.289, med temi 12.852 ženskih. Letni dohodki vseh blagajn so znašali 2,692.431 kron; od tega je bilo 822.535 K državnega in in 374.114 K občinskih prispevkov. Od vsakih 100 K dohodkov odpada 52-4 K na članarino, 32:7 K na državne, 14'9 K pa na občinske prispevke. Izdatki so znašali 1,888.786 K; od tega je šlo za dnevne podpore 1,551.431 K, za potovalne podpore 40.112 K, za božične podpore 33.211 K, za prcselitvenc stroške 21.171 K, za podpore z oroujem itd. 2541 K, za upravne in druge stroške 240.410 K. Upravni stroški so znašali 9 odstotkov vseh dohodkov. Premoženje blagajn sc je zvišalo za 15.881 K na 2,382.411 K. Zakon o podporah za brezposelne je bil uveljavljen 1. avgusta 1907. Takrat so strokovne organizacije prilagodile svoje podporne blagajne zakonu in so oddale vanje 399.156 K. V petletni dobi so člani vplačali 6,197.097 K, država je prispevala 3,000.987 K, občine pa 1,360.860 K. Dohodki iz obresti itd. so znašali 203.340 K. Skupno je bilo dohodkov 11.161.440 K. Izdatki so znašali za podpore 7,888.812 K, za upravo pa 972.255 K. Zakonito podpiranje brezposelnih na Danskem jc zgrajeno na načelni podlagi gentskega sistema. Us-speh je naravnost sijajen, če se vpošteva, da so v preteku petih let že vsi strokovni delavci zavarovani proti brezposelnosti. To je na Danskem mogoče. V Avstriji država še do danes ni mogla rešiti tega važnega problema. Pri nas na Kranjskem pa zabavljajo občinski Nemci in dfcželnozborski klerikalci čez gentski sistem, češ da zavaja delavce v stavko! * Stavka rudarjev na Francoskem. V pon-deljck dopoldne so zastavkali francoski rudarji. Rudarji v okrožju Aubin in Cransac so popolnoma prenehali z delom. V severnih rudniških okrožjih dela dve tretjini rudarjev. Stavkajo zato, ker jih ne zadovoljuje sklep senata o starostni preskrbi. Zveza mornarjev je pozvala svoje člane, naj podpirajo stavkajoče rudarje na vse mogoče načine. Zlasti naj odreko izkrcavanje tujega premoga v francoskih lukah. Raznoterosti. Usodepolna stava. V Korostarju na Ogrskem so se zabavali posestniki pri vinu in sl pravili spomine iz časov okupacije v Bosni. Eden je pravil, da ie jezdil v Bosni čez za-mrzlo reko. ne da bi se mu kaj zgodilo. Posestnik Melok ie nato iziavil, da takoj jezdi čez reko Koros, čeprav se je na reki že tajal led. Napravili so stavo in Melok ie takoj osedlal ko-nia. Komai ie pa konj napravil nekaj korakov na ledu. ie padel in vsled sile padca se ie udrl led. Konj in jezdec sta izginila pod ledom. Za 30 K. toliko le znašala stava, je Melok izpostavi! svoie živlienie. Grof Mielczvnski — oproščen. Grof Miel-czvnski. ki ie bil ustrelil svojo soprogo in njenega ljubimca, je oproščen. Porotniki so se bili posvetovali poldrugo uro in v soboto ob 7. zvečer ie bila razglašena razsodba. Grofa so takoj izpustili. Trgovec z dekleti. V Myslovicah, mejni po-staii ob prusko-ruski-avstriiski meli. je izselle-niška tvrdka Weichmann. ki pošlje vsak dan 300 do 400 izšelienikov čez mejo. med katerimi ie mnogo deklet iz Galiciie in Rusije, največ so židinle. Dekleta so pošiliali v južnoameriške bordele. Policija sc ie izgovarjala, da med tolikim številom izseljencev ni opazila deklet in tudi šef tvrdke se je Izgovarjal, da ni ničesar vedel o kupčiji z dekleti. To ostudno kupčijo je opravljal nastavlienec tvrdke Weichmann, Samuel Lobelski. ki ie imel agente v Rusijj in Galiciji, da so mu priganiali dekleta. Lobelski ie zaslužil vsako leto po 48.000 K s to kupčijo. Dekleta je sprejemal Lobelski jev brat. ki kup-čuie že deset let z dekleti v Argentiniii. Trgovina ie šla pa zato tako gladko, ker sta Lobelski in Weichmann podkupila vse policijske organe v Mvslovicah. Pod tem vtiskom ogromnega obtežilnega materiala so priznali pri razpravi nekateri policaji, da so dobivali od Weich-manna darila. Končno ie priznal tudi Weich-mann. da ie podkupoval policijske uradnike, a dejal je. da ie dobival denar za to od paroplov- nih družb, ki iiu xas2 c Varstvo (n negovanje usnja, proti mokroti in dežju je samo Erdal krema n čRvije. Krasne novosti zimskih in spomladanskih oblek, površnikov domačega izdelka. = Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. ====== Brez konkurenc*«! Solidna postrežb«. ^afiiižfe eene Kupujte „Zarjo Vslcd Jbalkanskc vojske sem pil-siljen 75.000 komadov imit. s rt-brnih ur z Izvrstnim 36 ur tek. anker-remont. kolesjem na kamnih ////^ i^vv\ ,ekože> W so bili namenjeni za ///C J O \ '■ Turčijo, za smešno ceno prodajati: ti Jr 1 komad K 3- 2 komada „ 5-70 5 komadov , 13-80 4 ietno pismeno jamstvo. Brez rizika. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Razpošilja se po povzetju. Centrala ur SIMON LUSTIO, Neu Sandez št. 57. Ectea posebnost likerja je Svarilo! SAMATORIUM • EMONAl ZA NCnrRAMM^gJjmCNE - BOLEN, t LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA- ULICA 4 tv SEP-ZDRAV^NBCPRlM^RkJ-DR-FR.DERGANC \l Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni ■"■"lito intf* Najboljši nakupni vir zgotovljenih postelj sega*, J* dobrega tcAhc^a postelj- >M»K» perja napolnjene v gostoniti F®rdeči nanking (inlet), 1 pernica 180x 120 cm, z dvema zglavnicania, vsaka g—80x60 cm z novim belim trpežnim perjem K 16*—, napol puli K 20-—, - «*v JtB JrHre| puh K 24—, pernica sama K 10—, j Jf K 12-—, K 14 — in K 16-; zglav- / { MM-'W nica sama K 3*—., K 3 50 in K l'~. / Dvojna pernica 200X140 cm K 13*—, / ------ K 14-50, K 17-50 in K 21 I W > zglavnica 90X70 cin K 1-50, \ /K 5-20 in K 5'50, 5 k« sivega V gL J perja K 9 40, boljšega K. 12'— 1,0 —> P°'belega K 17-—, 5 kg novega, dobrega, belega ^ s-r-A ueprasnega posteljnega perja K 24—, snežnobelega K 30'—, boljšega K 36-—, naj finejšega, puljenega K 45’—; 5 kg ncpuljcnega perja od živili gosi K 26 — in K 30; beli puli debelejši K 5, boljši K (>, najfinejši prsni puh K 6-50 za J/2 kg, sivi puli '/a kg K 2*50 in K 3*—. Razpošilja se Iranko proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena. SIGMUND LEDERER, Janowitza Angel št. 156 bei Kfattau in Boiimen. Zdravnik= ^== želodca' BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBOBBBBBBOBBBBBB D O I Kmečko delavska gospodarska g I zadruga? Dobravljah na Goriškem | c r. z. z o. z. o n d g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g o žino dobrega in naravnega vina svojih za- n !s družnikov, Za pristnost od zadruge prodanega g g vina se jamči. g § Oddaja se v lastniii sodčkih od 56 litrov g g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g j n nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec, d I n ‘Hi KB D l riaaacielanDDBOBucfDaDaDOBaBnDntiDODBDDOD • je edina posebnost želodčnega likerja Jz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsunt-nega društva za Ljubljano in okolico. Odlikovan v Parizn z zlato kolajno in £as. križeccm. naravnost od izdelovalnice pod naslovom: Rastlinska destilacija .FLORIAN” Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A. & E.Skaberne, Mestni trg 10. Velika izbira! Solidna postrežba! v Ljubljani Postavno varovano Pošiljam vsakomur 3=== zastonj!! ss== 2 lepi dozi za sladkor-kavo ali 2 lepi steklenici pozlačeni ali 1 trpežno torbico za na trg ali 6 prav lepih žlic iz aluminija ali 1 lepo zrcalo ali 1 veliko postekleno kaserolo ali 1 leseno pipo kompletno ali £e pošlje naknadno 50 vinarjev, 2 ,/a metra lepega blaga za bluze, kdor naroči pri meni 5 kg moje sladne-ržene kave za K 4— franko, ker hočem dokazati, da je od vseh drugih izdelkov najboljša. Zastopniki se iščejo povsod. Pišite na Jožef Hruš, Luže, Češko. Ljubljana, Franciekanska ul. 6 — registrovana zadruga z omejeno zavezo. —■ Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. m Litografija. Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo ===== šiTralriilki. strojeTT =- m in stroje za pletenje (Strickmaschinen) ** za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Rji Vozna feoles(a-||}i |i| Ceniki se dobe žastonj in franko. =====Xa Ul ga potrjujejo na t tisoče priznanj. Sprejme se več izurjenih ’Wr Želodčna = = tinktura nHBBBBBBEmBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBDDBBBBBBBBBBBBBBBBnOODDanaaOgn dp un a a a a Pri nakupu različnega roaiiufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko g O lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. tudi cele družine A. & E. Skaberne predilnico ij | Obstoji od 1. 1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1.1883. g g g S Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. g :: hej no DO 019 IBiaBBBBBBBBBBnBflBBBOBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBPBDBPPPBBBBBBOBBBBBBBBBBBBBBBB G. PiCCOli, Ljubljana Naročila sprejema lekarna na Kranjskem. Ponudbe na Prvo iinoncnO ::: pisarno. ::: SLAVIJA Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Rr^or 9ft na debelo (Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhije) v Cojzovi hiši Varstvena znamka. --------------- Odhod parnikov: -------------- v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-dužna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesee. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko ln Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, * — Kolodvorska ulica štev. 26. ——— ===== Potniki == v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi najnovejšiini brzoparuikl z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopel) ltdv