S © I i @ L S Tolflliliskega. V Tolminskem šolskem okraji na Goriškem ustanovilo se je »Tolminsko učiteljsko društvo« se sedežem v Tolminu. Društvena pravila je veleslavno namestništvo v Trstu potrdilo v dan 14. avgusta t. 1., štev. 11844. Prvi občni zbor je bil r Kobaridu v dan 25. preteč. m. S Prema. (Učiteljska konferencija.) V dan 2. julija t. 1. bil je za učiteljstvo tukajšnjega Solskega okraja t resnici dan radosti, dan veselja, dan pravega pobratimstva. Ta dan bila je za tukajšnji šolski okraj uradna letna učiteljska konferencija pri sv. Petru na Pivki. Okrajni šolski nadzornik g. Thuma ob poldeseti uri otvori konferencijo s primernim ogovorom na navzočne, v katerem tudi pozdravi p. n. gospoda Antona Globočnika, c. k. okrajnega glavarja Postojinskega in pa Gustava Pirca, deželnega popotnega učitelja kmetijskega in tajnika c. k. kmetijski družbi kranjski, katera vrla gospoda počastila bila sta našo konferencijo se svojo navzočnostjo. G. predsednik javlja potem dalje, da se sklepi naše lanske konferencije do danes niso še vsi rešili in uresničili, sosebno oni »o kmetijskem Berilu« ne, ker se nam je tako »Berilo« od druge strani naravnost obetalo. Svojim namestnikom imenuje g. predsednik nadučitelja Trnovskega g. M. Zarnika; a zapisnikarjetna predlaga pa gg. Dimnika in Jožina; mesto g. Jožina odbere konferencija drugim zapisnikarjem g. Zamana zavoljo tega, ker z g. Dimnikom blizo vkup službujeta in jima je bilo lo/.eje zapisnik sestaviti. S tera izvršena bila je prva točka dnevnega reda. G. nadzornik nadalje poroča o šolskem nadzorovanji in o tem, kar je tu dobrega, ter naprednega, kakor tudi pomanjkljivega zapazil. Napredek, rekel je, bil je sploh povoljen. Mej vsemi predpisanimi predmeti je letos po vsem tukajšujem šolskem okraji čitanje najbolje napredovalo. Pri tem predmetu se je le tii in tam premalo gledalo na glasno čitanje, na naglas in pa na ločila. Slovniški pouk obdeloval se je po nekod premlačno; ta, kakor tudi vsak drug pouk naj bode zanimiv in raikaven, sicer bila bi tu zares prava suša — brez vsakega uspeha. Lepopisje se je na več šolah prepovršno gojilo. Prosto spisovanje ali spisje je za javno življenje zelo važno in koristi vsakemu človeku brez razločka na stan ali poklic njegov. Tudi ta važni predmet se je tu in tam prepovršno z mladino obdeloval, ter se ž njitn ni na vseh šolah tega okraja popolno do predpisanega smotra dospelo. Računstvo, osobito ono na pamet, se tii pa tam preveč površno, bolje rečeno: zanemarjevalno obdeluje. V takih slučajih se učitelj za ta prevažni pouk premalo pripravlja. Sosebno števila od 1 do 20 naj se z mladino na vse stranl točno in temeljito obravnavajo, ker rayno ta številni okvir je glavna podloga vsemu drugemu računstvu. Ako se učenci enkrat tu prosto in z gotovostjo kretati znajo, ne bode jim nadaljevanje raounstva od stopinje do stopinje v višja števila nobene težave več delalo. Torej se se začetniki v tem obziru nikoli dosta ali preveč natanfino poučevati ne more. Rek: »Kakoršen je začetek, tak bode konec« je posebno pri računskem pouku — na pravem mestu. Račuustvo na pamet in tudi pismeno naj se natančno obdeluje in beriži, ker to je predraet, ki je le vsakemu potreben, nego tudi najboljši pripomoček, s katerim se učencem razum bistri in duh čvrsto vežba. — Realije: prirodopisje in naravoslovje, osobito, kar je treba za domače kmetsko življenje vediti, preziralo se je sim in tje preveč. Vsak učitelj ima za ta predmet v svojem kraji zadosta praktičnega gradiva in domačih učnih priporaočkov, da ga more za javno življenje plodonosno in uspešno obravnavati. Pri zemljepisji in zgodovini pazilo se je tu iu tam premalo na dejansko porabo (čitanje) zemljevidov; zemljevidi niso samo za-to, da bi po šolskih sobah na stenali viseli, ali pa morda še celo kje v kaki omari vedno zaprti ležali, nego so za to, da se je učenci tudi čitati in sicer pravilno in prav čitati vadijo. Pri zgodovini bilo je po nekod tudi še preveč mlačno. Earno zgodovina nam daje iz vseh časov in za vsako starost, kakor tudi za vsaki stan vzpodbudnih vzgledov pravega krščanskega junaštva, pravega patrijotizma, pravega državljanstva, prave ljubezni do domovine in do naroda itd.; nasprotno midi pa nain zgodovina tudi svarilnih vzgledov, kam da človeka, ako pot pravice, resnice in vestnosti zapusti, hudobne strasti dovedo in kakovo prokletstvo cez takega spridenca slednjič tudi neizogibno pride in ga sramotno uniči. Brez primernih zgodovinskih vzgledov mladini ljubezen do domovine, moški zuačaj, hrabrost in druge take poštenemu človeku in kristijanu potrebne lastnosti v njena nježna srca skoraj vcepiti ni možno. Kako privzdigne človeka navdušenje, kadar sliši pripovedovati o slavnih činih naših davnih prednikov, kakoršni so v zgodovini zapisanil »Beseda gine, vzgled pa rine«. — Tudi risanje se je splošno izboljšalo, da, po nekaterih šolah celo do popolnosti dospelo, a tu in tam bilo je pa tudi še prav slabo; gledalo se je premalo na to, da bi bile risanke fiedne, pravilne in natančne, na to, kar mora se pri tem pouku paziti. Po nekaterih šolah opustili so se pikčasti risanski sešitki in risalo se je na gladek papir, kar je vse hvale vredno, ker se s tem učencev samostojnost bolje vtrjuje. Kot risanski vzorci služile so na večini šol tukajšnjega okraja Grandauer-jeve risarije. Poglavitne pomanjkljivosti pri poučevanji tega predmeta bile so sledeče: 1. na nekaterih šolah se je premalo tvarine obravnavalo; 2. opazilo se je sim ter tje premalo skrbi učiteljeve pri risanskem pouku; 3. gledalo se je premalo na čistoto risanskih zvezkov. Ti omenjeni nedostatki naj se povsod, kjer se še nahajajo, v prihodnje odstranijo, pa bode glede risanja na tukajšnjih šolah potem vse dobro in hvale vredno. — Telovadba trpela je več ali manj iz dveh uzrokov: po največ šolah popolno manjka primernih telovadišč s potrebnim orodjem, a po drugih krajih so pa tudi še nčitelji, kateri nikdar prilike imeli niso, v telovadbi tudi le za silo izvežbati se; taki učitelji najbolje store, da pri slavnem c. k. deželnem šolskem svetu prosijo, da se jih tega poučevanja popolno oprosti. — Ženska ročna dela poučevala so se uspešno na 18tih šolah tega okraja; pomanjkljivo pri tem pouku bilo je to, da se je na šivanje sploh premalo oziralo. Ravno praktično šivanje je pri tem pouku poglavitni del, na katerega bi se moralo posebno gledati, kajti šivanka se pri vsaki družini najbolj rabi. Sploh pa priporoča g. nadzornik, da naj se učitelj za vsakokratno poučevanje vselej vestno pripravlja, ter učni čas, vsakemu predmetu posebej odločen, točno in vestno dopolnuje; posebno pri začetnikih treba je, da so natančni in vestni in to v vsakem obziru, ker, ako je podloga slabo narejena, tudi nadaljevalni pouk nikdar prida in uspešen ne bode. Od otrok naj se vselej strogo zahteva, da na učiteljeva vprašanja vedno v polnih stavkih odgovarjajo. Učitelj brez prave metode v šoli več skazf in spridi, nego koristi. G. nadzornik objavi konferenci sledeče postave in ukaze: 1. Ukaz ministra za uk in bogočastje s 7. svečana 1884. 1., štev. 21987 1883. 1., kateri razjasuuje doloObe prl sposobnostnih preizkušnjah za meščanske. šole itd. 2. Ukaz ministra za nk in bogočastje z 12. svečana 1884. 1., štev. 23122, glede ztnanjšanja pisarij pri Ijndskih šolah in prenaredbe nekaterih dotičnih določeb uonega reda z 20. avgusta 1870 1., žtev. 7648. 3. Ukaz ministra za uk in bogočastje s 27. maja 1884. 1. štev. 8019, o sprejemnih preizkušnjah učencev za prvi razred kake srednje šole itd. 4. Dopis visoke c. k. deželne vlade kranjske z 31. julija 1883. 1., štev. 1883, v katerem se šolam in učiteljem priporoča g. Tomšičev »Vrtec« v naročevanje. 5. Ukaz visoke c. k. deželne vlade kranjske z 11. avgusta 1883. 1., štev. 1457, kateri veleva, da se mora 1883. letnik »der Jugendbibliothek« z naslovom: »Nazaret« iz šolskih knjižnic odpraviti, ako bi se ta spis splch kje nahajal. 6. Ukaz ministra za uk in bogočastje s 27. oktobra 1883. 1., štev. 19587, v katerem jo rečeno, da se ima iz vseh šolskih bukvarnic odstraniti dr. Weichelt-ovo delce prvega letnika: »Illustrirtes Weihnachtsbuch filr Jung und Alt«. 0 tretji točki dnevnega reda: »Ali krajni šolski sveti zadostujejo svoji postavni nalogi«, poi-očal je g. nadučitelj Kavčič prav primerno. Konec svoje razprave, kateri je pa tudi dobro obširna in stvama debata sledila, stavi g. poročevalec sledeča nasveta: 1. Slavni c. k. okrajni šolski svet priporoča naj krajnim šolskim svetom, da preiskovanje uzrokov šolskim zamudam v prihodnje šolskim vodstvom prepuščajo. Le-ta nasvet, dasiravno, ako bi se kdaj uresničil, učiteljem od strani starišev novih kletvic in jeze donese, bil je z večino glasov vzprejet. (Skušuja me uči, da manj ko ima kak učitelj z občinskim in kiajnega šolskega sveta poslovanjem opraviti, toliko bolj v miru tudi živi. Pis.) 2. Krajni šolski svet izročiti iraa v začetku vsakega šolskega leta znesek za stvarne reči in potrebe šolskemu voditelju, da ne bode treba za vsak kosček krede in za vsaki kanec črnila sproti ponižno prositi, kar učiteljevo avtoriteto spodkopuje. (Soglasno vsprejeto.) K četrti točki: 0 vpeljavi Greiner-jevih pisnih zvezkov s predpisi v vse šole tega okraja, poročal je popolno stvarno g. Okoren. K temu poiočilu večina konferencije pritrdi nasvetu, da se Greiner-jevi lepopisni zvezki s predpisi v šole tukajšnjega šolskega okraja vpeljejo in v tretjem letu (s tretjeletniki) začenjajo rabiti. G. A d 1 e š i č nasvetuje, da se mesto Greiner-jevih vpeljejo v tukajšnji šolski okraj Lapajne-tove lepopisnice. Pritrdilo se je, da, kakor hitro bi g. Lapajne svojira lepopisnicam po Greinerjevem načinu primerne predpise preskrbel, bi se potem to lehko brez vseli zadržkov zgodilo, ker tukaj ne gre edino in le za načrtani papir, nego temveč zato, da ima vsak učenec pred soboj sam svoj predpis, po katerem se vadi pisati. G. predsednik na to mej drugim opomni, da se dobi za 2 gld. 132 Greiner-jevih lepopisnih zvezkov s predpisi, a, da kdor jih kupi 1000 vkup, dobi za nameček celih 400 lepopisnic, ali na vsakih 100 celih 40 po vrhu. Peto točko dnevnega reda: »0 cerkvenem petji« izpeljeval je g. Perne vrlo dobro, stvarno in zmerno. (Ker slavnemu uredništvu vseh treh ravno imenovanih gospodov poročevalcev referate ob enem v prepisih pošiljem, da je povoljno za »Tovariša« priredi in porabi, je v tem dopisu obširneje omenjal nisem.)*) K g. Perne-tovi razpravi dostavlja tudi g. predsednik Thuma svoja mnenja in prav stvarne opombe; omenja, da samo visoko c. k. ministerstvo v posebnem razglasu željo izreka, da bi se v polnein pomenu besede ne le drugo pošteno in vzpodbudno, nego tudi pravo in pobožno cerkveno petje uže pri mladini, kolikor je to doseči mogoče, priučevalo in vadilo, ter se na podlogi tega mej odraščenimi pozneje uspešno nadaljevalo, s čemur bi si učitelji lepih in pohvalnih zaslug gotovo pridobivali. Sploli rečeno, pravi nadalje, kjer je učitelj ob enem tudi orglavec, skrbi in prizadeva naj se marljivo za dostojno in krščanskemu duhu, kakor tudi svetemu hramu božjemu dostojno in primerno cerkveno petje. Koralnega, oziroma cecilijanskega petja cerkvenega pa se na deželi, sosebno po bolj raztresenih krajih in manjših župninah, nikakor splošno, stvarno in uspešno ne more gojiti, ker manjka za to potrebnih pevskili moči, in ako bi tudi bile, jim manjka pa časa za vežbanje in vaje v koralnem cerkvenem petji radi drugih vsakdanjih del in opravil, za katere pridnemu kmetskemu prebivalstvu še tako dostakratov dragega časa primanjkuje. Drugo je pa tudi to, da je vsak delavec svojega plačila vreden; torej tudi pevci, kateri se v težkem koralnem petji vadijo in vežbajo, za kar porabiti morajo veliko časa, tega nikakor brez plačila storiti ne morejo. Za taka in primerna plačila pevcem pa učitelj kot orglavec gotovo iz svojih dohodkov nikakor skrbeti ne more. A kako je pa zato, sosebno po bolj ubožnih krajih na deželi, od drugih strani preskrbljeno, znano je le predobro vsakemu, kdor se je kdaj s cerkvenim petjem ukvarjal. Koral strogo, točno in tudi v pravem koralnem duhu in slogu izpeljan je v resnici kaj veličastnega, kaj vzpodbudnega in kaj nebeškega; a grše spake se pa tudi skoraj raisliti in čuti ne more, nego je ravno korahio petje, nepopolno in površno izvrševano. Tako petje, mesto duha pobožnosti buditi in službo božjo poveličevati — bega oboje, kazi oboje, ker skaza nikjer koristna in na pravem mestu ni. Pesem na poskok ni božjemu hramu primerna, ravno tako pa tudi ne površno in skaženo koralno ali cecilijansko bogoslužno petje, *) Vzprejeli. Srčna hvalal Ured. odpravi naj se oboje. Ker je pa uže povsod srednja pot najboljša pot, bode taka pot tudi glede pravega cerkvenega petja, katero ne bode le službe božje poveličevalo, nego tudi v srcih vernikov pobožna čutila budilo, na pravem mestu. Tem mirnim in dobro preudarjenim opombam g. nadzornikovim je konferencija soglasno s popolnim odobrovanjem pritrjevala. (Dalje prih.) Iz Kadovljiškcjiil okraja. Svojo letošnjo učiteljsko skupščino imeli smo učitelji omenjenega okraja v dan 30. jul. t. 1. v Gradu. Zbora udeležili so se vsi gospodje učitelji in gospodičine učiteljice. Bilo je pri konferenciji 20 učiteljev in 6 učiteljic. Tudi gospod c. k. okrajni glavar Dralka je bil ves čas zborovanja mej nami. Iz mej častite duhovščine počastil nas je s svojo navzočnostjo č. g. kaplan Franjo Kregar iz Radovljice. Svojim namestnikom voli g. predsednik nadučitelja Trojarja. Zapisnikarja sta pa bila gg. Maier in Jeglič. Gospod c. k. okrajni šolski nadzornik, profesor Senekovič, pozdravlja prisrčno vso skupščino. Omenja 6001etnice, katero je vlani praznovala vsa Kranjska. Nadalje spominja se našega prejšnjega gospoda nadzornika, umrlega prečastitega g. dekana Kešeta, ki je bil vešč šolnik. Nato preide k opazkam o nadzorovanih šolah. Natančno o tem pomčati ne more, kajti ni mu bilo mogoče do zdaj še, da bi bil videl vse šole. V šolah, katere je nadzoroval, bilo je čitanje dobro; samo želeti bi bilo, da bi otroci nekoliko glasneje čitali. Slovnica se je dobro poučevala; vender naj se mladina tukaj ne trudi preveč s suhoparnimi pravili. Računjanje je na enih šolah dobro, a na druzih manj dobro. Pri računjanji priporoča g. nadzornik, da naj se ravnajo gg. učitelji po najnovejši terminologiji in tehničnih izrazih te stroke. Pisanje je na nekaterih šolah prav dobro, na drugih dobro in manj dobro. 0 zgodovini se poučuje dobro. Zemljepisje naj se uči na podlogi dotičnih zemljepisev. Drugo je našel g. nadzornik vse v redu. Na vrsti sta gg. Žvagen in Medic s poročili. Oba sta prav dobro poročala. G. Žvagen poročal je po slovenski, a g. Medic pa po nemški. — Razprave pri g. Žvagen-ovem poročilu udeležujeta se gg. Žirovnik in Zarnik. G. Žirovnik pravi, da bi bilo dobro, da bi se po zimi ptičem napravile takozvane »ptičje kuhinje«, to je, da se polaga pticam na primernem kraji na deskah zrnja i. t. d. G. Zarnik omenja, da imajo na Breznici te »ptičje kuhinje« uže nekaj časa. Pri g. Medic-ovem poročilu ni bilo od gg. sodrugov razgovora. Le g. nadzornik omenja na izjavo g. Medic-evo, »da naj bi se knjige v krajnih šolskih knjižnicah kronovizovale«, da to ne gre, ker krajne šolske knjižnice imajo za ta posel še premalo knjig. Potem govori g. Pirc, tajnik c. k. kmetijske družbe, ter učiteljem priporoča, kolikor je le mogoče, da pospešujejo kmetovo blagostanje. Stan kmetijski, pravi, plačuje največ davka državi, torej je prav primerno, da gledamo na to, kako kmetu dohodke pomnožiti. Niso pa mali dohodki, ki jih prinaša poljedelcu sadjereja i. t. d. Gorenjska rodi obilo sadja. Pred vsem odlikuje se prelepa Brezniška župnina; pa, kaj bi se tudi ne, saj je tam bival svoje dni kot župnik sloveči sadjerejec častiti g. Lovro Pintar. Koliko tu leto za letom pridobijo sadja, osobito jabolk različnih vrst in pa hrušek več vrst, koliko naredijo tu mošta iz sadja, ki ljudem po leti prav vrlo zaleže, — to vedo najbolje Brezničanje. — Potem voli se novi stalni odbor. (Ostane stari.) V knjižnično komisijo volijo se tudi prejšnji udje; samo na mesto gospodičine B a u e r, ki nikakor ni hotela še dalje voljena biti, vstopila je v odbor gospodičina Rozman. — V deželno učiteljsko konferencijo nismo volili, ker smo že lani v dan 11. januvarja v to korporacijo volili dva zastopnika. (G. Trojarja in g. Kovšco.) — 0 okrajni učiteljski knjižnici poročal je g. Trojar. Nakupilo se je nekaj novih knjig. A mnogo knjig, kakor znano, daroval je naši knjižnici c. k. svetnik gospod Murnik. G. nadzornik se pooblasti, da v imenu učiteljstva g. daritelju izjavi najprisrčnišo zahvalo za ta lepi dar (podarjene knjige cenijo se nad 200 gld.). G. Maier nasvetuje, da naj bi se pred vsem nakupile knjige, ki bi učitelja seznanile s tehničnimi izrazi pri računstvu, kar je g. nadzornik nasvetoval. (Vzprejme se.) Dohodkov imela je knjižnica 75 gld. 515/i0 kr.; troškov pa 34 gld.; ostaja torej v blagajnici 41 gld. 515/iO ^1"- Eacune pregledata gg. Jekovec in Rozman Ignacij. Pri posameznih nasvetih stavi g. Ivan Zarnik ta-le samostalni nasvet: Radovljiško okrajno glavarstvo naj bi se opisalo v zemljepisnem in zgodovinskem obziru. Pri utemeljevanji svojega predloga pravi g. Zarnik, da on namerava sestaviti ta opis. Nasvet je bil enoglasno vzprejet, razun g. Žirovnika, ki je mislil, da je to zasebna stvar in ne spada k oficijelnemu delu programa učiteljske konferencije. G. Zarnik prinesel je pole z vprašanji za vsa vodstva šol našega okraja sabo, in gosp. nadzornik jih je razdelil vsem pričujočim učiteljem. In tako utegnemo dobiti kmalu: »opis Radovljiškega okrajnega glavarstva«. Tiskan bo baje najpred v »Učit. Tovarišu«. K sklepu se g. prvomestnik vsem navzočim zahvaljuje, da so se tako marljivo udeleževali vkupnega zborovanja, ter učiteljstvo vzpodbuja, da naj vztrajno dela na korist in napredek narodni šoli. Gospod c. k. okrajnemu glavarju se zahvaljuje, da je blagovolil biti ves čas konferencije mej nami. Obraen proti njemu, pravi: »Gospod c. k. okrajni glavar, bodite uverjeni, da se bodemo vsi vkup vsigdar žrtvovali ljudski šoli in vneto delali za vero, dom, cesarja!« Na to spregovori g. okrajni glavar vzpodbudljive besede gg. učiteljem. Zahvaljuje se jim za trud in uspeh, ki so ga po izjavi g. nadzornika imeli v šolah, ter prosi g. nadzornika, da kakor je dobro pričel, bi isto tako nadaljeval. G. nadzornik s trikratnim »Slava svetlemu vladarju — cesarju!« — sklene konferencijo. Skupščina navdušeno zapoje še cesarsko pesen, in s tem se je končala konferencija. Ob 2. uri smo vkup obedovali. Potem smo se vozili tudi po jozeru, ter prepevali domače pesni — v prelepem domačem raji. Ne bodemo pozabili tega lepega dneva. ® Iz Kameniškega okraja. V 6. dan avgusta meseca t. 1. imeli so tu učitelji in učiteljice svojo letno skupščino. V skupščino prišli so vsi gg. učitelji in gospice učiteljice s c. k. okrajnim šolskim nadzornikom, s prcdsednikom okrajnega šolskega sveta g. dr. F. Zaplotnikom in s tajnikom c. k. kmetijske družbe (v Ljubljani) g. Avg. Pircem. — Zborovanje otvoril je g. predsednik ob devetih dopoludne, pozdravši navzoče učiteljstvo v slovenskem jeziku. Potem zahvali se v nemškem jeziku v imenu učiteljstva še g. c. k. okrajnemu glavarju, ker tako marljivo pospešuje razširjenje in ustanovljenje ljudskih šol v okraji. Za namestnika izvolil si je g. nadzornik g. Jos. Messnerja, nadučitelja Komendskega; za zapisnikarja izbere si skupščina gg. M. Ivanetiča, učitelja Blagoviškega, in M. Kosa, učitelja Krašinjskega. — Preidoč h 1. točki dnevnega reda, poroča g. c. k. okrajni šolski nadzornik Andrej Žumer o nadzorovanji lj. šol. v okraji. — Iz njegovega poročila posnemljemo to-le: Najprvo omenjal je pretnene mej učiteljstvom, da so bili namreč nekateri učitelji in učiteljice na svojih začasnih službali zatrdno postavljeni. Potem našteje in tolmači šolske zakone in ukaze mej pretečenim šolskim letom in prej na svetlo prišlo. (Na pr.: naučnega ministerstva ukaz s 26. marcija 1883. 1., št. 5455 o kraticah za mere in uteže, zakon z 2. febr. 1883. 1., naučnega ministerstva ukaz z 10. aprila 1883. 1. o skrbi za zdravje v ljudski šoli, naučnega ministerstva ukaz z 12. aprila 1884. 1. glede zmanjšanja uradnih pisarij na ljudskih šolah.) Dalje pove g. nadzornik, da so vsi krajevni šolski sveti v okraji za šolsko knjižnico proračunili letos čez 100 gld. (mimo lanskih 29 gld.). — Dvorazredna ljudska šola Mengeška razširila se je v trirazredno, v Trzini mora se zidati nova enorazredna; enorazredne ljudske šole na Goričici, v Dobu in Dolu bodo se razširile v dvorazredne; na Eovih otvori se enorazredna, za Holmec in Šmerijco naj se zida nova šola na Holmci. (Sklepi vis. c. kr. deželnega šolskega sveta.) Potem poroča g. nadzornik o nadzorovanji, in sicer: i. Glede šolskih poslopij in šolskih sob sose razinere izboljšale; največja nedostatnost so šolske klopi. Glede gorkote po zimi ravnaj se učitelj po toplomeru. 2. Hoja v šolo. V vseh 22 šolskih okrajih bilo je 3593 za šolo godnih otrok, v šolo jih je hodilo 87^, %% postavno oproščenih (največ zarad velike daljave za prvo leto), neopravičenih, ki niso v šolo hodili, je le §%. — Ako se odštejejo otroci šol za silo (v Motniku, Pečah, na Selih, Rovih, Holmci in Škaručini), ostane še okoli 400 za šolo godnih otrok, ki nikjer v šolo ne hodijo. 3. Učni pripomočki so se. precej pomnožili. Najbolj pogreša se zbirek domačih prirodnin. 4. Otročje knjižnice so se tudi pomnožile. Na »Vrtec« še devet šol ni naročenih. Samo jedna šola še te knjižnice nima. Na vseh šolah v okraji imajo te knjižnice 1154 knjig (446 vezanih, 708 nevezanih). 5. Šolsko voditeljstvo. — Šolski uradni spisi bili so večinoma v lepem redu in skrbno spisani. V kroniko vpiše se iz matrike vkupni pregled, hoja v šolo in napredek šolskih otrok, v tednik pri jezikovem pouku naloge (naučnega rainisterstva ukaz z 12. febr. 1884. 1.) in za I. oddelek tvarina iz nazornega nauka. — Vzajemnost učiteljev ene in iste šole bila je vzgledna. 6. Šolsko ustrahovanje bilo je skoraj povsod dobro, v sedmih slučajih prav vzgledno. 7. Na vzgojo gleda učiteljstvo, kakor na pouk. Otroci večinoma kaj radi slušajo. V vsem okraji ima 200 otrok 692 gld. v poštni hranilnici shranjenega denarja. 8. Uspehi pri pouku so bili letos boljši ko lani. So pa tudi šole, kjer se učni smoter še daleč ni dosegel. Da bi se to izboljšalo, sestavi se na vsaki šoli pred začetkotn šolskega leta na podlogi učnih črtežev in učnih knjig za vsaki oddelek in razred obširen učni načrt, deljen v štiri četrtletja. V tem naj se navede iz vsacega predmeta vse, kar se bode učilo: katera berila se bodo brala, kaj se bode učilo iz slovnice, pravopisja, vse spisne naloge i. t. d. Posamezni predmeti: a)Jezikovni pouk: Učiteljstvo si prizadeva, da rabi pri pouku pravilen slovenski jezik. Naopačne oblike, germanizmi i. t. d. se bolj redko nahajajo. Tvorni deležnik preteklega časa (pisal, bral, računil) naj učiteljstvo pri pouku izgovarja, kakor se piše into tudiod otrok zahteva. Za obljudene šole zadostuje Abecednik za I. in II. oddelek, ako se otrokom potrebna slovnica ustmeno doda. Slovniški pouk bil je boljši od lani, vender je v tem predmetu najslabši napredek. Glasoslovje, zlogoslovje goji se premalo. Vsaka naloga, bodi si domača ali šolska, naredi se prej z otroci ustno. Nemški jezik poučeval se je na dveh šolah obligatno, na eni neobligatno s prav dobrim, dobrim pa tudi se slabim uspehom. b) Računstvo se je izmej vseh predmetov najbolje poučevalo. c) Realije so se na podlogi beril po vseh šolah uspešno poučevala. Za poučevanje v zemljepisji pogreša se narisov za š o 1. poslopje in šolski okraj. Za domovinosloje priporoča se zapisovanje ljudskih pravljic in zgodovinskih diit dotičnega kraja. d) Lepopisje se je izboljšalo zlasti tam, kjer se je poučevalo po Razinger-Žumerovi metodi. e) Risanje je bilo v nekaterih šolah prav dobro, v nekaterih pa tudi prav slabo. f) Petje se je povsod dobro gojilo. Priporoča se raba Nedvšdovega »Slavčka.« g) Telovadba gojila se je na dveh šolah po predpisih, drugod pa samo telesne vaje v šolski sobi, ker ni telovadišč. h) V ženskih ročnih delih poučevalo se je na devetih šolah in sicer: pletenje, kockanje, zaznamovanje, vezenje in šivanje z dobrimi uspehi. i) V kmetijstvu, zlasti v sadjereji, se je praktično poučevalo na šolah, ki imajo šolski vrt. Osera do zdaj urejenih šolskili vrtov meri 2100 m 2. Od teh se je letos porabilo za nasetev pečkov 100 m a. V drevesnicah bilo je 2064 jedno- do triletnih divjakov, 608 se jih je cepilo z otroci, 400 bilo je uže prej cepljenih, 180 se jih je ljudstvu dalo. G. predsednik c. kr. okrajnemu šolskemu svetu poslušal je prav verno to zanimivo poročilo nadzornikovo ter je potem poslovivši se od učiteljev odšel. Prav iznenadila je takoj potem vse domače in učitelje goste (4 iz Litijskega okraja, 2 iz Ljubljanske okolice najodličnejši mej njimi g, A. F u n t e k) gospica Marija Scherz, učiteljica Zaloška, se svojim v pravilni slovenščini pisanim poročilom: o slovničuem pouku na enorazrednici. Kaj tacega je pač bela vrana mej slovenskimi učiteljicami, ki rajše nemščino »mučijo«. V razgovarjanji o tem predmetu oglasita se gospoda Letnar in Burnik. Ko je o tem govoril še g. nadzornik, določilo se je konečno: Izreci se odboru za preskrbovanje in predelovanje knjig ljudske šole želja, da pridene k Tretjemu Berilu slovnico (skladnjo). 0 slovničnem pouku na dvorazrednici poročal je g. Anton Javoršek, nadučitelj Mengeški. K debati o njegovem poročilu oglasi se samo g. nadzornik ter izjavi, da pogreša v spisu teh - le poudarkov: 1. slovniško pravilo izpelji se iz beril samih, 2. učenci naj se korenito nauče, 3. učitelj trebi lokalizme in druge nedostatnosti narečja. Po nekolikem oddihljeji razpravljal je g. Alojzij Kecelj, učitelj Ihanski, svojo nalogo o začetnem pouku v zemljepisji. Kritikujoč to razpravo, oglasi se g. Pfeifer ter pravi, da so risarije, ki jih je g. poročevalec pri razpravljanji narisal, veliko pretežke za otroke, da bi jih dobro izpeljali. Tega mnenja je tudi g. nadzornik ter izjavi, da je pa naloga s pravega stališča izdelana. Po teh razgovorih pove g. predsednik skupščini, da je g. V. Burnik zrisal dober in velik zemljevid Kameniškega okrajnega glavarstva. Zemljevid dal se je stmkovnjaku. v pregled in popravo in se zdaj uže litografuje. Glede tega zemljevida stavil se je ta-le nasvet: 1. Visoki c. k. deželni šolski svet naj se prosi, da bi ta (Burnikov) zemljevid dovolil rabiti po ljudskih šolah Kameniškega okraja in 2. slavni c. k. okrajni šolski svet pa, da ga založi. Potej točki uradnega dnevnega reda govoril je g. Pirec, tajnik c. k. kmetijske družbe, spodbujajoč v živem govoru zbrane učitelje, da naj na to delujejo, da se umno kmetijstvo in sadjereja mej narodom, kjer službujejo, povzdigne. Omenja, da je ravno ljudski učitelj v prvi vrsti poklican kmetu k materijelnemu blagostanju na noge pomagati. G. nadzornik zahvali se g. tajniku za spodbujajoč govor, želeč ob enem, da bi še večkrat počastil učiteljsko skupščino v Kameniku. 0 delovanji odbora za pregledovanje knjig »družbe sv. Mohorja«, poročal je g. L. Letnar, učitelj Dobski. Imenik knjig, ki so se vzprejele votroško knjižnico invšolsko, poslal bode odbor vsem vodstvom v okraji. Pri izbiranji učnih knjig za šolsko leto 1884/5. ukrenilo se je, da ostane vse pri starem. V knjižnično komisijo so bili izvoljeni: gg. V. Burnik, Fr. Golmajer, A. Javoršek, Avg. Štefančič in Ig. Tramte. Ti izbrali so si za predsednika g. Burnika, za njegovega namestnika pa Javorška. Sklene se na dalje, da se okrajna učiteljska knjižnica iz Mengeša prepelje v Kamenik. Volitev dveh poslancev v deželno učiteljsko kon ferencijo se na željo predsednikovo ni vršila, ker je povedal, da letos ne bode zborovala. Stalni odbor ostal je stari. Samostojnih nasvetov bilo je več, tudi obilo knjig se je nasvetovalo, da bi se nakupile za okrajno učiteljsko knjižnico. Iz Krškega. (Kako bi dobili pedagogiko vslovenskemjeziku?) Ni dolgo še, ko mi je poslal »hrvatski pedagogijski književni zbor« troje knjig, katere je letos izdal, namreč dve drobni knjižici za mladež in »Stjepan Basariček-a: Pedagogijo. III. del. Posebno ob ukoslo vje«. S tem delom je pridni hrvatski pedagogijski pisatelj dokončal svoje obširno delo »pedagogij o« , ki je izišlo v 3 letih in 4 delih, namreč I. d. Dzgojoslovje, II. d. Obče obukoslovje, III. Posebno obukoslovje in IV. d. Poviest pedagogije«. Čestitajmo, slovenski učitelji, vrlim hrvatskim snbratom, da imajo za uspešno delovanje na pedagogijsketn polji že vsa potrebna književna sredstva, katera v prvi vrsti tako zelo potrebnjejo na svojih hrvatskih učiteljiščih: v Zagrebu (3) in v Petriuji (1). Ta napredek hrvatskih učiteljev mora pa nas slovenske učitelje z nova vzpodbujati, da tudi mi prej mirovati ne smemo, dokler v slovenskem jeziku enake knjige nimamo. Čemu pa? utegne kdo vprašati, ko so naša učiteljišča večinoma še nemška, in ko se pedagogija na njih ne uči še in ne bode še kmalu učila v našem jeziku. Ta ugovor je sicer tehten, a nas ne sme plašiti. Mej učiteljskimi kandidati po Slovenskem je nekaj tako domoljubnih mladeničev — in tacih se tudi v bodoče zmanjkalo ne bo — kateri bi se tudi pedagogije rajše v slovenščini nego v nemščini učili, ko bi potrebnih slovenskih knjig imeli. Takim vrlim pripravnikom je treba pomoči s tem, da jim učitelji spišemo in izdamo pedagogijske knjige tudi v slovenskem jeziku, katere bodo vsaj poleg nemških rabili. Domoljubni učitelj pedagogije se je pa bode morebiti tudi sam posluževal in se vsaj terminologije v obeh jezikih učil. Slovensko pedagogiko bi bili lehko že kdaj imeli v našem jeziku, ako bi kateri slovenskih pisateljcv na učiteljiščih v Ljubljani, Kopru, Gorici, Mariboru in dr. učil ta nauk, ki je menda povsodi v rokah za naš narod mlačnih mož. Dokler si slovenski učitelji ne spišetno dobre take pedagogike in pedagogične slovenske terminologije ne ustvarimo, imeli bodemo vedno težavo pri spisovanji in obravnavanji pedagogijskih vprašanj. Zato tega dela ne moremo odlašati. Posamezna moč bode težko v kratkem času kaj takošnega ustvarila: ako se pa delo razdeli mej zmožiie šolske pisatelje, katerih že preccj imamo, utegne se delo v 2 — 3 letih dovršiti. Pred vsem pa je treba materijelne podpore, da se knjiga založi in tudi sodelnlcem da mala nagrada. »Hrvatski pedagogijski književni zbor«, ki dobiva podpore od raznih avtonomnih iri vladnih korporacij, že dela tako. Enako naj bi delalo tudi »Slovensko učiteljsko društvo«; ali to menda reprezentuje častiti g. predsednik zdaj sam, ki ima pa že pri našem vrlem »Učit. Tov.« dovolj hvaležnega posla. — Z ozirom na te okoliščine sem se jaz obrnil ne davno na slavni deželni odbor (zbor) kranjski s prošnjo, da bi mi dovolil za izdanje slovenske pedagogike nekaj podpore. Ako mi vstreže, naprosil bodem boljše šolske pisatelje, da bi pri tem delu sodelovali. Potem bodem še naročnike nabiral. Denarna podpora bode kazala, v kakšnem obsegu bi se izdala knjiga, ki utegne seveda veliko stati. Toliko sem si štel v dolžnost, častitim gg. tovarišem naznaniti. I. Lapajne. Iz Ljubljane. Rojstni daa presvetlega cesarja je tudi šolstvo in učiteljstvo tu in po deželi veselo in dostojno praznovalo. — V sadje- in vinorejski tečaj na Slapški šoli so letos šli ti-le gg. učitelji: Žvagen Valentin, učitolj v Radovljici; Matija Hudovernik, nadučitelj v Dobrepolji; Fran Koller, učitelj v Stalcarji na Kočevskem; Jan. Barle, učitelj v Podzemelji; Andr. Šest, nadučitelj v Metliki; Vilj. Gebauer, učitelj v Tržišfii; Adalbert Ribnikar, nadučitelj v Dolenjem Logatci; Jan. Pipan, učitelj v Starem Trgu pri Ložu; Mat. Hiti, učitelj v Slavini; Dic Oton, učitelj v Štuiiji; Jos. Svetina, učitelj v Šmariji; Fran Črne, učitelj na Vrhniki; Jos. Cepuder, nadučitelj v Litiji; Jan. Žirovnik, nadučitelj v Gorjah na Gorenjskem. — Odbor »Slovenskega učiteljskega društva« bode imel v četrtek, t. j. 4. t. m., ob 2 popoludne v društveni sobi sejo, h kateri vse gg. odbornike uljudno vabi predsedništvo.