LJUBLJANSKI ČASNIK.
St. 28.
V lovih 8. Matiga travnu
1851.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold, 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
4. aprila 1851 je bil XIII. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Razpis c. k. krajnskiga deželniga poglavarstva od 17. Marca 1851, s kterim se da n. v. poterjena osnova zastran uredbe c. k. policijskih oblastnij in njih ustanovljeno opravil-stvo na znanje.
28. marca 1851 bo v c. k. dvorni in tiskarnici na Dunaju CLVII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 10. decembra 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, v slovensko-, poljsko-, talijansko- in česko-nemškeni dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 461. Razpis ministra denarstva od 5. decembra 1850, s kterim se odločbe čez ravnanje nabraniga premoženja sirot od strani finančnih gosposk naznanijo.
Dunaj 30. marca 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
3. aprila 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na .Dunaju XX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 70. Cesarski ukaz od 2. marca 185 I čez vravnavo obertnijskega učenja sploh in posebno čez napravo realnih šol.
Št. 71. Cesarski ukaz od 14. marca 1851, po kterem se pooblastnjenja vseučilišne tiskar-nice v Budi in licealna tiskarnice v Klausen-burgu dvignejo.
Št. 72. Cesarski ukaz od 20. marca 1851, po kterem se zapovejo odločbe čez razširjenje privatnih pravnih oblasti na zapadlo premoženje od vojaškega sodništva obsojenih oseb kakor tudi na zapadle posestva na Ogerskem, Horvaškem, Slavonskem in v serbski vojvo-dini in v temeškem Banatu tistih, ki so bili velke izdaje obdolženi.
St. 73. Bazpis ministerstva kmetijstva in gornijstva od 20. marša 1851, s kterim se dvigne. 25. oktobra izdana naredba glede vrad-nega opravila, ako se prepozno naznani vlega jamskega polja.
St. 74. Razpis ministerstva od 25. marca 1851 glede ravnanje v dohodninskih zadevah in glede preskerbljenja opravil direktnega davka sploh.
St. 75. Ukaz ministerstva denarstva od 30. marca 1851 glede prostosti plačila Giri-a ali cesionov banknih naukazov.
S tem delam vred se bo tudi peti dokladni del od leta 1851 izdal. Zapopade naj po-nižniše prednašanje k št. 71 in 72.
občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850 in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod
Št. 69. Cesarski patent iz Benetk od 27. marca 1851, zadevajoč novo podeljenje svobode benečanske barkostaje. Dunaj 4. aprila 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Tudi 1. aprila 1851 je bil v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XIX. del
Nevradni del«
Prava vera — rešna pot!
JVa Dunaju se je nekdaj pregovor slišal: „Le eno cesarsko mesto je, le en Dunaj je." In v resnici so tam veseli živeli, neprenehama so trobente in gosle pele, se je pečenka na oražnu vertila. Zdaj pa tudi tam-kej drugo pojo in so večidel sami krivi, de se je vse tako v slabo spremenilo. — Sicer smo v časopisih brali, de soDunajčani letašni predpust z večini hrupani obhajali, kakor se je mnoge leta poprej zgodilo, ravno to se sliši od drugih mest — vunder sploh tožijo, de je zdaj med ljudmi praviga mirniga veselja clo malo najti. Vse se vtopi v hrupu razujzda-nosti in pijanosti, de bi saj za nektere ure iz glave zbili spomin liudih rev, ki vse stane tarejo. Kar tukaj omenimo zastran Dunaja velja skoro od vsih krajev celiga cesarstva. Kam smo prišli, kako se je to prigodilo? bo marsikateri prašal. Posebno se pa tisti čudijo, ki so od politiške premembe samoderžne vlade v vstavno, dneve zlatiga raja si pričakovali. Drugim je vse, kar zdaj imamo premalo, neprenehama hrepenijo naprej! naprej! in vedno vlado obrekujejo, de jim obljubljene svobode popolnama in v resnici ne odrajta. Beveži menijo, de blagostanost že iz gole prostosti izvira, de ona sama že nebesa na zemlji rodi, radi bi v še hujši reve zabredli, ako bi jih vlada z mogočno roko od brezna proč ne vračala, in vunder ne nehajo grajati in čer-titi rešniga varha. — Glasi se spet od druge strani množica ljudi, ki bi radi iz spomina zbrisali vse, kar se je tri leta sem prigodilo, ti vladi brez preneha v ušesa kričijo nazaj! nazaj! — če ne smo vsi skupaj pogubljeni. Spomnijo se, kako mirno in veselo so nekdaj svoje nabrane zaklade vživali, ali če jim sreča tudi bogastva podarila ni, kako zadostni jeza-služik bil sebi in svojim kruha in mesa in na verh kaki kozarec vina privošiti. Vsi ti si vošijo nazaj, ko nekdaj Izraelci iz žalostne pušave nazaj k polnim Ioncam bogate egiptovske dežele. — Vse zastonj, solnce se ne da verniti proti izhodu, potok ne bo tekel v gore, nazaj ne moremo več, zdaj gre pot le pametno pa resnično naprej! — Tedaj ne prostost kakor jo zdaj skušamo, ne prostost brez mej, katere dandanašni potreba stavi, ne politiški stan preteklih časov nezamore deržavljanam tako priželjene blagostanosti rodili, kdor jo le samo v tej ali uni vladni podobi iše, — naj-
del je nebo. Prava sreča in blagostanost na tem svetu, kolikor jo doseči nam tukaj je dano, je sad pravičniga in pobožniga življenja po postavah zveličavne katolške vere. Čudno se bo morebiti marsikaterimu zdelo v posvetnim listu take resnice brati. Vemo, de je poglavitni namen „Ljubljanskiga Časnika" se sploh le z politiškimi zadevami pečati, de je katolška vera in nje opravljanje prav za prav cerkvenim časopisam odločena. Mi, pa menimo, de resnica ostane resnica, naj se bere tu ali tam, de katolška vera tako daleč v politiko sega, de brez nje vladam in deržavam clo malo cvetja poganja. Vunder ne bo nobeden rekel, če se mi za vero potegujemo, de govorimo pro domo sua, le našemu stanu v prid, kakor se nekterikrat duhovnim odgovarja. Politiški časopisi niso prižnice, če pa nekteri prostost tiska rabijo, de bi ljudstvo na hude pota peljali, kdo nam bo prepovedal ga spet na pravo pot vabiti. Dobro vemo, de vera nima le tega namena, ljudem časno srečo in blagostanost na tem svetu pripravljati, temuč de je večna luč,ki nam pot iz pušave našiga življenja v domovino unstran groba kaže. Vera bi ne bila čista, bi ne bila namenu božjiga daritelja primerjena, ako bi kdo njenim postavam le zavolj tega pokoren bil, ker skušnja uči, de pobožnimu že tukaj veči del sreča ni sovražna, in če se mu tudi zrniraj ne smeja veselo življenje, hudih nasledkov nikoli nima. Perva stopnja človeške popolnosti je gotovo ta, če kdo naravnim postavam zavolj časnih pridkov vboga, duhovni naj potler človeka k visi stopnji čiste božje ljubezni bolj in bolj pozdigujejo.
Katolško ljudstvo v mestih in na kmetih je nekdaj svoje vesele dni posnemalo iz prigodb, katere so imele kako zvezo z vero. Vse veselje družine, osebujniga in javniga djanja, vse igre in slovesnosti so svoj pravi duh dobile iz notrajne zadovoljnosti serca, katero nam pa Ie vera ponudi, ona umetnosti in vednosti podpera,ona je mati ljudskih slovesnost in od tod izvirajočiga veselja. Cerkveni slovesni dnevi so bili ljudem prazniki, o katerih so roke počivale, serca pa umno in modro božje dari vživale. Kam so zginili tisti srečni časi? — Kakor je poprej vera kristjanskimu ljudstvu zadovoljnost in slovesnosti rodila, jih vidimo zdaj bolj in bolj umirati. To je hudo z na m nje, ono nam kaže umirajoči kristjanski počutik, katerimu dušna smert in telesna gnji-loba nasleduje. Tako razpade ljudstvo zBo-gam, z seboj in z celim svetam. Dušno in telesno siromaštvo stori človeka z vsim neza-dovoljniga, on začne božjo previdnost grajati in obtoževati, de je tako pičlo enimu, tako bogato drugimu svoje dari razdelila — namest de bi v lastnih pregrehah vzrok svoje nesreče iskal, in že ni daleč od tiste meje, ki ga loči od krive vere ali clo nevernosti. Tako v roke pade zapeljivim voditeljem politiških puntov in prekucij, in se potopi v nezmerjeni brez-den, katerimu v rop smo že vidili toliko nesrečnih revežev pasti. Če pa priložnosti manjka, pomoč in podporo vstajam ponujati, ker
zdaj vlada mogočna železno roko po deržavi steguje, bo taki z Bogam in ljudmi razpaden človek začel goljufati, krasti, ropati, moriti, dokler ga roka kaznovavne pravice ne zgrabi. Javne obravnave kaznovavnih sodnij nam vsaki dan oznanijo veliko število ljudi, katerih hu-dodelstvam dolgo letna težka ječa ali pa za-sramovavno smert žalostni konec stori. —
Dobro vemo, de tudi v poprejnih časih ljudje angelci niso bili, vunder od tako strašne hudobije od tako grozovitnih hudodelstev se nekdaj tako pogosto slišalo ni, ko v naših časih slovečiga uma in razsvitljeniga duha. — Vlada svojimu poklicu, za varnost deržavljanov sker-beti zadosti, kolikor je mogoče, žandarmerija netrudno hudodelnike iše in lovi, kaznovavne sodnije jih ojstro kaznujejo, — kaj vse to pomaga, ali moremo reči, de se stan javne varnosti kaj poboljša, ali ni žalostno obstati, de število in groza hudodelstev vsako leto rase in rase. — Če tudi nasledniki politiških pre-inemb še tako neprenehama hrepenijo naprej! naprej, v tej zadevi mi terdimo, de rešna pot iz rev naših časov le pelje nazaj! nazaj k starim šegam in navadam, k kristijanskimu življenju in pobožnimu djanju naših očetov. — Pred vsim naj se mladost tako v pervih kakor v vikših šolah skerbno uči kristjanske narave, naj se uči spoštovati duhovno in posvetno oblast, naj se uči pokorna biti cerkvenim in deržavnim postavam. Z odrašenim pa ni veliko več opraviti, tedaj je treba, se mladosti lotiti, de bo saj vprihodno novi in lepši narod poganjal. V ljudskih šolah naj se ona vadi pisanja in branja in saj poglavitnih postav kristijanske vere. Večina hudodelnikov, katere nam javne obravnave pred kaznovav-nim sodnijam kažejo, so sirovi in neobtesani, ne znajo ne brati ne pisati, in naša sveta vera jim je komaj po imenu znana. Bolj ko mla-denča obtesuješ in izobražuješ, bolj ga ob-varješ, de se časno in večno ne pogubi. V vikših šolah naj se uče razne vednosti popol-nama ne le sploh, de se ne bodo votle glave ljudem v smeh napihovale, vstavna vlada potrebuje mnogo domoljubnih, umnih, pa tudi poštenih mož, tedaj nej se ne zamudi že mladim ljudem postave kristjanske narave v serca vkoreniti, pravi kristijan bo gotovo dober der-žavljan.
Potrebno je pa tudi nezmerni razujzdanosti naših časov vunder enkrat konec storiti, sram naj nas bo, če v tej zadevi se oziramo na obnašanje naših očetov. Ali se je nekdaj toliko slišalo od posilne nečistosti, detomora, izpoloženja otrok i. t. d.? Je ni bilo skoro nobene porotne seje, katera bi ne bila imela obravnavati takih primerlejev ali z pravim ime-nam hudobij. — Ali hočemo morebiti tudi v teh rečeh napredovati; še enkrat ponovim, sra-mujmo se, naj bo to perva stopnja poboljšanja. Nekdaj je nečistost svoj gerdi sedež imela le v poglavitnih mestih, zdaj pa začne se tudi po kmetih razširati, že mladim ljudem nar lepši vence nedolžnosti in čistosti iz glav ropa. Če je nekdaj deklica grešila, koliko je morala zavolj tega zasramovanja prestati, zdaj jih vidimo pri javnih obravnavah prederzno in ponosno take prestopke očitati, sramota jih ne obhaja ne pričo porotnikov, ne sodnikov, ne gledovavcov. — Število nezakonskih otrok vsako leta rase, tako, de je skoro v vsih kro-novinah veči ko število zakonskih. Nečistost pa ni le samo greh pred Bogam, ona ne podere le sreče posamesnih ljudi, ona podkopuje varnost cele deržave. Kakšna jc prihodnost revnih, zapušenih nezakonskih otrok? Komu je mar jih k delu in pobožnosti zrediti? Base jo kakor divjaki, in kadar so odrašeni, se zbudijo razne poželjenja, katerim po pravih potih zadostiti niso v stanu. Začnejo tedaj krasti, goljufati, ropati, se krivi storijo tolo-
vajstva, dokler v tamni ječi ali clo na višalah žalostni konec svojih hudodelstev najdejo. Kdo je prav za prav kriv tako grozovitne nesreče?
—	Po naši misli razujzdanost nezakonskih staršev. Preštejemo število v tamnicah za-pertili, večina jih je nezakonskih otrok, in ali more drugač biti, ker le kristijanska zreja in podučenje otroka še le v človeka in dobri-ga deržavljana spremeni.
Ne bomo se čudili, de v politiškim ali deržavnim življenju vse tako na skrižem gre, če premislimo, kako malo mar je ljudem za božjo službo, kako nespodobno se dostikrat v cerkvi vpričo večniga Boga obnašajo, kako po redko se deležni storijo gnad s. s. zakramentov. Neizrečeno velika truma tako imenovanih katol-ških kristjanov je z cerkvijo komaj v zvunajni zvezi, — kdo bi nam branil zagrinjalo od te rane dvigniti, — le majhna množica je ljudi, katerim so postave vere zadostno znane, če odrajtamo osebe duhovniga stanu. — Na kmetih sicer je v resnici vse bolj, naši mestnjani pa in tako zvani učeni stanovi so v znanju svoje vere tako sirovi, de bi pri spraševanju mem zadniga gmajnskiga pastirja omolknili.
—	Krivoverci, Mahomelani, so to, kar so, popolnama, in častijo svojo krivo vero, našim katoljčanam pa vse pota v nebesa peljejo, ker njih nebesa so veseli dnevi na zemlji, njih Bog je Izraelov zlato tele.
Vprašamo vsaciga pošteniga moža, kako bi se najdla pri ljudeh notrajna serčna zadovolj-nost, ker ne častijo Boga, ker so vladi le takrat pokorni, kadar jih težka sila tare, nevera, sovražtvo, laž in obup nant pokopljejo vse čisto veselje našiga življenja. Ali more drugač biti. — Ali najdemo v zgodovini terdno deržavo brez verne podlage. -- Ali so Egipt-čanov Grekov in Bimcov deržave dalj slovele kakor spoštovanje njih, če tudi krive vere. Ali je naša sveta vera slabejši nJem krivili ? — Kdo bi se prederznil to terditi? •— Katolški človek se ne bo pogubil, v resnici katolška deržava bo slovela, vsim kaže prava vara rešno pot.	Melcer.
Austrijansko cesarstvo. Avstrijanska.
„Oestr. Corr." piše: Več zunajnih in notrajnili časopisov hoče vediti, da vlada misli okrajne poglavarstva dvignuti. Mi zamoremo tem novicam vso resnico odreči.
*	„Vid. dennik" prinese dolg sostavek glede slavenskega prepira o jeziku in ponovi željo, ki se je med Jugoslaveni zbudila, da bi do-zdajno slovensko, ilirsko, dalmatinsko narečje v eno združili. Akoravno je to na hip skoraj nemogoče, naj se saj od stopnje do stopnje v dosego tega važnega namena dela. Enako prizadevanje se je tudi že pri Cehih, Morav-cih in Slovakih zbudilo in mogočost za te tri slavenske rodove edin česko-slavenski jezik vstvariti, se vedno bolj kaže. Velik ilirski narod naj se tedaj od bregov jadranskega morja na Primorskem do talijanske meje in Štajarskega, kterega narečja se le malo raz-.likujejo, saj v književnem jeziku združi.
*	Njegovo veličanstvo je več predlogov ministra bogočastja in uka poterdilo, po kterih se bo ravnati pri vravnavi tehniškega poduka in je stroške za realno šolo na Dunaju in v Pragi in učilišnega zaklada dovolilo. Za popravo stanovskih realnih šol v Pragi, Gradcu, v Beichenbergu in Bakonicu, kakor tudi za napravo realnih šol v Bernu, Lvovu, Krakovi, Lincu, Solnogradu, Insbrucku, Celjovcu, Ljubljani, Terstu, Zadru in Tropavi, potem za popravo tehniških naprav se ima naglo potrebno storiti in o pravem času njegovemu veličanstvu v poterdenje predložiti.
*	Bankni izkaz za pretekli mesec marc
se je naznanil. Gotovina je znesla 1. aprila 37,001,254 gold. 6% kr. v srebru, tedaj za 2,737,008 gold. 8 kr. več kakor mesca februarja. Banknotov je bilo med občinstvam za 249,693,332 gold.; tedaj za 4,128,858 gold. manj kakor poprejšni mesec. Bazmera gotovine k banknotam je bila mesca februarja kakor 1: 7'/4,zdaj je pa kakor i: 63/4 tedaj mnogo bolje.
Štajarska.
Iz Gradca. 23. marca o poldne so tukaj slavjanski rodoljubi, sama nadepolna niladež, napravili „slavjansko besedo" gotovo pervo, kar Gradec stoji. Slovenske, poljske, češke in ilirske pesmi so se posamesno in skupno mično prepevale, češke še na postranici in goslih izverstno igrale. Severni in južni Slav-jani in med njimi slavna pevka M., rojena Polakinja, so si bratovsko k blagemu spočetju roke podali. Njej in vsem gre lepa hvala; perva vendar in naj veči neutrudnemu, izver-stnemu pevovodju g. Benjaminu Ipavicu, ter tenoristu g. Bučaru, basistu g. Šusteršiču in godcu g. Kasparu. Dvorana je bila povabljenih polna; med njimi tukajšne perve glave. Zagospe in gospodične je skoro sedežev zmanjkalo. Doneča hvala je zadovolnost pričala. Več reči se je moralo ponavljati. Slobodno se reče: Začetek je bil srečen, lep in vesel. Bog daj, da bi bil krepka podloga srečnejše prihodnosti!	(Nov.)
Horvaška.
„Nar. nov." pišejo: Te dni smo dobili v roke izvestje društva za podporo udov in sirot, v poslednji vojski padlih jugoslavenskih in romunskih krajiškili in narodnih vojakov, izdano od začasnega opravništva tega društva 25. novembra 1850. Po tem izvestju je zbrano dobrovoljnih prineskov do tistega časa za 7111 gold. in 22 kr. v srebru.
Sevbsko.
V	„Agr. Ztg." se piše: Vsak "Serb razodeva odkritoserčno željo, da naj se za serb-sko slovstvo mnogozasluženema možema, umer-lemu arhimandritu Ivanu Baiču in škofu Lu-kanu Mušickemu spominek postavi. To razodeva gotovo žlahtno nravo Serbov, hvaležnost dobrotnikom dušnega izobraženja zdaj z po-stavljenjeni spominkov javno pokazati. Arhi-mandrit Ivan ltaič, ki se je na Buskcm izobrazil, si je noč in dan trudil za povzdigo slovstva in je spisal več reči, med kterimi je njegova obširna dogodivščina Serbov in Bul-garov in njegove pridige posebne važnosti. On je bil dvakrat za škofa izvoljen, se je pa vsakbart tej visoki stopnji odrekel in je le na to mislil, svoj narod izobražiti. Škoda, velika škoda je, da njegovi rokopisi, ki v knjižnici Karlovskega nadškofa leže, niso natisnjeni bili. — I.ukian Mušicki, škofKarlovški, kterega njegove pesni slavijo, je bil za ma-terielni blagor svojih ljubih Serbov tako unet, da jim je z pisanjem in denarjem priskočil, tako da je sam popolnoma ubožal.
Galicia.
Businski narodni glavni zbor je sledeče zahvalno pismo knezu Schwarzenbergu, ker je evropejski mir ohranul, poslal: „Vaša svitlost!
V	pomembonosnenrčasu za našo vesolno domovino, ste Vi, Vaša svitlost, prevzeli vodstvo ministerstva. — Veljalo je kačo brezpo-stavnosti, ki je povsod svojo glavo dvigavala in z razpadom žugala, zmagati. — Za resnico! _ ako se ozremo na občno znane velike nevarnosti, — velika naloga, ktero je za-mogel le mož deržavoznanske modrosti in zrele skušnje rešiti.
Tega moža je našla naša domovina v osebi Vaše svitlosti. Natanjko ste prevdarili nevar-
nosti tistega časa in naglo ste se sredstev poprijeti, ki so bile pripravne, sovražnike reda in vesolne domovine na bojišču zmagati.
Po komaj je bil mir v notrajni deržavi uter-jen, že je žugala našej domovine od zunaj nevarnost nove vojske, ktere srečni izid za ponovljeno Avstrijo ni sicer zamogel dvomljiv bi ti, ki bi bil vendar brezimno nadlogo rodil.
Vaša svitlost je znala novemu mogočnemu sovražniku z orožjem duha nasproti stopiti, na kterem je tudi Avstrija zmagovajoče korakala.
Dela so velika, zgodovina jih bo v svoje liste zapisala in potemstvu hvalila.
Pravični so čuti občudenja, češčenja in žive zahvale, s ktero so vsi dobromisleči za Vašo svitlost nadušeni. Dovolite, svitlost, da liu-sini te občutke ponižno naznanijo. — To je občni glas, miroljubnega, brezskerbnega naroda , kterega sinovi so vendar navajeni, se junaško bojevati, ako velja za cesarja in domovino kerv prelivati. — To je glas naroda, ki se je iz dolzega — dolzega spanja k novemu politiškemu življenju zbudil in ki potrebuje v svoje razvitje pred drugim terdnega stanovitnega miru.
Da bi Vsemogočni prestol našega preljubega vladarja vedno z možmi tace modrosti in domoljubja, kakor je Vaša svitlost, obdajal, mi bomo lepši pihodnosti z zaupanjem nasproti gledali."
Tuje dežele, Bosna.
Vstajniki so duhovščino v Banjaluki obro-pali, Pri tem so, kakor se pripoveduje, 5 mnihov umorili. Tudi soseski Krezlug in Ko-glug so obropali in zapalili.
*	C. k. avstrijanski konsul se je moral naglo iz Sarajevega, kjer je nemir vstal, v Travnik preseliti, tako, da je le bolj imenitne pisma zamogel saboj vzeti.
*	19. marca je Omer paša vstajnike med Jaico in Gjulhisar-om potolkel in v beg zapodil. Sliši se, da je v tej bitvi Kadia Kapič padel in Kežič ranjen bil. V Pridor je prišlo 17 ranjenih, v Stolač se je 184 oseb odpeljalo, ki so bili v vstaji zapopadeni. V Travniku so na tergu najdli žensko brez glave in od enakih grozovitost, ki so jih vstajniki počenjali, se pripoveduje od drugih krajev. Krajnci na-ganjajo Turke v Posavini, da bi za orožje prijeli, ali Posavljani jih ne poslušajo.
Turška Serbska.
„Oest. Corresp." piše: Od sedajnih zadev knezovine serbske zvemo za gotovo sledeče, kar priporočimo častitim vredništvom preuda-riti: Ta knezovina, ktero Europa malo pozna, in še manj nanjo porajta, zasluži vendar le večjo paznost, kakor se je to do zdaj godilo; ker, ako tudi ne gledamo na stanovitno hrabrost, s ktero je pred nekterimi leti turški jarm otresla, ji vendar zagotovi krepka na-torna moč naroda, ki v njej prebiva, kakor tudi lega dežele pomenljivo prihodnjost. Res je dežela še le na pervi stopnji izobraženosti; ker prebivavci so še bolj redki, komaj še se šteje 1000 prebivavcov na eno štirja-ško miljo. Naj ljubše opravilo Serbov je poljo-delstvo in živinoreja. In zavolj tega nima dežela moči v mestih, ampak v vasi in iz srede kmetov se je vse politiško gibanje rodilo, ki se je na Serbskem že tolikokrat ponovilo. Zlo rodovitna zemlja in malo obljudena dežela stori, da ondi proletarjat komaj po imenu poznajo. Pa tudi dednega plemstva ondi ni, vse dru-gači, kakor v Moldavi, kjer bojarstvo še vedno v cvetju stoji. Tudi Serbi so imeli nekdaj feudalne naprave, ali to je turško podjarme-nje odvernulo, in ker se ni turška vera pri Serbih clo nič razširala, toraj se tudi privili-
girana slovansko-muhamedanska versta ljudi ni mogla sostaviti, kakor se je to v Bosni zgodilo. Pod Cernim Jurjem, kakor tudi pod Milošem so hotli nekteri vojvodi svoj naslov v dednega spremeniti, pa poslednji knez seje temu v korist svojega vladanje naravnost uperl. — Direktni davek je skoz in skoz na pet tolarjev odmerjen za glavo, ki ima davek od-rajtovati. Sedaj se jih šteje 150.000, ki imajo davek odrajtovati, kar zneze 750,000 tolarjev; ta davka se polletno odrajtuje. Indirekt-ne ga davek ni razun vpeljnine in izpeljnine. Kneških samoprodajstev ni, tudi vživa vsak Serb po 45. vstavo, popolnoma svobodo v kupčii in obertnii. Po deželi se večidel avstrijanski zlati in sreberni denar rabi. Tudi davki se v njem plačujejo.
Deržavnih dolgov Serbsko nima in je zna-biti razun švedije edina dežela v Evropi, ki nima dolga. Ivinč žensk so po tamošni navadi večidel zlati in sreberni denarji, to je privatna denarnica za posebne, nagle dogodbe in vrednost tega kinča se zamore v celi deželi na 6 miljonov goldinarjev postaviti., Razun tega je še druga deželna denarnica, ktero je knez Miloš vstvaril. V letu 1839 je bilo v njej 2'/„ goldinarjev. Stoječe armade na Serbskem ni; ker je ondi na kmetih vse v orožju. 2500 rednih vojakov so tako rekoč le knezovi stražniki. Prebivavci so gerške izhodne vere, le posamezni Mohamedani med njimi žive. Judov je sila malo. Ciganov je tudi sila malo, ki ne vedo ali so Mohamedani ali kristjani. Verski čut naroda je živ, vendar se ne more terditi, da bi duhovni kak upliv na politiške zadeve imeli. Vradniki se ne dajo podkupiti. Druga posebnost je ta, da ondi ni pravdosrednikov, ker pravde ondiniso sicer očitne, pa so ustne, pri kterih se stranke večidel same zagovarjajo. Za občenje je zlo slabo, cest zlo manjka, tudi z brodar-stvoni ravno tako slabo stoji. Pošte so zlo pomanjkljive, samo jezdne pošte so in c. k. avstrijanska pošta v Belgradu, ki pelje do Aleksi naca. Fabriko ima Serbsko le eno za steklo v Belici pri Jagodini; fabrika za Mili-sveče ni pomenljiva. Buda se bo začela še le zdaj kopati. Tudi z obertnijo še v deželi slabo stoji. Rokodelci so večidel naseljeni avstrijanski Serbi. Med višjimi vradniki je tudi mnogo tujcov, tudi ti se le z velikim prizadevanjem na svojem mestu obderže in to le zato, ker so bolj učeni in rabljivi. 1846 je bilo na Serbskem 651 far, 652 posvetnih duhovnov, 298 cerkva, 38 samostanov, 123 mnihov, 1151 občin, tako da imajo v primeri 4 občine le eno cerkev. To tudi še danda-našni zlo tako stoji. Glede javnih učilnic je v knezovini en liceuni, z modroslovsko in pravdoslovsko napravo, en gimnazij šestih razredov, eno obertniško in kupčijsko šolo, eno gerške šolo, vojaško akademijo z tremi profesorji in 24 učeneov, eno bogoslovsko napravo in 260 elementarnih šol, tako da v primeri na pet občin ena učilnica pride. Pa elementarne šole veselo napredujejo, ker je bilo v letu 1840 le 80—90 takih naprav. V Belgradu je tudi literarno društvo, kterega namen je omika narodnega jezika in razšira-nje učenosti. Izdaja časopis podnaslovom: „Glasnik". Tudi mnogo ljudskih in elementarnih bukev za šole je to društvo izdalo in se zavolj tega velike zasluge pridobilo. V Belgradu je dobro vredjena deržavna bukvo - in kamnotiskarnica. »Beogradske novine" dobro popišejo zunajne zadeve, dobe mnogo dopisov iz vojvodine in temeškega Banata pa le malo domačih novic prinese. Stranki ste le dve, namreč starokopitneži in prijatli napredka.
Ne more se tajiti, da se sedajni knez le z veliko previdnostjo in marljivostjo na svoji stopnji ohrani. On skuša deželi samostojnost
ohranili in tuje zadeve, naj so kakoršne je, zaderžuje.
*	Iz Belgrada se piše 26. marca:
Nektere dni sem so se klatili ljudje po Serbskem, ki so skušali Serbe zoper Turke pod-šuntati, da bi jih bili zagrabili. Pa previdni Serbi so koj zapopadli, da gre za protisla-vensk in protikristjansk namen, in se toraj niso dali ujeti. Zdaj ko so novice iz Bosne prišle, je to šuntanje naglo nehalo.
Francoska.
Iz Pariza se piše v „Zorja Galicko" o ta-ntošnji rusinski, gerško-katolški duhovšnici: Na to napravo se je jela francoska vlado ozirati, naprava upa, da je bode vlada podpe-rala in udom plačo odločila, kar se je že v ministerstvu govorilo. Oprava učeneov je orientalska, dolga obleka, dolge lase in brada, z eno besedo vse zunajno je po predpisu orientalske cerkve.
Angleška.
Ledru-Rollin, LouisBIank itd. so z društvi delavcov vsih mest na Francoskem in na Nemškem, posebno na Pruskem in na Rhenu v zvezo stopili. Ko bo v Londonu razstava, imajo ti demokrati tje priti, kjer se bo govorilo o socializmu in komunizmu v vsih jezikih. Vlada za to dobro ve, kakor tudi, daje v Londonu zdaj že sila begunov.
Laška.
„Croce diSavoja" pravi, da so pisma najdli, v kterih se piemonteškemu ministru kupčijstva, grofu Cavour očita, da je z novimi kupčijski-mi pogodbami Piemont Angličanom in Belgi-janom prodal. Sliši se tudi, da bo minister-stvo odstopilo, in da bo Cavour predsednik novega ministerstva in notrajne zadeve prevzel. To vse je pa še zlo negotovo.
Turška.
Iz Damaska se piše 28. februarja: V Sirii je zdaj tihi mir, ni pa dvombe, daje kazen, ki je Aleppo zadela, temu vzrok. Ako bi bili tamošni vstajniki zmagali, bi zdaj cela dežela v plamenu bila. Policijsko in sodniško preiskovanje je natanjko pokazalo, da je bila vstaja pogovorjena med sila razprostranimi arabskimi rodovi. Takrat, ko so se v Aleppi dvignuli, so se prebivavci Balbeka in mejnih okrajn proti Damasku napotili, ga napast. Zlo nemim duh se je pokazal pri gorjancih Hau-rana, ki se na svoje stanje v gori zanesejo in turškim vradnikom vkljubujejo. Ker je bila pa vstaja v Aleppi tako naglo udušena,so se zbali in so po posredovanju tamošnega avstri-janskega konsula poslance ondašnemu Sera-skieru poslali, svojo udanost izreči, ki jim je zavolj tega odpustil, da bodo zanaprej mirni.
*	Otok Samos se je popolnoma pomiril, vstajniki so povsod orožje odložili in ga gosposki izročili.
*	Iz Carigrada se piše 14. marca:
Zmešnjave z Egiptom še niso poravnane in
vlada je v velikem strahu. Res je, da se egiptovska armada z izgovorom vreduje, da se morajo vojaki nadomestiti, ki so iz armade stopili. Ako bi turška vlada, kar se je že zdav-nej namenila, Abbas pašata odstavila in Said pašata za namestnika kralja v Egiptu izvolila, bi pred kot ne vojska vstala. Abbas paša bi gotovo ne mogel sočutja evropejskih deržav upati, ali on ima polno denarnico, dobro izurjeno armado, udano ljudstvo in je zraven tega zlo bistroumen. Turški ministri menijo, da so za gotovo zvedili, da se je on vstaje v Aleppo vdeležil. To se ve, da je zavolj tega vse napeto.
Ljubljanski novicar.
V petek zjutraj ob treh je njegovo veličanstvo svitli cesar skoz Ljubljano nazaj na Dunaj šel.
Kdor želi v vradnim ali pa v oznanilnim listu karkoli si bode naznaniti , plača za vsako verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vradni list
št. 15.
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti ton, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odiajta.
k listu lijubljaiiiki^a časniku, vtorik Ulali&a travna 1851
št. 2662. Razglas. C5oo 2
Na meni predloženo prošnjo mestniga odbora glavniga mesta Ljubljane od 29. Marca št. 91 spoznam za dobro, z razglašam od 4. Februarja t. 1. št. 956 odločeni obrok za zameno poškodovanih in preterganih denarnih listov po 6 kr. in 10 kr. še do konca mčsca Aprila t. 1. podaljšati.
To se da s pristavkam na znanje, de se, ko ta obrok preteče, pretergani listki pri nobeni javni denarnici ne bodo ne za plačilo jemati ne za dobre zamenjati smeli.
Od c. k. davkniga vodstva za krajnsko kronovino.	A
V Ljubljani 30. Marca 1851.
Gustav grof Chorinskg, 1. r. c. k. poglavar.
Št. 2635.
Oznanilo
(51.) 2
c.k. deželniga poglavarstva kranjske kronovine od 29. marca 1851.
Po visokem razpisu ministerstva denarstva od 19. marca 1851. 2763/F. M. se mora cena Havana smodk pri prodajanju od 1. aprila po sledeči tarifi ravnati.
	Na debelo,	Na drobno,
	cena za 100	cena ene
Sorta smodk	skupej	smodke
	gold. | kr.	kraje.
7) 11
Lanzas .....
Caballeros .... Cazadores .... Ragelias I ...
II	...
III	. . .
IV	. . Parietelas ....
Dam as.....
Regulares primeras
Millares communes I „ „ H
Manila I ....
5) II ... • Negueras l ...
II . . .
25 19 15 10 11 12 15 7 6 6 7
7 6 6
8 12
11
V »
30 »
n
n
30 »
30 5)
30
n *30
16 12
9 V*
7
'V.
8
10
5 4
Sorti Millares Communes II in Manila II, ki se do zdaj niste smele na drobno prodajati, se tudi zanaprej ne smete.
Kar se sploh na znanje da še s tem pristavkam,. da se sorta Miilares Communes II, kterih 100 7 gold. 30 kr. velja, in sortaMa-nilla II, kterih sto 6 gold. 30 kr. velja, tudi zanaprej kakor do zdaj na drobno ne boste prodajale.
Gustav grof Chorinskg, s. r. deželni poglavar.
Št. 1157.
Oznanilo.
(56.) 2
Od c. k. deželne višje sodnije za Koroško in Krajnsko kronovino bo oznaneno, da se bo druga redna seja porotne sodnije v okolici Ljubljanske deželne sodnije 19. Maja 1851 v Ljubljani; v okolici Celovške deželne sodnije lO. Junija 1851 v Celovcu; in v okolici No-vomestne deželne sodnije 30. Junija 1851 v Novimmestu, in sicer vselej ob 9. uro pred-poldne pričela, in da so od predstojnika te deželne višje sodnije za presednika porotne sodnije v Ljubljani svetovavec dež. viš. sodn. gosp. Miha Kozje k in za njegoviga namestnika svetovavc dež. sodn. gosp. Anton Schmalz; za predsednika porotne sodnije v Celovcu svetovac dež. viš. sod. gosp. Janez de Pretiš od Lagnodo, in za njegoviga namestnika svetovavc dež. sod. gosp. Jože Schvvab; za predsednika porotne sodnije v Novimmestu svetovavc dež. viš. sodn. gosp. Dr. Luka Lužan, in za njegove namestnike svetovavc dež. viš. sodn. in predstojnik deželne sodnije v Novimmestu gosp. Jože žlahtni S c he u c h e n s tu e 1 in svetovavc dež. sodn. gosp. Bernhard Rath odločeni.
V Celovcu 27. Sušca 1851.
št. 160.
0 z n a n i 1 o d r a ž b e.
(55.) 3
Po ukazu slavniga c. k. stavbiniga vodstva od 17. t. m. št. 2863, bo za umetniške stavbe, ki se imajo v letu 1851 na deržavnih cestah c. k. ljubljanskiga stavbiniga vodstva speljati, ki so v poslednjih verstah zaznamovane, dražba pri slavnim c. k. okrajnim poglavarstvu v Ljubljani 12. aprila 1851, dopoldne od devete do dvanajste ure in popoldne od treh do šestih, namreč:
si	Stavba	Ponudno plačilo	
>5C		golil.	kr.
	Na dunajski cesti.		
1	Ohranenje Černuškiga mosta čez Savo . . . ........	1416	! 1 4
2	Naprava novih deržajnih podlag med milokazavnikama 0/15—1/0	7	14
3	Poprava mosta med milokazavnikama II/1 2.........	95	—
4	Ohranenje in poprava 6 poškodovanih podcestnih vodotočev med milokazavniki 11/14—15, III/8—9, V/l—2, V/2—3, V/10—11 in Mla-karskiga mosta med milokazavnikama IV/O—1........	798	4
5	Poprava pricestnih zidov med milokazavnikama III/9—10 in cestne škarpe med milokazavnikama IV/6—7...........	191	31
6	Naprava cestne škarpe med milokazavnikama IV/14—14 ....	392	33
7	Poprava obstoječe stare stene in cestne škarpe, potem dlažba (Pllaster) cestniga grabna na Učka-hribu med milokazavniki IV/15—V/l . .	618	11
8	Poprava cestne škarpe med milokazavnikama IV/14—15.....	122	37
9	Naprava novih deržajev na hribu Učka med milokazavniki IV15—V/5	73	48
10	Poprava in povišba babic pod Majdo pri Starim koritu med milokazavnikama V/l- 2 ...................	96	1
11	Zavarovanje vožnje na več mestih dunajske ceste z postavo 90 okraj- Na teršaški cesti:	180	—
12	Obramba in poprava 10 poškodovanih z lesam ali z plošami pokritih vodotočev med milokazavniki 0/14—II/5—6.........	1719	7
13	Poprava obstoječe, potem naprava nove cestne škarpe in pricestniga zidu med milokazavnikama I/l—2............	236	28
14	Naprava čisto noviga stenniga zidu med milokazavnikama 1/5—5 . .	323	43
15	Poprava več delov nad Verhniko ležeče cestne škarpe med milokazavnikama H/12-13..................	100	33
16	Poprava poškodovane cestne škarpe, potem naprava treh prismatiških babic in prestava 12 okrajnih kamnjev..........	287	24
17	Poprava 30 poškodovanih babic med raznimi milokazavniki ....	256	45
18	Priprava in vsajenje 68 okrajnih kamnjev med milokazavniki 0/8—III/8 Na ljubeljski cesti:	136	
19	Ohranivne dela na mostu čez Soro Medvodami........	371	40
20	Poprava »šest z plošami pokritih vodotočev med raznimi milokazavniki Na zagrebški cesti:	415	48
21	Obramba dveh podcestnih vodotočev in obokaniga mosta za Laverco med milokazavnikama I/O—1................	103	17
22	Naprava novih cestnih deržajev med raznimi milokazavniki ....	71	15
23	Priprava in vsajenje 68 okrajnih kamnjev po celi dolgosti ceste . . Na zaloški cesti:	136	
24	Naprava noviga z plošami pokritiga podcestniga vodotoča med miloka-	124	41
25	Priprava in vsajenje 77 okrajnih kamnjev namesti polomljenih deržajev	154	—
26	Naprava novih cestnih deržajev med raznimi milokazavniki .... Na cesti skozi Gradiše:	208	8
27		258	20
28	Priskerbljenje za leto 1851 potrebniga cestostavbiniga orodja . . .	182	20
Skupej
| 9076 | 42
K tej dražbi se tisti, ki mislijo kaj prevzeti povabijo s pristavkam, de se bo:
1)	po 10 in 11, tiskanih dražbenih pogojev viš i ponudba dražbe povsod, tedaj tudi takrat prideržala, ako je ponudba pod fiskalno ceno ali nji enaka; —
2)	De bodo pisane naročila popolnama napravljene, na koliku za 15. kr. pisane, in de se jim petpercentni vadium priloži, ki se prejemajo, le predenj se bo ustna dražba pričela, to je do 9. dopoldne imenovaniga dražbiniga dneva; —
3)	De se zamorejo dražbeni pogoji, stavbeni popisi in ostanki nad stroški pri podpisanim stavbenim vradu vsak dan med navadnimi vradnimi urami, in tisti dan, ko bo dražba, tudi pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Ljubljani pregledati.
C. k. okrajna stavbina vradnija v Ljubljani 31. marca 1851.