V Trstu dne 24. Decembra 1908 f St. 52. Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo n |ica Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 = i / Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. ; Posamezna številka = 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. v . .. -J Slovensko in italijansko Dejstvo, da ni vseeno kaj poreče jugo¬ slovanska social nedemokratična stranka pri vprašanju slovenskega vseučilišča in pri določitvi mesta za sedež tega vseučilišča je, (] a s edi v državnem zboru 89 socialističnih poslancev, ki bodo v trenotku, ko se bo o tem sklepalo, zavzemali stališče, ki ga bo zavzela naša stranka in nikakor ne stališča, ki ga bodo zavzemali meščansko- n avodni zastopniki. To velja — seveda — za slučaj, da bi se sklepalo o tem že sedaj, ko nimamo Slovenci še nobenega socia¬ lističnega poslanca, kakor tildi da bi se o tem sklepalo šele takrat, kadar bo sedel, ali pa bodo sedeli v držav¬ nem zboru tudi zastopniki jugoslovanske socialne demokracije. Število socialističnih poslancev v državnem zboru je tako, da bi bilo pri glasovanju o tem vprašanju že sedaj odločilno. Razven tega so prišli so¬ cialistični poslanci s svojimi resnimi nastopi in s svojo železno voljo do dela, v parla¬ mentu do tolikega upliva, kakoršnega si ni znala priboriti na tako plemenit način do- sedaj še nobena druga stranka. Njih nastop za ugodno ali neugodno rešitev vprašanja, ne bi bil tedaj tudi zaradi tega brez po¬ mena. Ako tedaj pomislimo, da je nastop socialističnih poslancev v državnem zboru pri tem odvisen od stališča, ki ga pri tem zavzema jugoslovanska socialistična stranka, pridemo do logičnega sklepa, da je baga- teliziranje naše stranke strani narodnih vo¬ diteljev v trenotku, ko se ve, da se brez socialističnih poslancev vprašanja ne more za nas ugodno rešiti, neumno in brezpo¬ membno, ker je iz gori navedenega razvidno, da ni vseeno, kaj mi porečemo pri tem vprašanju in ker ni za stvar ne koristno ne škodljivo. Najmanj pa potrebno. Da se zaradi takega bagateliziranja naša stranka ne bo dala zavesti na napačna pota je čisto umljivo. Da smo mi za slovensko vseučilišče, je dejstvo o katerem ni treba razpravljati. Odkrito povedano, meni se zdi naravnost smešno, ko čitam včasih v kakem narodnem listu članek, kjer nam rodoljub na dolgo in široko pripoveduje, zakaj bi morali biti mi za slovenske ljudske, srednje in višje šole. Za nas je stvar pač čisto enostavna. Brez poduka, brez šol ni izobrazbe; brez izobrazbe ni napredka, ni kulture in ni razumevanja velikih idej med katere spada tudi socialistična. Ako tedaj tudi abstrahi¬ ramo od vseli drugih naravnih vzrokov, ki govore za slovenske ljudske, srednje in višjie šole — o katerih vzrokih bomo go¬ vorili pozneje — moramo biti mi sociahu- demokrntje za šolstvo že takorekoč iz stran¬ karskega stališča, skorej bi rekli iz stran¬ karskega egoizma. Kjer ni izobrazbe ni r.iti socialne-demokracije. Kjer in izobra¬ ženega delavstva, tam se s socialističnimi idejami ne opravi ničesar. Kjer je delavstvo najbolj izobraženo, tam je srcialna demo¬ kracija najmočnejša. Mi moramo tedaj biti za šolstvo, ker brez izobrazbe ne bi mogli niti živeti. Tudi iz samega strankarskega stališča smo mi lahko za to, da se da vzakemu narodu šole z učnim jezikom, ki ga narod razume. V tistem trenotku, ko se bo dalo vsakemu narodu vse kar mu gre po pravici, bodo nehali narodni boji. Tedaj se bo začelo ljudstvo nekoliko bolj zanimati za socialna vprašanja, tedaj za socializem. Da smo mi tudi za slovensko vseučilišče ni tedaj nobenega dvoma in ga tudi ne more biti. Nekoliko bolj zamotano je vprašanje v katerem mestu naj bo sedež slovenskega vseučilišča. Za zlovenske narodnjake je — kakor se vidi iz dosedanjih njihovih nasto¬ pov — stvar zelo lahka. Posebno enostavno razpravljajo o tem tržaški narodni voditelji. Zahtevejo slovensko vseučilišče v Ljubljani s pogojem, da se ne da Italijanom vseuči¬ lišča v Trstu. V slučaju da se da Italijnom vseučilišče v Trstu zahtevajo pa mesto vseučilišča v Ljubljani, slovenske paralelke na italijanskem vseučilišču. Da se s takim stališčem ne more strinjati naša stranka je stvar popolnoma naravna. V trenotku ko so narodni voditelji zavzeli to stališče, so naredili iz čisto kulturnega politično vpra¬ šanje. Da pa mi ne moremo in da ne bomo niti dovoliti, da bi se iz kulturnih uprašanj delala politična vprašanja izvira iz dejstva, da se ravno vsled vmešavanja politike v kulturna uprašanja, zavlačuje rešitev po¬ slednjih. Dalje prih PolemiKa z liberalci. L Polemika z liberalci in zlasti z goriškimi je dosti neplodna. Težko, da se kje najde koncentrirane toliko napihnjenosti in ošab¬ nosti in nevednesti, kakor med temi poli- tikarji. Da je to resnično, izhaja iz dejstva, da rabijo v svojem političnem boju proti nasprotnikom zelo čudne argumente, izmed katerih sc nam zdi najgrši —- denunciacija. Ovajati celo srednješolsko mladino, se nam zdi najsramotnejše sredstvo v političnem boju in goriški liberalci ne zametujejo niti tega! Dostojni zaradi tega niso postali, če¬ tudi so izobraženi akademično. Pečat de- nuncianstva jim ostane vžgan na čelo za dolgo... Da je pa nevednost goriških liberalcev res velika, hočemo dokazati. Že iz tega spozna vsak razsoden človek, kako omejeni so goriški liberalci, ker vo¬ dijo samo oseben boj, Če delajo klerikalci 'enako, jih zadeva tudi isto očitanje. J. S. Machar: Taktat o domoljubju. Kos sveta, kjer sem raste!, živel kot dete, deček svoja mlada leta '/. zaljubljenostjo prvo sladko glupo in z muko prvo in prevara kruto: v ravnini labski jedno belo mesto , z gozdovi modrimi v obzorju daljnem, ^ in z gradom starim in zarastlim parkom, in z mirnim trgom, s cerkvijo brez sloga, ki nizki stolp svoj dviga nad krajino, nad polja valovita, drevorede, nad znamenja nad križpotih, nad loge ob tihi reki, znane krog vasice — ta zemlje kos je vse, po čimer v mesta krščanih ulicah se toži srcu. A pravzaprav po letih mladih mojih, ki tam sem živel jih, se toži mi . . . ker duša kraje te si čudno slika, po njih želi in hrepeni — in upa, da pomladi se, če se tja povrne . . . Vem, da enako ljubil kraj bi drugi, če bi drugje mladost preživel svojo. Ta dom je moj. Nič več. naučen nisem ta pojem zemljepisni obožavat, ki stvorjen bil od gladkih diplomatov je v kabinetih; ki na zemljevidih profesorji so kazali ga nam. in ki kot vsak drug zemljepisni pojem se jutri lahko skrči ali zraste — po tem, če padlo kje je na bojišču V morilni bitvi, ki do nje nam nič ni, več mladih bitij z te strani al z one! Ponosa nisem našel v zgodovini, sanjači kjer pobožni v praznoverju na zemljo padajo, bij6 se v prša, da tudi Čehi so: ne; kot povsodi, povest i naša — vrsta strašnih činov, od nas storjenih in od nas prestrnih); ljudi ničvrednih, razdivjani strasti, izdajstev, suženjstva, krivice; bili so tudi dnovi svetli, ki so žvenketajoč denar vsakdanjih fraz zdaj zvitežem postali, kot povsodi. Ponošeni nisem niti na dni naše. Od drugih boljši nismo mi. Površni, plitvi smo, kjer moč je, tilnik se vkloni suženjsko, zato ponižnim smo zli gospodje. Hlastavo sebični, vznetljivo blazni, smešni smo v napuhu iu maloduni v ogorčenju praznem. Načelnega boja, boja za ideje na Go¬ riškem se ni in gn ni bilo. Niti dr. Mahnič ni imel moči, da bi bil prisilil svoje na¬ sprotnike, ki danes stoje za „Gorico ali za „Sočo“, do takega odločilnega boja. — Vso, kar se sedaj imenuje «političen boj» na Goriškem med klerikalci in liberalci, nima mnogo večjega pomena, nego lokalni politični boji po vaseh, kjer se gre za žu¬ panski stoliček temu ali onemu magnatu. Načela se nič ne premenijo, ako sedi na županskem stolen v taki vasi Peter ali Pavel. In ravno tako bi bilo vse eno, ali sedi na Goriškem v deželnem odboru dr. Gregorčič ali A. Gabršček. Prvi bi novih načel ne uvajal, ker dru¬ gih nima nego klerikalna, — in ta itak vladajo danes na Goriškem. Drugi bi novih •načel ne uvajal, ker jih nima; pardon — o volitvah jih ima, a takrat so ravnotako klerikalna kakor dr. Gregorčičeva. In vsa liberalna stranka je takšna, kakršen je njen voditelj — brez načel. Načelna njih politika torej ne more biti. Zato mora politika in polemika z go¬ riškimi liberalci postati osebna. In takšna je dandanes. Zavoljo liberalne nevednosti. Mislijo namreč liberalci, da če mučijo in onemogočijo nositelja in propagatorja kakšne ideje, da s tem ugonobijo idejo samo. Konkretno povedano (zavoljo omejenosti liberalcev govorim prav nazorno) Dr. Tuma agitira za socialno demokratične ideje na Goriškem. Tla so tukaj zrela zanje kot le- kje. Liberalcem, ki itak že nimajo med ljudstvom nikjer več tal, ampak le še pri taroku v kavarni, seveda to ni všeč. Radi bi ar. Tumo onemogočili. Poslužujejo se vseh sredstev v to svrho. In mislijo, da bi s ..nun ubili tudi socialistično idejo na Go¬ riškem. Naivnost ! Saj ideje ne zorijo samo v osebah — ideje so dane v razmerah, v katerih živimo. Ce jih ne vzbudi jeden, jih vzdrami drugi. Ni treba, da bi bil ravno akademik — — glejte Ivana Mermoljo! Naj si torej liberalci dajo dopovedati, da socializma na Goriškem ne končajo, tudi če bi dr. Tume ne bilo. S svojim pustim negativnim delom še celo nič ne opravijo nasproti neumorni akciji. Mi socialisti smo mnenja; nismo zato socialisti, ker nam je všeč ta ali ona oseba, ki tudi zastopa naša načela; ampak mi smo socialisti vsled tega, ker prepriča¬ nje tako veleva. Mi tudi nismo bili nare¬ jeni za socialiste, ampak mi smo socialisti postali, sami iz sebe in iz razmer, v ka¬ terih smo živeli in živimo. Liberalci mislijo seveda drugače, da je vse, kar je liberalnega na Goriškem od¬ visno od osebe Gabrščkove, kar je kleri¬ kalnega, od osebe dr. Gregorčiča in kar je socialnodemokratičncga ob osebe dr. Tume. Čeprav to ni resnično in pametno, vendar le v tem najdemo pravi vir osebnega boja Sleparje imamo, bedake, lumpe, trgovce tudi s češkim rodoljubjem, in par ljudi, poštenih in odkritih — vse to ima vserod vsak drugi narod — bogovi, naj ponos odtod izvira? Ne, nisem domoljub in domovine ne ljubim, nimam, ne poznam, ne vem ni zakaj naj ljubim jo. Som Čeh, kot lahko bi bil Nemec, al Grk, cigan al pa zamorec, če bi drugje se bil rodil. In čestvo moje. življenja mojega je del, ki čutim ga ne kot slast, razkošje, a kot resno dolžnost vrojeno. V meni dom je moj, in po modi dnevni ga ne bom pobarval, pristrigel na povelje ne nikogar; ne vzemo mi ga; on živel bode, ko cvetla trava bo nad grobom mojim, nadalje v drugih dušah •— če zaide v njih, mrtev bo, kot pel je Kollar stari. Če delam zanjga, je tedaj to delo za čestvo, kakor jaz ga čutim v sebi. In če kdaj nanje bom ponosen, bodem ponosen na življenje svoje le . . . Dr. Ant. Dermota. (Iz knjige «Golgatha»). v goriškem političnem življenju. In v tem tiči vzrok, da je to življenje tako umazano; v tem se dobi pojasnilo, zakaj se liberalci ne strašijo rabiti celo taka sredstva, kot je ovaduštvo politično indiferentne mla¬ dine ! Iz tega je tedaj jasno, da socialni domo- kratje na Goriškem ne delajo za nobeno osebo niti na ljubo nobeni osebi, marveč da razširjajo socialistične ideje in nič dru¬ gega. Nam je socializem nad osebami. Zato je vse hujskanje proti dru. Turni od liberalne strani neuspešno. II. Ce se pri razširjanju socializma in socia¬ lističnih idej hoče objektivno pravično na¬ stopati, je treba, da sc ne samo klerika¬ lizem, marveč tudi goriški iiberalizem po¬ kaže v isti nagoti, v kakršni živi. Ako za nagoto liberalizma potem kdo dela odgovorne socialiste, je to v istini bedasto. Gotovo je, da socialisti napram liberalizmu ne bodo poznali tistega lepega krščanskega dela usmiljenja: nage oblačiti; saj tudi sebični liberalizem ne pozna na¬ pram socialistom krščanskega pravila: lačne nasititi, ampak bi jih najraje izstra-. dal — ne samo politično tudi gmotno. Naj se torej liberalizem — po svojem lastnem temeljnem načelu : vsak je svoje sreče kovač — oblači sam, kakor ve in zna r in skriva svoj nagec. Dokler bo pa nag, socialisti ljudem ne bomo govorili, da je oblečen. Zakaj da socialistom ni mogoče iti za liberalce v boj, smo pred meseci že raz¬ pravljali v tem listu. (Gl. članke: Mi in liberalizem). Danes lahko rečemo, da osta¬ jamo pri vsem, kar smo takrat pisali. Če hočemo dokazati, kako prav smo imeli trdeč, da liberalizem ni zanesljiv bojevnik v vojski zoper klerikalizem, lahko pokaže¬ mo samo na sramotni kompromis na Kranj¬ skem. Pa tudi na Štajerskem so iskali na¬ prednjaki kompromisa s klerikalci. Ampak zakaj tako daleč: saj „Soča“ sama v svoji denuncijantski 145. številki pravi, da se hoče za « boljši čas goriških Slovencev «boriti združeno®, češ, da po njeni (Sočini) poti se hoče spore zravnati. Torej tudi „Soča“ koprni po kompromisu s klerikalci. Na skupna pota! Čemu bi se socialisti bratili s tako “stranko*, ki je obupala sama nad seboj, ki si hoče podaljšati šc tisto malo življenja, kar ga je v nji, s sramotnimi kompromisi?! In z denuciacijami seveda tudi! Anahronistično bi bilo, če bi se danes navduševali še za liberalistične ideje v teoriji ali praksi. Po celem svetu, pri vseh civiliziranih narodih se kaže nad vse jasno, da je liberalizem opravil v teoriji in praksi. Zgodovinsko dejstvo je danes libe¬ ralizem, pa nič drugega. Ali če hočete: ovira resničnega napredka je liberalizem. Kakor o celjskih grofih, poreče se tudi o liberalizmu: Grafen von Cilli sind gewesen, und nimmei'mehr! Liberaiizem je odgospodaril v dr-žavo- slovnem oziru; zapustil nam je tu konsti- tucionalizem. Liberalizem je odgospodaril v ekonomskem oziru; zapustil nam je svobodno konku¬ renco in kapitalistični gospodarski sistem, ki se ujeda sam od sebe. Liberalizem je odgospodaril končno tudi na socialnem polju, kjer je obetal, da uve¬ de harmonijo vseh interesov, a nam je za¬ pustil le še večjo diferenciacijo stanov in interesov. In sedaj bi še rad tisto, kar je na tem in na gospodarskem polju sam ustvaril: razredne boje, prisil za nos so¬ cialni demokraciji! Izkratka — kar na Slovenskem še miga po liberalno, so samo ostanki velikega svetovnega gibanja. Z ostanki pa se socia¬ lizem noče hraniti; ostanki se pomečejo v korito ali pa pomandrajo! Če očitata „Soča“ in njen akademični denunciant, da je sodr. Dermota pri svo¬ jem predavanju v Narodni prosveti «o individualizmu* bil tendenciozen, tedaj konstatiramo, da je dr. Dermota pribil in dokazoval samo gori navedena tri dejstva o liberalizmu. Nič drugega. Da bi se bil izpodtikal v znanstvenem predavanju nad 2 DELAVSKI LIST sterilnim goriškim liberalizmom ali celo nad kakimi osebami, tega vendar ne sme nihče zahtevati od dr. Dermote! In če se samo konstatiranje dejstev, priznanih od vsega sveta, le ne od goriških liberalcev, opisuje in podtika potem kot tendenca, tedaj to ni nič drugega, nego dokaz za trditev iz prvega članka — kako je goriški liberalizem omejen in m veden. To je ravnotako, kakor če kdo ki je zašel vpraša za pravo pot in se potem jezi nad tistim, ki mu jo pokaže. Domače stvari. Vsi plačevale! strankinega davka so vabljeni na velik zaupni shod ki bo v nedeljo dne 28. t. m. ob 10 uri zjutraj v Delavskem domu ul. Boschetto 5. II. nad. Sodrugi ki so dobili vabilo, nai isto tudi seboj prineso. Zaupnike sc prosi da narede za ta važen shod potrebno agitacijo. Na delo! Zvez a pekovskih delavcev po¬ družnica Trst vabi vse prijatelje in znance na družinski večer, katerega priredi dne 24. decembra t. 1. v Delavskem domu ulica Boschetto št. 5. I. Začetek točno ob 9. uri zvečer. V Tjuhljani je bil pretečeno soboto pri ožjih deželnozborskih volitvah v splošni kuriji izvoljen liberalec J. Turk. Dobil je 1833 glasov. Sodr. E. Kristan je dobil 1364 glasov. Vsekako častno število. I>r. Josip liandlč, predsednik N. D. O. je namreč tudi «akademično» izo¬ bražen politik. Prav tako kakor dr. Rybar in dr. Slavik. Tudi nastopa po enakem receptu. Rybafu in Slavilcu je, zaradi nju¬ nega nastopa na shodu v «Nar. domu» dne 29. novembra t. 1. odgovoril dr. Tuma. Mandiču ne bo sodr. Tuma odgovarjal. Ampak ker je iz njegovega govora vendarle razvidno za kako prokleto neumne ima svoje potrpežljive poslušalce, in ker vemo da čitajo naš list tudi njegovi pristaši, je vsekakor vredno, da povemo tem, kako smešno nastopa Mandič takrat kadar se je samega sebe prepričal, da je bil njegov nastop najresnejši. Na tem shodu je Mandič zahteval kar kategorično, naj pusti dr. Tuma tržaške narodnjake pri miru. Mi sicer vemo, da se gospodje v narodnem domu boje — zelo boje —- nastopov dr. Tume. Ampak mi jim zaradi tega ne moremo pomagati. Do narodnjakov nimamo in tudi ne bomo imeli nikdar nobenega usmiljenja. Čim prej jih hudič vzame tem bolje bo za narod. Ampak da si upa kaj tacega zahtevati od dr. Tume on — Mandič — ki ustanavlja sedaj svoje nerodne delavske organizacije, ki so sovražnice delavstva, izgleda nekam smešno. Po njegovem mnenju dela tedaj di'. Tuma med narodnjakarji nemir kadar pride v Trst na shod lastne stranke. Dru¬ gače se je dr. Mandič razlikoval od drugih z eno trditvijo. Priznal je namreč brezpo¬ gojno lepe ideje socialne demokracije. Se¬ veda je takoj dodal, da so neizvedljive. To je toliko kakor da bi bil rekel, da je na¬ čelno za socialno demokracijo, ampak da noče biti iz taktičnih razlogov socialni de¬ mokrat. “Ideje so previsoke, da bi se dale med priprostim slovenskim ljudstvom uve¬ ljaviti*. Mi sicer priznamo, da so sociali¬ stične ideje za neukega slovenskega delavca kakor žalibog — tudi za večino slov. aka- demmikov, težavno razumljive in prevzvi- šene. Apak lump je vsakdo, ki je spoznal resnico in je noče tolmačiti ljudstvu. Če imam na razpolago zdravilo, o katerem sem prepričan, da zamore bolniku vrniti zdravje, ponudim, — celo vsilim -— bolniku to zdravilo in ne bom iskal drugih zdravil, To je naše geslo. In tako delajo pošteni ljudje. Kdor dela drugače ni pošten in mi ne bomo nikdar smatrali za poštenjaka no¬ benega, ki dela proti svojemu prepričanju. Ampak dr. Mandič se je na omenjenem shodu tudi posluževal proti dr. Tumi ne¬ dopustnega zavratnega sredstva. Svojim potrpežljivim poslušalcem je citi¬ ral iztrgane stavke iz brošure, ki jo je napisal dr. Tuma o «jugoslovanski ideji in Slovencih*, da bi z njimi dokazal, kako je dr. Tuma v enem letu menjal svoje pre¬ pričanje. Da je bilo to od Mandiča perfidno, je samo ob sebi razumljivo. Narodni politiki in žurnalisti sploh slede vsi šoli Malovrha in Gabrščeka. Vsako sredstvo jim je dobro, kadar morajo valovati svoje politično stališče. V brošuri dr. Tume . stoji ■ zapisano: “Danes mora biti za vsakega, socijološko izobraženega človeka sklenjena stvar, da je socijalno - demokratična stranka velika, realna, ■ svetovna stranka, ki se mora vedno močneje razvijati. Danes morajo računati s socialiiodemokratično stranko vse svetovne države in vidno in brzo se demokratizirajo tu nnjkonservntivnejše stranke same. Pri¬ znavanje socijalnOdemokraMčne stranke močnim faktorjem mora biti torej del ja- goslovansk ideje*. Iz tega bi bilo dovolj jasno, da sodr. Tuma ni menjal svoje ideje v enem letu. Sodr. Tuma je pač kritiziral taktiko naše stranke. To je pač vse nekaj drugega nego nasprotovati ideji. Da je kritiziral taktiko, ni naredi s tem nič slabega. Njegov namen je bil brezdvomno že takrat koristiti naši stranki in ideji. V kolikor je to dosegel, je pa notranje vprašanje naše stranke. — Rečemo samo to, da njegova kritika ni bila Brezplodna. Mandič je pa premaknil in v tem tiči ravno perfidnost, stališče dr. Tume napram delavcu in poljedelcu. To svoje stališče je pa sodr. Tuma izrecno povedal na 28. str. svoje brošure. Trdil je namreč, da imamo demokratsko osnovo v najširšem pomenu, ki se da razdeliti na dva sloja: na delavski sloj po mestih in na poljedel¬ ski sloj. ki tvori pretežno večino. Za de¬ lavski sloj po mestih je zahteval priznanje socialnodemokratične stranke, kot del ju¬ goslovanske ideje. To je tiskano v brošuri na isti strani z razprtimi črkami. Za po¬ ljedelski sloj, malega posestnika, ki danes predstavlja slovensko maso, je pa zahteval strogo politično demokratično in gospodar- sko-zadružno organizacijo. Mandiča bi nam-, reč pozvali naj čita članek, ki je izšel v nekoliko zadnjih št. našega lista ,,Agrarna stranka, socialna, demokracija in zadruž¬ ništvo ! Tam je enaka, ideja kakor v bro¬ šuri. Tam pravi dr. Tuma, da je skupni so¬ vražnik poljedelskega in delavskega sloja kapital; boj proti temu je skupni cilj ce¬ lega slovenskega naroda. Ako je dr. Man¬ dič čital strani 28. in 29. brošure dr. Tume in ima sedaj pogum očitati dr. Tumi, da menjava svoje prepričanje, potem moramo povedati Mandiču da je duševni slabič, ki ni razumel jasnih besed dr. Tume ali je pa vedno podlo zavijal njegove besede. Toliko v pojasnilo in v sramoto dr. Man¬ diču, ter v zabavo njegovim pristašem. Zakaj je pa stopil dr. Tuma v soc. dem. stranko objavimo odgovor dr. Tume neki osebi, ki mu je stavila slično vprašanje. Odgovoril je: Stopil sem v socialno de¬ mokracijo zato: 1.) Slovensko ljudstvo je treba iztrgati iz rok klerikalizma, ki predstavlja duševno zaostalost fti j nazadnjaštvo ; 2.) boriti se je proti še ! bolj zaostalemu narodnjaštvu, ki je z nastopom Narodne delavske organiza¬ cije jelo sejati razpor med naš prole- tarijat, slovensko delavstvo zavedlo v krumirstvo in tako jelo zastrupljati pravo demokratično, edino realno po¬ litično stremljenje med Slovenci. In zadnji motiv, da sem stopil v stranko, je ravno ustanovitev Narodne delavske organizacije, ker je to politični zločin nad slovensko ljudsko maso. Dr. Mandiču pa častitamo. Strah pred socialno demokra¬ cijo je pri naših narodnjakarjih priznamo opravičen. Toda, da bi na možgane goriš- kega obernarodnjaka in njegove pristaše tako slabo uplival, nismo nikdar verjeli. Zgubili so popolnoma vsako resnost in v svojem boju zoper socialno demokracijo so pa naravnost otročje smešni, zoperno ne¬ rodni in neumno hudobni. In vse to vsled strahu pred nastopajočo socialno demo¬ kracijo. V svoji 145. št. je priobčila „Soča čla¬ nek v katerem je denuncirala srednješolske dijake, da pohajajo poslušat socialistična predavanja dr. Tume in dr. Dermote. Tega „Soči“ ne zamerimo. Take špijonaže smo že vajeni iz tržaške „Edinosti“ in drugih čed- nejših slovenskih listov. Denuncijanstvo je že staro sredstvo slov. narodnjakarjev zoper pristaše socialne demokracije. Koristili si niso s tem seveda ničesar, le osramotili so se. Socialistična ideja je pa vseeno napre¬ dovala in se širila med ljudstvom, kajti kdor je socialni demokrat, ta se ne boji ne denuncijanstva ne nobenih drugih sred¬ stev s katerimi se bojujejo proti njemu njegovi sovražniki. Ogromno število naših sodrugov, ki so žrtvovali vse, kar jim je bilo najdražje raje nego bi se bili udali narodnjaško meščanskemu nasilstvu nam je jasen dokaz poguma s katerim nastopajo naši sodrugi v dosego najvišjega cilja, v dosego socializma. V tistem članku je pa „Soča ‘ stokala, da je že več akademikov pristopilo naši stranki, ki ne bodo morali delati za narod itd. ter bodo morali delati pod absolutizmom dr. Tume in ne bodo prišli nikdar do najvišjih šarž v socialde- mokratičnem vodstvu. Uredniki „Soče“ so res mislili da so naši akademiki tako naivni kakor njihovi pristaši. Toda kak utis je v Gorico, vedi, da >, ker tako veli do- .'l naredil na akademike rečeni članek naj nam bo v dokaz sledeče Odprto pismo priim rodoljubom 1 ki so ga nam poslali goriški socialistični akademiki : Vse koze beketajo, tudi koza s solncem (caprašole). V glasilu preoblečenega kapu¬ cina, se oglaša pridigar sv. narodnega mi¬ sijona. To so vam tiči, ti rodoljubi! Po dnevu delajo v narodnih podjetjih gšefte, zvečer pa uganjajo politiko v kavarni « Central*. “Tujec, če prideš smo vsi v «Centralu movine ukaz. Klobaso, dolgo pol metra, vihti rodoljub nad glavami Tume, Dermote, dijakov in kandidatinj. Ti poslednji niso zagrešili nič druzega, kot da so hodili poslušat znan¬ stvena predavanja. Seveda sc vleče skozi vsa ta predavanja “O aneksiji Herceg. Bosne*, «0 ženski emancipaciji*, “O vesti* rudeča nit soaializma!? Učeča mladina po¬ sluša pač tistega, ki kaj ve iu kaj zna. Rodoljubne govore se lahko posluša ob svečanih prilikah, tako n. pr. ako leži iz narodnih ozirov vse pijano pod mizo, ako se zaploska oziroma zakrohota na komando pri besedah “klerikalci, vlada, Gregorčič, norišnica, Štrekljevo seno, Ponova pošta v Pevmi itd.* — Saj je že tako, da se od vsega govora iz ust narodnjaškega govor¬ nika drugače nič ne razume. Kaj ste vse napravili za narod ? Kje je vaše delo za ljudstvo ? Mogoče koncerti pri “Jelenu*, gostovanje ljubljan¬ skih igralcev, veselica v Velodromu? — Odkar se je zabicikliralo v glavi „Soče : “Bojkotiramo lahe», se je morda povzdig¬ nila slovenska trgovina v Gorici ? Znabiti s Cociancigevo in Gorianovo reklamo v „Sochi“. Poglejmo brezdomovinske klerikalce! Šolski dom, Gregorčičev dom, Mali dom, Slovensko sirotišče, otroški vrtci, predava¬ nja vsaki teden itd. Napadate Gregorčiča, rodoljubne reve! Ako daste eno krono za Dijaško kuhinjo, se vam že pojejo slavo¬ spevi. Ubogi pregovor ki pravi, naj ne ve levica, kar da desnica. Se razumemo ?... Akademiki. Na smešno izivanje je treba pač vra™ •odgovoriti. In to so naredili naši akade¬ miki. Najiiovejši agraree. Te dni so bili v agrarni stranki na Goriškem burni prizori. Dr. Franko je hotel ves izvrševalni odbor postaviti na glavo. In zakaj ? Dobil je pismo od Andreja Slovana, v katerem ta piše, da je obupal nad sedanjostjo in bodočnostjo napredne stranke na Goriškem. Dvomil da je že dolgo, kam in kako bi krenil; zadnje volitve na Kranjskem so mu pa dale tak sunek, da se je zasukal k agrarcem. Za¬ hteval je torej, da naj bi bil sprejet v agrarno stranko. Svojo zahtevo je uteme¬ ljeval tako-le : da je agraree, sledi iz tega, ker je dober molžar; predno je postal dober molžar, se je moral molže učiti; naučil se je pa pri dveh kravah, ki jako dobro molzeta — pri trgovsko-obrtni za¬ drugi in pri ljudski posojilnici. Ti dve kravi sta sedaj njegovi in mu dajeta obilo mleka. Vsega mleka niti ne porabi in ne razpeča, zato dola iz ostankov maslo. In tega producira silno veliko; toliko, da ga še celo na glavi nosi in da se mora vsled tega jako solnca bati; zato tudi vedno plačuje maše za deževno vreme. — Dr. Franku je bila ta argumentacija všeč; vendar pa je bil njegov predlog, naj se spozna najnovejšega molžarja in maslarja za agrarca, odklonjen enoglasno. Kdo se ga bo zdaj usmilil ? Odgovor : liberalna stranka na Goriškem. En molžar in maslar več — koga to briga!? X Renčali je narodni krumir Jaklič dne 13. dec. imel shod, na katerem je oblastno govoril o vsem možnem. Povedal je tudi, da je s Kranjskega doma,'; in da na Kranjskem delavci zato niso organizovani, ker so šnopsarji. Resnica je, da na Kranj¬ skem drugih delavskih organizacij ni, nego soc. demokratične; Jaklič to ve: utegne torej tudi vedeti, kakšne delavce je zadel s svojim očitanjem, da so šnopsarji. Ali ne pred vsem tistih, katere hoče združiti pod firmo N. D. O.? Nam se tako zdi, da si šnopsarji in stavkokazi prav dobro delajo družbo . . . Najnovejša parola, ki jo je dr. Krek dal klerikalni stranki zoper socialno demokracijo, je jako jezuitska in hinavska. Dra. Kreka ni vredna! Trdi, da soc. dem. zavlačuje, da se ne uzakoni vladna pred¬ loga o zavarovanju. Tega pa ne pove za¬ vijač, da bi te predloge ravno vsled. na¬ sprotja kršč. socialcev in dragih klerikalcev vlada še dolgo, ne bila predložila, da je niso prisilili socialni demokratje. /arno]^ tudi, da ta predloga obsega marsikatero podrobnost, kojo odstraniti bi bilo narav, nost koristno za delavstvo. In soc. dem. poslanci samo to hočejo, da izboljftjL predlogo zakona za za valovanje, dokler kadar je še čas. To dolžnost so prevzeli ko so bili izvoljeni. Slabi zastopniki del av ’ skega ljudstva bi bili, če bi pustili veljat, tisto, kar je na vladni predlogi pokvaril klerikalec Gessmann! Sicer pa bi radi vedeli, kako bi dr. Krek to predlogo takoj mogel izpremeniti v zakon! Takih obširnih zakonov niso sklepali še nikjer na slop 0 in čez noč, pa jih tudi v Avstriji ni ruo- goče! Sicer pa kako se strinja z dr. Kre- kovini obrekovanjem dejstvo, da je ,,Slo- venec“ pred kratkim pozival pristaše S. D. S., naj izražajo svoje želje z ozirom „a spremembe vladne predloge, katera obsega baje take točke, ki so z njimi kmetje ne¬ zadovoljni ?!... Hinavščina ! Stavka premogarjev v Xngoi*j u »1> Savi na kranjskem. 23 decembra. Danes zjutraj ob 6. so stopili premogarji v stavko, ker jim centralno vodstvo ni hotelo ugoditi, da bi iženirja Pietscha od¬ stranilo radi različnih šikan. OKRAJNA ORGAN1ZCIJA JUGOSLOVANSKE SOC. DEMOKRATIČNE STRANKE v vabi vse sodruge, prijatelje in somišljenike na * VELIK 0» SILVESTROV VEČER ki ga priredi dne 31. decembra 1908 ob V»9 uri zvečer v obeh dvoranah „Delavskega doma“ v ulici Boschetto št. 5. PROGRAM: 1. »Delavski pozdrav", poje moški zbor. 2. ,,'Bob iz Kranja", šaljiva igra v 1 dejanju. 3. »Pesem o delu", poje moški zbor. 4. „Šalji\'i kljukec", samospev. 5. „Ena se mora omožiti", veseloigra v 1 dejanju. 6. „Rdeči prapor", poje možki zbor. 7. »Humoreska", solospev. 8. „Oblaku", dvospev. 9. „Marseljeza“. poje možki zbor. O polnoči: Pozdrav novega leta. Nato velika tombola s krasnimi darili, šaljiva pošta, ples v kamniti dvorant se sodelovanjem mo¬ dernih sodnikov" in prosta zabava. Vstopnina 50 vin. Otroci so vstopnine prosti. Za mnogobrojen obisk se priporoča VESELIČNI ODBOR. GLEbflLIŠČE Pretečeno nedeljo se je ponovilo vese¬ loigro „ Vražja misel “. Ako se je hotelo predstavljati “Vražjo misel*, in presaditi revico — tujko na naša domača tla, bi se moralo igro lokalizirati, ne samo po imenih krajev in oseb, ampak tudi — duševno, kar je seveda igralčeva dolžnost, ki mu je prva nalopa, da pozna kri junaka, ki ga hoče predstavljati. Gosp. Viktor (Slun), je imel skoro največ težkoč poglobiti se v svojo komplicirano vlogo in je premetenega medicinca v ne¬ katerih prizorih izborno pogodil, a mnogo¬ krat zopet pretiraval: nervozni glazbeni vodja se ne meče kar tako skozi vrata! Na odru se predstavlja življenje, ne pa take neumestnosti, ki niso dovoljene tudi ne v burki! Jako dober sodrug mu je bil gosp. Veble (Vrana), dasi se lahko kar se tiče pretiravanja podasta z gosp. Viktorjem roko. Nervoznega, glasbenega vodja je igral gosp. Rajner, ki se je očividno potrudi,da se zamisli v svojo ulogo, in je to tudi iz¬ borno obvladal. Najboljša je bila seveda gospica Janova, ki se je znala poglobiti v svojo subreto tako — kot je možno le umetnici. Gosp. Verovšek je imel nehva¬ ležno ulogo, a je vendar mnogokrat po¬ magal z malenkostno gesto, da se je zakrila zadrega drugih. Gosp. Bratina (Moček) pa je prav