Živa kri — plemenito srce.
::  -^j&^i^?       ~        ""^1   \T °    smo   orisali
•      -                             in   prijateljic    bo-
;.- .                                               žjega Zveličarja, ki
-SMB^^^Bfc        Jltis   čaka  v  taber-
~~s^^^^K&        naklju,   ne   smemo
Jjjfc^ \.;'_-^^^K|'        prezreti,.da najde-
^^VHMjtfH^^^^R        nio mikavnih zgle-
^^I^^^^^^^H&       riov tudi med mla-
:                             '^^^^^^^E        ilmo slovanske kr-
¦c              ^^^^^^B^^,   w- Poglejmo danes
\        ^BKB^Sm        i6' sept" 191fi
r                      ^r^W   -^flf   se je rodil v Var-
?".'¦¦                                     -V V^S   ^av*    Henrik   Zu-
?  'j»^f   hnievski. Vzga-
^^,                      ""4L2 jala ga je nJeg°"
l^^^Hl                            ^l    va     globokoverua
Sv. Alojzij.                    tem  lažJe-   k«r   ie
. z^led evharist. ljubezni.           bil je nadarjen de-
čko,  zraven pa ži-
vab.no vesel, dasi nekoliko razburljiv, ali kakor pra-vijo danes »nervozen«, Nadvse ga je pa dičila srčna plemenitost in navdušenje za vse dobro. Učenje inu ni delalo težav.
V svojem zapisniku je imel opazke:
Premagujem nepotrpežljivost.
Odneham, kadar vidim, da imajo bratci in sestri-ce prav.
Varujem se klepetavosti.
Borim se zoper lenobo.
Kljub prirojeni živahnosti se je vedel Henrik v cerkvi prav vzorno in pobožno. Drugače je bil pa včasih neugnan, razigran in pripraven tudi za kako nedolžno »barufo«. Med počitnicami se je na deželi pridružil   pastirjem  na  paši,   pomagal  pri  kakšnem
•          .             148
delu, skakal iu po otroško norel in pel. Imela je za-čuda lep glas.
Prav posebno se je Henrik trudil za češčenje M a r i j i n o. Ljubi Materi božji je donašal s svojimi sestrami in brati cvetja, zlasti v maju in jimiju. Do-ma so si napravili oltarček, kjer so opravljali svoje molitve. Ni potreba posebej poudarjati, da je bila Henriku sveta maša najsvetejše opravilo, saj je bil tudi ministrant, cerkveni strežnik.
Njegov katehet mu je vedno rekel »M a 1 i m i s i -j o n a r«. Spoznal je namreč v njem gorečo, apostol-sko dušo, ki bi bila rada vse k Juzusu peljala in vse za dobro in lepo pridobila.
Nekoč se je dalj časa pogovarjal s šolskim tova-rišem, ki ga je obiskal. Mati ga nato vpraša: »O čem sta se pa menila?« Henrih je bil v zadregi. Končno se je pa stisnil k mami in zašepetal zaupno: »Povedala sva si, katerih grehov sva se zadnjič obtožila pri spo-vedi in katera je glavna najina napaka«.
»No, ali si ti prav zadel?«
»Moja glavna napaka je razburljivost, ker se ne znam premagati«.
V šoli je gospod katehet imel navado dajati učen-cem razna spisana vprašanja, da je tako spoznaval značaje svojii. gojencev. Henrik je dobil polo s temi-le vprašanji, ki je nanje odgovoril takole:
Za katero dobro lastnost se najbolj ogrevaš? — »Za dobrotljivost«. Kaiera napaka se ti zdi najbolj zoprna? — »Lažnivost«. Katera je tvoja glavna na-paka? — »Pomanjkanje potrpežljivosti«. Česa se ho-češ najbolj varovati? — »Nesramežljivosti«. Katero opravilo te najbolj mika? — »Sport«.
Na prvo sveto obhajilo se je Henrik pri-pravljal vse leto. In kako srečen je bil prej in potlej. »Zdaj ko je prišel Zveličar k meni, imam v srcu ne-besa!« — je vzkliknil z žarečim obrazom.
Kmalu je mama s strahom opazila, da so živah-nega sinčka večkrat napadale slabosti. Bil je ves tru-den. Prosil je mater, naj preskrbi, da se bo opravila zanj sveta maša, pristavil pa obenem: »Umreti je sladko!« Ko mu je naznanila, da je že naprosila du-hovnika za sveto mašo za zdravje, je naglo vprašal:
149
»Ali samo za zdravje?« — »No, za to, da bi bil zdrav in priden«. »Kaj pa, če bi se mašnik zmotil, pa bi na koncu namesto »Ite missa est« (maša je minila) rekel: »Requiescant in pace!«' (naj počivajo v miru!).
Nekaj dni potem se je napolnil II. razrecl državne gimnazije. Vsi učenei so bili navzoči, le Henrika je manjkalo. Mati ga je opravičila, da je bolan. A še isti dan je je pretreslo vse učence nenadno žalno po-ročilo, da je Henrik že v večnosti. 11 let mu je bilo.
O, kako bogati sfl otroci, ki Jezusa ljubijo! Kako srečui so vsi, ki jih Jezus sprejme na svoje srce!
—ž