LETO IX. — ST. 49 KRANJ, 22. JUNIJA 1956 DIN 10.— IM * J a : Gorenjski tdak / Ureja: *T«v.orala dišču njihovih razpravljanj je (t pni Socialistična zveva tega vprašanja resno lotiti. Plenum je sklenil, da se skliče sestanek s pred- bila povsod delitev socialnih podpor. Sveti so obravnavali še delo mlečnih kuhinj, sklepali so >eč žena in delavcev v Šolske odbore Z zaostalo miselnostjo še niso obračunali Šolski odbori so temeljni or-družbenega upravljanja v sosveti. Na šolah v kamniški ^bcini so jih pričeli ustanavljati *e proti koncu 1954. leta. Vseh *^upaj je 18, prosvetnih ustanov ^ 28. Tiste, ki delujejo po samostojnem gospodarskem raču-"u. imajo upravne odbore. Na Področju kamniške občine je 14 kovnih šol, ena nižja in ena p0Polna gimnazija, dve nižji 8trokovni šoli, en poseben vzgojil zavod z osnovno in vajensko Olo, štiri kmetijsko - gospodarje fiole, dva dijaška domova p dva otroška vrtca. V vseh šo-je bilo v šolskem letu *855/56 2785 učencev, razporeje-^h. v 93 oddelkov, in 115 učnih "hoči. jV šolskih odborih je 166 od-p^nikov. Od teh je delavcev l4'5°/», kmetov 24%, prosvetnih ^lavcev 21,7%, drugih name-^sncev 20%, obrtnikov 11,4% in ^talih 8,4%. V šolskem odboru *a*nniške gimnazije, kjer je 40% ^iakov iz delavskih družin, ni Nobenega delavca. Tak sestav je čolnoma napačen in v bodoče ?e bodo moratli tudi delavci uve-J&viti v teh organih družbenega Javljanja. Člani odborov so ^ delo šole v veliki meri za-^eresirani, saj je polovica od ?^'h- takih, ki imajo svoje otro-5e ▼ šoli. Ce analiziramo sestav organov, ugotovimo, da je J*nje vključenih 28% članov rfS, 10% odbornikov ljudskih j^borov in 28% aktivnih delav-rey v organizacijah SZDL. So-^merno večjemu zanimanju zadrug, na katerem bodo obravnavali vsa nakazana in druga jj^ter za šolske zadeve pa ne •J^reza komaj 19% udeležba že-Qa v teh odborih. s razprave šolskih odborov občini še ni prodrlo napredno ®ledanje na družbeni razvoj in marsikje se še pojavlja zaostala j^selnost. Na mnogih sejah so z1" na dnevnem redu le razgo- 0ri o izostajanju učencev, o Zrokih nediscipline, sklepi pa ,° Ujemali samo konkretne u- fepe v zvezi z zakonom o šol-obveznosti mladine. Proti ^°javom reakcionarnega pojmo-$^a> da preprostemu človeku '* ni potrebna, niso ničesar napravili, tudi se niso šolski odbori spoprijeli z dvojnim pojmovanjem morale. Vzgojna problematika je sicer zajela znaten del konstruktivnih disciplinskih prekrškov in nelepega obnašanja učencev. Tudi te zadeve moramo reševati v širšem družbenem merilu. Šolski odbori morajo postati člen trdne vezi med šolo in domom, saj bo le kolektivno reševanje perečih vzgojnih problemov prineslo zaželene uspehe. Marsikjfe je iz objektivnih razlogov materialna problematika zajela večji del pozornosti šolskega odbora in počasen tempo reševanja teh vprašanj je uspaval njihovo delo. Vzgojnim problemom pa so ti odbori odmerjali le malo časa na svojih sestankih. Prepuščali so jih učiteljem. V zaostalih podeželskih krajih je bilo opaziti nazadnjaško pojmovanje funkcije teh organov. Šolski odbori bodo lahko o-pravili svoje naloge mnogo u-spešneje, če se bodo redno in pogosteje sestajali. Cela vrsta od njih je imela le dve ali tri seje vse leto (osnovna in obe vajenski šoli v Mekinjah, osnovne šole Motnik, Zg. Tuhinj, Vranja peč, Tunjice), najaktivnejši odbori pa so se sestajali domala mesečno (osnovni šoli Šmartno in Nevlje, gimnazija Kamnik). V delu šolskih odborov je bila skrb za otroke padlih borcev in socialno ali zdravstveno šibka mladina nedvomno pohvalna. To se je odražalo pri reševanju podpor in štipendij, v skrbi za dobro poslovanje šolskih kuhinj, v pohvalnih učnih uspehih gojencev dijaškega doma itd. V zadnjem času pa beležimo nekaj težav in nedelavnosti v delu šolskih skupnosti, mladinskih in pionirskih organizacij, pa tudi v društvu prijateljev mladine. Vzroki so med drugim tudi v napačnem pojmovanju izvenšolske vzgojne problematike, ki jo pripisujejo samo prosvetnim delavcem. To pa ne drži. Mi vsi smo kot družba in predstavniki organizacij odgovorni za vzgojo mladine. sedniki in upravniki kmetijskih o pošiljanju otrok v počitniške kolonije, o sprejemu odraslih v domove onemoglih, o raznih ma-vprašanja. Nadalje je plenum terialnih potrebah itd. V pro-tudi ugotovil, da so v raznih bleme rejništva so se le malo-odborih društev, organizacij, v kje spuščali, čeprav bi tudi to organih delavskega in družbe- zaslužilo temeljitejše obravna- nega upravljanja tudi taki, ki niso člani SZDL in nimajo nič skupnega z našo družbeno ureditvijo aH pa celo nastopajo proti njej. V kolikor imajo nekateri od teh pogoje, jih je tre- ve. V Kranju so med drugim razpravljali o ustanovitvi otroškega vrtca in jasli. Dolžnost svetov bi bila nada- Veliko neurje v Tržiču Preteklo sredo je bilo v Trži- ročju Leš. Za te je predvideno ču silno neurje, ki je povzro- dodeljenih 450.000 dinarjev. Pri- čilo ogromno škodo, narasla vo- zadete kmetijske zadruge bodo da je odnašala cele njive. Koro- poskrbele, da se delo takoj pri- ška cesta je bila na dveh me- čne. Predvsem pa bo treba pa- stih zasuta, edino cesto iz Pod- žiti, da bo razpoložljivi denar ljubelja v Bobenco je voda popolnoma odnesla, tako kmetje ne morejo v dolino. Občinska komisija je na delu in ceni škodo. Poiskati bo treba sredstva, da se ta škoda popravi. Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Tržiču je gozdarska komisija razpravljala tudi o škodi, ki jo je povzročilo zadnje neurje. Ker je uničilo edino pot iz Koroške državne ceste proti Bobenci, Sišku in Javorniku, je tamkajšnje naselje odrezano od ostalega predela. Vsak izvoz lesa je onemogočen. Razen tega so nalivi napravili precejšnjo škodo tudi v na-ljih Podljubelj, Bistrica, Dolina itd. Na podlagi razpoložljivih sredstev (1,130.000 dinarjev), ki so namenjena za vzdrževanje gozd. komunikacij, je komisija določila, naj se ta sredstva razdelijo prizadetim kmetijskim zadrugam. Tako je Kmetijski zadrugi Podljubelj dodeljenih 340 tisoč dinarjev, Katarini 200.000 dinarjev, Lešam 80.000 dinarjev, Križam 30.000 in Kmetijski zadrugi Kovor 30.000 dinarjev. Razen tega naj takoj pričnejo delati na tem terenu štirje cestarji: eden na področju Katarine, dva Podljubelja in eden na pod- matizirana mesta. Glede pomoči po potrebi ustanovijo sveti za otrokom padlih borcev je bilo varstvo matere in otroka, kjer sklenjeno, da se jim dijaške teh ne bo, pa posebne komisije podpore ne ukinejo. Prošnje naj z istimi nalogami. J. S seje Srcta za turizem in gostinstvo pri OLO Kranj Iskanje poti KRANJ, 21. junija. Včeraj je bila v Kranju seja Sveta za turizem in gostinstvo OLO Kranj, na kateri so člani sveta obravnavali več perečih problemov, ki zadevajo Gorenjsko. ZA ENOTNO TURISTIČNO IN sklenjeno, da se prihodnji teden PROMETNO DEJAVNOST skliče sestanek zastopnikov av- Clani sveta so se zlasti zadr- toprevozniških podjetij (»Trans- lje analiza dela upravnih odbo- žali pri bodočih nalogah novo turist« Skofja Loka, »Avtopro- rov socialnih ustanov. Ti organi ustanovljene potovalne agencije met« Kranj), zastopnikov občin »Triglav«, ki ima svoj sedež na in drugih pomembnih 6initeljev, Bledu ter pri morebitnem enot- kjer naj bi se o tem razprav- nem organiziranju prometa za ljalo in glede tega ukrepalo, vso Gorenjsko. Jasno je, da se bo agencija USTANOVI NAJ SE TURISTIC- »Triglav« v sedanjem položaju PODZVEZA GORENJSKE le s trdim delom lahko uvelja- Turistični utrip na Gorenj- vila, kajti konkurenca, zlasti skem terja nedvomno ustanovi- »Putnika«, je nadvse upošteva- te v Turistične podzveze kot or- nja vredna. Veliko laže pa se bo ganizacijsko propagandnega or- uveljavila, če bo tudi promet gana na področju tunlzma. V (avtobusni) enotno voden za vso tem so si bili edini tudi člani Gorenjsko. Ni dvoma, da bo sveta na včerajšnji seji, kjer so enotno prometno podjetje, ki bi sprejeli priporočila, naj se čim- razpolagalo z večjim številom prej skliče ustanovna skupščina, avtobusov, laže usmerjalo svojo Turistična podzveza bo imela dejavnost in predvsem ceneje, s predvsem dve nalogi: organiza- tesno povezavo z agencijo »Tr.- cijsko utrjevati in propagirati turizem. Ta organ bo moral vzklajati delo turističnih društev na Go- čimbolje uporabljen. Seveda bo treba razmišljati še o dodatnih sredstvih za kritje nastale škode. J. V. BLED — mikaven tudi za najbolj zbirčne goste. glav« pa pomagalo širiti tudi njeno dejavnost. Do končnega sklepa v tej zadevi nii prišlo, pač pa je bilo renjskem, katerih je sedaj že okoli 25, proučevati bo moral turistično problematiko Gorenjske, vzklajati in dajati pobude za širjenje prometa in PTT službe, in ne nazadnje, vzgajati v turističnem duhu naše prebivalstvo. Razen tega bo morala Turistična podzveza organizirati dobro popagandno in informativne službo itd. ko na praksi. Priznanje najboljšim V ponedeljek je prišlo v Kranj na vabilo Okrajne obrtne zbornice 41 najboljših obrtnih vajencev vseh vajenskih šol na Gorenjskem. Ogledali so si tovarno »Iskra« in »Tiskanina«, nakar jim je Obrtna zbornica priredila kosilo. Na tej skromni svečanosti jim je predsednik Obrtne zbornice Drago Šiling razdelil tudi knjižna darila in jih v kratkem nagovoru vzpodbudil za še boljše učne uspehe v šoli in prav ta- 75 TE OVI PO SVETU OB KONCU OBISKA PREDSEDNIKA TITA V SOVJETSKI ZVEZI Jugoslovanski državniki na čelu s predsednikom republike Josipom Brozom - Titom so predvčerajšnjim zaključili državniški obisk v Moskvi. Vendar Sovjetske zveze še ne bodo zapustMii.. Predviden je še 3-dnevni obisk v Ukrajinski SSR. Pred odhodom iz Moskve so bile predsed. Titu predane še posebne listine od predsednika mestnega odbora moskovskega Sovjeta z danilom Okrajnemu ljudskemu odboru v Beogradu, in sicer z opremo za kino s 500 sedeži. Hkrati so izmenjali tudi visoka odlikovanja, med katerimi je predsednik Tito odlikoval za izredne zasluge v II. svetovni vojni maršala Zukova z Redom svobode. Med najpomembnejše značilnosti predvčerajšnjega dne vsekakor sodi podpisana deklaracija o mednarodno - političnih načelih in problemih ter medsebojnih stikih med našo državo in Sovjetsko zvezo, ki je bila podpisana popoldne. V deklaraciji je razen navedb vseh članov uradnih delegacij obeh vlad, ki so sodelovali pri razgovoru, med drugim rečeno, da so razgovori potekali v prisrčnem in prijateljskem vzdušju ter v duhu odkritosrčnosti in popolnega medsebojnega sporazumevanja. Razgovori so dali možnost za široko izmenjavo gledišč o razvoju mednarodnega položaja v minulem letu ter o nadaljnjem razvoju stikov in vsestranskega sodelovanja med obema deželama. Izmenjava mnenj je pokazala široko podobnost gledišč obeh vlad v presoji razvoja mednarodnega položaja in sedanjih mednarodnih problemov, kakor tudi skupno željo glede nadaljnjega poglabljanja razumevanja in prijateljstva med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Glede izmenjave misli o razvoju mednarodnega položaja in sodelovanja je bilo zlasli poudarjeno, da se bosta obe vladi še nadalje prizadevali za sprejem Kitajske v Organizacijo Združenih narodov. Glede nemškega vprašanja menita obe vladi, da sedanji mednarodni položaj omogoča odločnejšo ukrepe v nadaljnjem odstranjevanju negativnih elementov, ki so v obdobju hladne vojne zavirali sodelovanje med evropskimi narodi in smatrata, da bi širši sporazumi o splošni evropski, kolektivni varnosti, o gospodarskem sodelovanju in okrepitvi kulturnih stikov pripomogli k odstranitvi razdelitve Evrope na vojaške bloke in olajšali ureditev glavnih spornih vprašanj, ki so ovira na poti k vsestranskemu sodelovanju med evropskimi narodi. Kar se tiče nemškega vprašanja obe vladi menita, da so v sedanjem trenutku, ko sta se na ozemlju povojne Nemčije izoblikovali dve suvereni državi, za njeno združitev nujno potrebna pogajanja med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko. Po obisku v Sovjetski zvezi se bo predsednik Tito s svojimi sodelavci mudil še tri dni v Romuniji kot gost romunske vlade. Francoska vlada je sprejela pred dnevi »načrt Lacoste« o takojšnjih upravnih, političnih in gospodarsko - socialnih reformah v Alžiru. Sklenila je ukiniti sedanje organe lokalne oblasti, zasnovane na kolonialu-stičnem sistemu in izvesti volitve v nove občinske odbore, ki bodo v organizacijskem pogledu enaki onim v Franciji. Električna energija in strokovni Kje bodo delale mladinske kader delovne brigade POPRAVEK V zadnji številki našega lista se nam je v članku »Se en gasilski prapor več« urfnila neljuba napaka ,da je kumoval pr-voborec tega kraja Janez Sko-fic, resnično pa je bil Janez Škofic pokrovitelj celotne gasilske prireditve, praporu pa sla kumovala Stanko Umnik in Marija Sušnik. Podjetje Elektro - Kranj v Kranju je poznano širom po Gorenjski, saj obratuje na dokaj prostranem ozemlju od Medvod do državne meje. Podjetje se ne bavi s proizvodnjo, temveč skrbi za razdeljevanje električne energije med potrošnike. Predno pa pride električna energija od svorjega izvora v električni centrali do potrošnika, mora napraviti dolgo pot od zveznih, razdelilnih in napajalnih daljnovodov ter preko razdelilnih do napajalnih trans- formatorskih postaj in končno preko nizkonapetostnega omrežja do potrošnika. Glavna naloga tega podjetja je, da dobavlja odjemalcem kvalitetno energijo z neprekinjeno dobavo ter konstantno napetostjo in nazivno frekvenco. Ker odjemalci radi posegajo po ceneni energiji, potrošnja električne struje naglo raste, vtem ko izpopolnitev električnih naprav ne sledi temu porastu. Zaradi tega bodo pogosti izpadi mrež zaradi pre- Iz uradnega lista V 19. številki Uranega lista letos, sta izšla tudi dva Odloka. LR Slovenije z dne 14. junija katera je sprejel Okrajni ljud-skio dbor v Kranju na svoji seji konec maja in se nanašata na celotno področje Gorenjske. Gre za ODLOK O DOLOČITVI OBMOČIJ MEST ZARADI ODMERE- TAKSE NA PSE ter za ODLOK O SEČNJAH GOZDNIH DREVES, KI RASTEJO ZUNAJ GOZDA. Prvi odlok določa naselja, ki sodijo v območja mest, ki pridejo v poštev zaradi odmere takse na pse. Ta naselja so: V občini Bled, Kranj in Škofi a Loka: mesta Bled, Kranj in Skofja Loka. V občini Jesenice: mesto Jesenice brez zaselka Prihodi. V občini Radovljica: mesto Radovljica brez zaselka Mlaka. V občini Tržič: mesto Tržič brez ulice Pot na Zali rovt. Določbe uredbe o sečnjah gozdnega drevja se glede sečnega dovoljenja, sečnega naloga ter odkazovanja lesa za sečnjo uporabljajo -na območju celotne Gorenjske. Te določbe veljajo tudi za vsa tista gozdna drevesa, ki rastejo zunaj gozda. Sem pa ne sodijo gozdna drevesa, ki rastejo na vodnih zemljiščih, ki so pod upravo vodnogospodarskih organov ter tista, ki rastejo na vrtovih, dvoriščih in parkih. Glede izvajanja tega odloka pa lahko izda še posebna navodila Svet za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora v Kranju. Nove knjige Slovenska Matica je izdala redno zbirko za leto 1955, ki obsega tele knjige: 1. Zgodovino slovenskega slovstva I. del, ki zajema obdobje od prvih začetkov do romantike. — torej je le začelo izhajati to, že tako dolgo obetano in pre-potrebno delo. 2. France Bevk: Crna srajca. Roman, pravzaprav daljša povest iz življenja hribovske primorske vasice pod fašizmom v času kmalu bo Bazovici. Osrednji lik je vaški trgovec in krčmar, ki se je prodal fašistom. 3. Jean Jacques Rousseau: Izpovedi II. del. V svojem avtobiografskem spisu riše ženevski pisatelj in filozof s prikupno preproščino kultur, in družbeno življenje ter nravi svoje dobe. Zveza Svobod in Prosvetnih društev izdaja Knjižnico ljudskih iger. Kot deseti zvezek te prepojfrebne zbirke je izšla drama Iva Brnčiča »Med štirimi stenami«. V drami prikazuje pokojni pisatelj v stilu ibsenske dramaturgije izrez iz našega predvojnega malomeščanskega življenja, ki je obtičalo nekje samo v sebi. Spremne besede je napisal dr. Bratko Kreft. EKONOMI IN KOMERCIALISTI ZDRUŽENJA INDUSTRIJE OLJA V KRANJU V ponedeljek in torek je bil v Kranju IV. sestanek strokovnega sveta ekonomov in komercialistov Združenja industrije olja Jugoslavije. Posvetovanja so se udeležili zastopniki tovarn olja iz naše države, in sicer iz Zagreba, Dubrovnika, Brčkega. Kruševca, Slovenske Bistrice, Frama, Ljubljane, Zrenjanina, Vrbasa in Britofa pri Kranju. Prvi dan so si udeleženci omenjenega zasedanja ogledaii tovarno olja »Oljanica« v Brito-fu, popoldan pa je bila otvoritev zasedanja. Ekonomi in komercialisti Združenja industrije olja FLRJ so predvsem razpravljali o uvedbi premijskega sistema v oljarski industriji. Nadalje pa so razpravljali še o problematiki pribitka zadrugam za odkup oljaric, o realizaciji oljnih proizvodov v zvezi s prodajnim omrežjem, embalaži in še o nekaterih aktualnih problemih ekonomsko-komercialne dejavnosti v oljarski industriji. obremenitve neizbežni vse dotlej, dokler ne bodo električne naprave prilagojene rastoči potrošnji. Glede konstantne napetosti je iskati slabosti v velikem številu električnih elementov, ki posredujejo električno energijo od proizvodnje do potrošnika. Dobava kvalitetne energije pa je tudi odvisna od tehnično sposobnega kadra, ki vzdržuje električne prenosne naprave. Podjetje je obsežno po svojem teritoriju, po številu zaposlenih pa majhno, saj zaposluje le 82 delavcev in uslužbencev. V pretežni meri so vsi zaposleni neposredno pri vzdrževanju in upravljanju z visoko in nizkonapetostnimi napravami. Delo je naporno in nevarno, zategadelj zahteva tudi tehnično znanje, ki jamči da je dobava električne energije kakovostma in delo izvršeno v okviru varnostnih predpisov. Da bi podjetje svoje naloge »Mm bolje opravljalo, se je na pobudo sindikalne podružnice osnoval 20. januarja t. 1. strokovni tečaj, v katerem se je polkvalificirani in kvalificirani kader izpopolnil v tehničnem znanju in seznanil s sodobnimi napravami. K pouku se je prijavilo 32 tečajnikov. Začetek je bil skromen, saj so se začela predavanja le s tremi predavatelji, ki jih je dalo na razpolago podjejte. Tečaj je bil prijavljen' Svetu za prosveto in kulturo pri OLO Kranj. Učni načrt obsega 7 strokovnih predmetov iz elektrotehnike dn 4 splošne predmete. Predavateljski kader je kvaliteten, saj razpolagajo vsi predavatelji z dobrim strokovnim znanjem in dolgoletno prakso v elektro stroki. S pomočjo Industrijske kovinar, šole »Iskra« v Kranju se je kakovost tečaja še dvignila. Vsi obiskovalci tečaja so pokazali izredno zanimanje, saj ni bilo opaziti izostankov. Za tečaj so pokazali zanimanje tudi delavci elektro stroke, ki sicer niso zaposleni pri našem podjetju, vendar so nekateri med njimi obiskovali tečaj. Tečaj je bil zaključen 10. junija, izpite pa opravljajo v teh dneh. Bogomir Grčar Na zadnji seji predsedstva OK LMS Kranj je bil izdelan dokončen razpored sodelovanja MDB na določenih gradiliščih. Ovira za zakasnelo razporeditev je bila v tem, da nismo tečno vedeli, kateri objekti so določeni za gradnjo z mladinskimi delovnimi brigadami in koliko sredstev je na razpolago. Razpored brigad in dzmen se je določal po važnosti gradbišča, političnih problemih kraja, kjer je gradbišče, in po zmožnosti brigadirjev. Najboljše brigade smo obdržali v merilu okraja, kjer izpolnjujejo izredno važne gospodarske, politične in vzgojne naloge. Vse delovne brigade ostanejo na deloviščih mesec dni. Dnevno se dela 7 ur. ves ostali čas pa je namenjen politično-vzgojnemu in kulturno-zabavriemu delu. Razpored posameznih brigad je naslednji: I. MDB »Stane Žagar« dela od 15. junija do 15. julija na gradnji ceste Koprivnik—Gorjuše. Sestavlja jo 60 brigadirjev Srednje tekstilne šole iz Kranja. Brigada je že na delovišču. II. MDB »Ivana Slavca-Jokla« dela od 15. junija do 15. julija na urejevanju otoka Stenjak. Brigado sestavlja 60 učencev Vajenske šole Ziri, Radovljice in Gumarske šole Kranj. Brigada je že na delovišču, III. MDB »Ivana Cankarja« dela od 26. junija do 10. julija na gradnji vodovoda pod Smarjet-no goro. Brigado sestavlja 20 brigadirjev Mlekarske šole iz Kranja. IV. MDB »Matije Verdnika« dela od 1. julija do 30. avgusta na gradnji ceste Lipnica—Je-lovca. Sestavlja jo 60 mladincev Metalurške ilndustrijske šole z Jesenic. V. MDB »Ratitovec« dela od 1. julija do 30. julija na gradnji ceste Tupaliče—Možjanca. Sestavlja jo 40 učencev Vajenske šole Železniki. VI. MDB »Mihe Marinka« dela od 15. julija do 15. avgusta na gradnji ceste Koprivnik— Gorjuše. Brigado sestavlja 60 Mladinci so z delom že neštetokrat dokazali, da cenijo žrtve, ki so padle za svobodo Liudje in dogodki Vncjlijei no Srednjem Vzhodu 2 Glas Medtem ko si ;Atene in odgovorni predstavniki Cipra še vedno prizadevajo pojasniti angleški politični javnosti nevzdržno stališče Londona v ciprskem vprašanju, si prizadeva Edenova vlada pomiriti ciprske upornike s silo. Končni rezultat teh raznosmernih prizadevanj postaja iz dneva v dan jasnejši: položaj na Cipru se zaostruje, medtem ko postaja angleška politika v svojih odnosih do tega otoka Vzhodnega Sredozemlja nevzdržna. Represalije, ki jih izvajajo nad uporniškimi prebivalci, pa so privedle do docela nasprotnih rezultatov, kakor so jih bili pričakovali. Ta pretirana vztrajnost angleške politike na Cipru izgublja na prožnosti, po kateri se v poslednjem času odlikujejo poteze Foreign Office-a na ostalih področjih Srednjega Vzhoda. Ne more se namreč zanikati, da Anglija ni pokazala dovolj ra- zumevanja za druga prizadevanja na Srednjem Vzhodu v zadnjih mesecih. Čeprav je vsiljevala Bagdadski pakt, kot docela vojno organizacijo, da s tem zaščiti gospodarske in strateške interese na področju Perzijskega zaliva in Srednjega Vzhoda, le ni mogla ostati docela slepa za spremembe na tem območju in gluha napram zahtevam, ki jih postavljajo njeni soudeleženci v Bagdadskem paktu. Spregledala je tudi neizogibnost sprijaiznitve s temi spremembami in zahtevami, ki izvirajo iz njih ter pristala, da osvoji Bagdadski pakt nov sistem prioritetnih ciljev — da posveti več pozornosti gospodarskemu in socialnemu razvoju držav — članic Pakta, namesto, da bi ibil le-ta zgolj vojna pogodba kot doslej. To novo stališče, ki se je izoblikovalo ^ minulih šestih mesecih in več. predstavlja brez dvoma odločno preusmeritev prvotnih ciljev Pakta, čeprav, gledano s političnega stališča, ostaja le-to čedalje bolj nesprejemljivo. Ob razmotrivanju te relativne elastičnosti angleške politike z ozirom na Bagdadski pakt, se nehote vprašamo, čemu se ne poslužujejo iste, ali vsaj podobne poti tudi pri reševanju vprašanja okrog Cipra, čigar okupacija mora po mnenju Londona, služiti Bagdadskemu paktu sorodnim ciljem. Trditev, da je vzdrževanje Cipra kot baze neizogibno potrebna za obvarovanje angleških ekonomskih političnih in strateških interesov na vsem Srednjem Vzhodu, nas nehote spominja na čase stare kolonialne politike Londona, ko je z oboroženo intervencijo vsiljeval svoja hotenja nekaterim narodom, da so se le-ti priključili okviru splošnih interesov angleškega imperija, in kasneje Ko-monvelta. Po vseh pridobitvah, ki sta jih bili prinesli minuli svetovni vojni zatiranim naro- dom, je doba takšnih vojaških intervencij minila. V korist zaščite svojih interesov na Srednjem Vzhodu, se tudi angleška politika ni ' upala poslužiti te politike v zadnjih desetih povojnih letih. Ce je temu tako, tedaj postaja danes docela nerealna in neosnovana trditev, da igra Ciper isto vlogo, kakor jo je bil odigral pred nekaj desetletji. Minili so časi, ko so narodi, povezani s skupnimi interesi, vsiljevali drug drugemu kvarno politiko v svoj prid. Brez dvoma je politika prijateljstva in sodelovanja na enakopravni osnovi, edina od obeh možnosti, ki nudi Londonu kaj preprost izhod iz situacije, v katero je bil zašel v preteklem in letošnjem letu na Cipru. Osnova, na kateri bi se morala odlikovati taka politika, so razgovori z zakonitimi predstavniki Cipra in Grčije pod pogojem, da se prebivalstvu Cipra vnaprej prizna pravica do samoopredelitve. V Angliji postaja pritisk na Edenovo vlado vse močnejši; močno si namreč prizadevajo, da bi le-ta krenila po tej poti. — (JUGOPRES) mlad. Industrijsko kovinar*!** šole Iskra Kranj. VII. MDB »France PreŠere«* dela od 15. julija do 15. avgust« na gradnji otoka Stenjak. Bri' gado sestavlja 60 mladincev V** jonske šole raznih strok v Kr** nju. VIII. »Borisa Kidriča« dela 1. avgusta do 1. septembra n* gradnji ceste Lipnica—Jelovca-Brigado sestavlja 60 mladink i" mladincev gimnazije Vaj. trg. stroke in vajencev Puškar* ske šole iz Kranja. IX. MDB »Borisa Ziherla« dela od 1. avgusta do 1. septembra na gradnji ceste Tupaliče— Možjanca. Brigado sestavlja ^ mladink in mladincev gimnazij* in Vajenske šole iz Škofje Loke' ter Vaj. šole Tržič. X. MDB »Toneta Cufarja« b° delala od 15. avgusta do 15. septembra na gradnji ceste Koprivnik—Gorjuše. Brigado sestavlj* 60 mladincev gimnazije Jesenic in Vajenske šole Bled. XI. MDB »Franceta Perovška« dela od 15. avgusta do 15. septembra na gradnji otoka Stenjak. Brigado sestavlja 60 mJ3' dink in mladincev Vajenske šolfl raznih strok iz Kranja in učenci Vaj. šole z Jesenic: Navedenim brigadam se bođ° priključili še mladinci in ml3' dinke štipendisti, ki so se pri' javili pri obč. komitejih LlVlS-Po potrebi pa bodo formiran« še nove MDB, ki bodo šle n» gradnjo nekaterih drugih objel'" tov v merilu okraja. Gospodarski tis »NOVA PROIZVODNJA« OBZORNIK NAPREDKA , V TEHNIKI IN GOSPODA*' STVU ST. 2/1956 »Nova proizvodnja« je glasi' lo Zveze društev inženirjev i" tehnikov LRS. Te dni je izšl» iz tiska štev. 2 za leto 195& Kot vse dosedanje številke z' posamezne letnike — »Nov* proizvodnja« je pričela izhaj3' ti na iniciativo tov. Borisa driča leta 1950 — objavlja tU' di štev. 2/1956. zanimivo i tvari' Jno': Ivan Cešmiga je napisal dV* zaporedna članka, in sice* »Rudnik rjavega premoga Z3' gorje« in »Rudnik rjavega pre' moga Hrastnik«, v .katerih P0" pisuje zgodovinski razvoj tel1 dveh rudnikov, podaja geološk' oris, geografski položaj, mon' tansko posest, lastništvo, org3' nizacijo podjetij, rudniške n3' prave in dodaja za oba rudniK3 zelo zanimive statistične podat' ke. — Ing. Viktor Repanšek M avtor članka »Problemi pride* lovanja in uporabe krompir^ v FLRJ«. - Ing. Pavel Domic«" obravnava v svojem članic »Proizvodnost in proizvodni a jj bombažnih predilnicah FLRJ' probleme proizvodnosti v jug0' slovanskih bombažnih prediln'' cah. Martina Leitgeb dokazuj" v svojem prispevku »Letna kri* vulja izvoza«, da ni prav nobC ne abnormalnosti v našem raj kem vsakoletnem januarske*" izvozu, če naš izvoz primeri3' mo z izvozom drugih držav. Z3' nimivo pa je povečanje IzvoZ8 v marcu, ki ga je mogoče op3' žiti v izvozu prav vseh drža^* — V članku »Jugoslovans** banka za zunanjo trgovino« d"" kazuje ist-i avtor, da naša jug0* slovanska banka za zunanjo trgovino ni poslovna in komercialna banka, podobna onim v zahodnih državah, marveč ie specializirana banka za deviz' ne posle. — Ing. Milan Perto' ugotavlja v članku »SintetiČrU kavčuk v tekmi z naravnim*' da so to najvažnejšo vrsto iz' med plastičnih mas začeli k*** prvi na industrijski način pr°' izvajati Nemci med prvo svetovno vojno. — Ing. Ern«** Močnik opisuje v članku »Pre* iskava materiala brez okvaf*' kako je mogoče ugotavlj3^ kvaliteto železnih in neželeZ' nih zlitin z nedestruktivnim o3' činom preiskave. V rubriki »Iz inozemskih *"«' vij« je objavljen članek um Borisa Exla »Merjenje resničr»c temperature plinov s pretočni11' termometrom«. —. Ing. Mil3,11 Pertot je prispeval članek »P0* ročilo angleških strokovnjak°v o ruskih jeklarnah«. V rubriki »Bibliografija« Je objavljen seznam novih inozemskih tehničnih knjig, ki so n3' šim znanstvenikom, strokovnj3" kom in proizvodnim podjetjem na razpolago v Centralni tehni0' ni knjižnici v Ljubljani. Gorenjske Iflabrusimo kose... USPELA PRIREDITEV MLADIH ZADRUŽNIKOV V NAKLEM Pred dnevi je bilo v Naklem tekmovanje mladih koscev in frabljic. Tekmovanje je s pomočjo zadruge organiziral aktiv mladih zadružnikov. ^ Na startu se je zbralo 10 koscev in 4 grabljice. Bili so precej vznemirjeni, saj so mnogi °d njih tekmovali prvič v življenju. Fantje so vsak trenutek Preizkušali ostrino kos, dasi so bile ostre kot britve. Tudi grabljice so ogledovale orodje, če 5hn morda ne manjka zob. Kosci so kosili dvojni red v dolžini 25 m in širini 4 m. Komisija je upoštevala čas in čistost košenja. Najboljši je bil Jože Stular (Boltarjev) iz Du-Pelj. Dekleta so nato pokošeno seno grabila na kupe. Najboljša je ,bila Zinka Mali (Arhova) tudi iz Dupelj. Kaže, da so Eupljanci res imeli srečo. -ZZZZZZZZZ7 GORENJSKI W^o^ZADRU2NIK Vsa sredstva za izboljšanje platin in živinoreje Zbor zadružnikov bohinjske doline t Srednji vasi V nedeljo, 3. t. m. so zboro- za živino, saj so močna krmila upravni odbor z željo, da se vali kmetje zadružniki v Sred- v sorazmerju s ceno mleka dale- nezdrava trenja med lesnim in nji vasi. Njihova zadruga je ko predraga in si pri vzreji ostalimi odseki odpravijo. med najmočnejšimi v kranjskem mladih živali mora pomagati i okraju, saj šteje 258 članov. Po mlekom. Upoštevati moramo, da diskusiji in poročilih sodeč, spa- teli največ krav spomladi in da zadruga tudi med najagilnej- žal le manjši del v jeseni. Krase in tudi finančno močne or- ve. ki telijo spomladi, pridejo v ganizacije. Zadružniki so živo polni molznosti na planine in sodelovali v debati ter dajaii dajo v prvih mesecih paše, ko predloge za vsa gospodarska je trave dovolj, določeno koh-Zivljenje članov je cmo rnleka. Zaradi slabe kva- Ms Tudi na Gorenjskem že sušijo seno na premakljivih žičnih kozolcih. (Kozolec Toneta Hafnerja iz Straži.šča) vprašanja zelo odvisno od dela zadruge. Vsi artikli, ki jih tamkajšnji kmet lahko vnovči, gredo preko zadruge. Zato je tudi kmet zainteresiran, kako to delo v zadrugi poteka, kakšne cene se dosegajo za predelano blago in Med najboljše tekmovalce so kam se vlaga dobiček! Na pr- Pred izvajanjem zakona o upravljanju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti litete planin in preobremenjenosti pašnikov pa paše v krat- ^e Pred sprejetjem zakona o lih, n. pr. v Selški ali še bolj v kem času zmanjka in molznost upravljanju in gospodarjenju s Poljanski dolini. Za večji del te hitro upade. _ Upravni odoor Premoženjem bivših agrarnih živine, za katero ni danes na se zaveda svoje naloge za dvig skupnosti, objavljenem v re- razpolago paše, tudi gozdne ne, molznosti in že vsa povojna le- Publiškem Uradnem listu št. 7 kakor tudi za živino, ki se pase ta vlaga dobiček zadruge v pla- oc* 3. 1956, smo v našem li- po gozdovih, bo treba preskrbe- nine. To pa so drage investici- s^u nekajkrat objavili članke, v ti, oziroma urediti pašo. Pove- V letih po svobodi so bile katerih smo na kratko razložili daM stmo že, da je problem pereč problem »gozdne paše« v gozdne paše na Gorenjskem ze- našenv okraju in, da pričakuje- lo pereč in ga bo zaradi tega jel obnovljene skoraj vse planine. Dokončujejo se zadnji objekt: na planini Kraj. Treba pa bo mo z novim zakonom ustvari- treba reševati pred drugimi ne tev pogojev za reševanje te, v tako nujnimi problemi. Pri okr. našem gorenjskem kmetijstvu ljudskem odboru je bilo že ko- najbolj zaostale kmetijske pa- nec aprila prvo posvetovanje, noge. Nad 5500 govedi je samo kako naj bi se začelo z delom v območju bivšega radovljiške- pri izvajanju zakona. Načelno ga okraja navezanih na gozdno je bilo sklenjeno, naj se zaradi pašo. Po gozdovih se pase tudi nujnosti ne čaka na izid Uredbe in pravilnika, ki sta predvi- utrditi pašni red za vasi Ceš-njica, Jereka in Podjelje. Zadrugo čaka še ogromno dela. V vasi Podjelje naj bi se uredila posnemalna -postaja, ker se jasno kaže, da je možno prodati na trgu le kvalitetno maslo. V in- dena v zgoraj navedenem zakonu, temveč naj se takoj začne s pripravami za ugotavljanje krmske baze in pašnih potreb. Med tekmovanjem koscev v Naklem preteklo nedeljo nato razdelili nagrade, ki jih je prispevala kmečka zadruga Dobrava iz Nakla. To je prva večja prireditev mladih zadružnikov, za katero pa upamo, da ne bo osamljena. Lepo bi bilo, če bi tudi drugod prirejali podobna tekmovanja. Na jesen bi izbrali najboljše kosce-zmagovalce zadružnih tekmovanj, ki bi se nato udeležili okrajnega tekmovanja, *a naslov najboljšega kosca Gorenjske. N. P. dividualni izdelavi pa kvalitete Pretežno število govedi v biv-ni mogoče doseči, — Ker se je šem kranjskem okraju, n. pr. k tej zadrugi pripojila zadruga na Košuti, Blegošu itd. Po 12. Koprivnik - Gorjuše bo treba členu navedenega zakona se dejavnost razširiti tudi v te va- Pasa v gozdovih načeloma opusi, kj so bile dosedaj glede za- sti in se dovoli le izjemoma, če Dalje so bili določeni kmetijski družnega in gospodarskega živ- ie skupnemu pašniku neizo- in gozdarski strokovnjaki za ljenja nekako ob strani, imajo gibno potrebna. Povsod po sve- posamezne predele okraja, l:i pa pogoje, da postanejo aktivne, tu si prizadevajo, da nudijo ži- naj bi pomagali občinam pri se-Sekcija mladih zadružnikov vini čim bolj prirodne pogoje stavi predlogov za določitev obdeluje aktivno in praktično pod za vzrejo, da je živina čimveč sega skupnih pašnikov in ob-vodstvom izkušenega zadružne- na prostem, na pašnikih. Opu- rnočij, za katera je skupni ga delavca Martina Zupanca. S šča se izrazito hlevska reja ži- pašnik namenjen, strani tehnikov, agronombv in vine, ki se ni vpeljala samo v Nekatere občine so že '.meno-veterinarjev ji bo treba nudit: ravninskih deželah z intenzivno vale posebne občinske komisije, vem mestu v oddaji blaga za praktično pomoč. živinorejo, n. pr. Nemčiji, tem- pri čemer so upoštevale predlo-trg je les. Zaradi tega je tudi Potem ko je bilo sprejetih več tudi v naših krajih z bolj ge, sprejete na okrajni kr.nfe-pametno, da je zadruga sanra več predlogov in sklepov, ie bi- ali manj ekstenzivno živinorejo renči. Sprejet je tudi brez dvo-organizirala predelavo lesa v la izglasovana razrešnica stare- in to ne samo v ravninskih, ma zelo važen sklep, naj se do-finalne proizvode in s tem na- mu odboru. Izvoljen je nov temveč tudi v hribovitih prede- voljuje paša živine tudi v go-šla tudi zaposlitev za odvisno delovno silo, ki v mrtvi kmetijski sezoni ostaja neizkoriščena, ker zaradi oddaljenosti od prometnih zvez ne more na druga delovišča. V letu 1955 je zadruga odku- POMAOAjMO vam Dopisujte v MGlas Gorenjske" Molzna kontrola pri kravah je sedaj z malimi izjemami že v vseh gorenjskih kmetijskih za-pila 214.480 1 mleka in ga pre- drugah. Nekatere kmetijske zadelala v bohinjski ementalec. druge imajo svoje živali že šti-Ker je na območju zadruge cea ri leta v kontroli. Količino mle-400 krav, zaključujemo, da so ka in odstotek tolšče merimo zadružniki KZ od vsake krave pri 3957 kravah, kar predstav-oddali povprečno 600 1 mleka, lja 19% vseh krav v okraju Ta številka izgleda nizka in bi Kranj. Zbrali smo že dragocene bilo zaželeno, da jo dvignemo! podatke o naši živini in vemo Ce pa pogledamo življenje kme- kje in pri kom bomo dobili ta, vidimo, da je kmetu glavna najboljše plemenske živali, hrana mleko in da ga veliko Mnogo telet najboljših krav porabi za dom in seveda tudi gre v zakol. Največkrat zato, ker ni kupca. Da bi mogli temu kontrolorju, da bo uredil teto- vsaj deloma odpomoči, bomo v viranje. našem časopisu objavljali, kje Tudi krave in starejše telice se dobijo dobra teleta in od lahko ponudite, kakšnih krav so. Pozivamo vse Živinorejci, poslužujte se tega živinorejce, da pošiljate ponud- načina prodaje! V interesu vseh be na naslov: Okrajna zadružna je, da rešujemo dobro plemen- zveza, Kranj. Želimo, da napi- ske živali pred zakolom. Vse šete takole: 1. Ime in priimek, kupce, ki bodo kupili kate- vas,- Kmetijska zadruga. 2. rokoli rodovno žival, to je kra- Rojstni podatki teleta in spol. vo aH tele, pa naprošamo, da 3. Od katere krave je tele (ime javijo to tudi nam, zaradi pre- krave in rodovna številka). Te- nosa rodovnih listin, le mora biti tetovirano, zato ja- Objavljanje v časopisu, bo vite takoj po telitvi molznemu brezplačno. de. O pomenu hlevskih pridelkov na Gorenjskem Nedvomno sta bili živinoreja Jn mlekarstvo že v preteklosti in sta tudi danes tisti kmetijski Panogi, ki imata na Gorenjskem dane vse možnosti nadaljnjega razvoja in napredka. Uspehi pospeševalnega dela v Živinoreji so rezultat dela zadružnih živinorejskih odsekov, ki so s pomočjo kmetijskih strokovnjakov organizirali na Gorenjskem živinorejsko pospeševalno službo. Drugače je bilo 8 mlekarstvom, kot kmetijsko Proizvajalno, oziroma predelovalno panogo, ki je vse do leta 1&55 pogrešala trdnejšo zadružno organizacijo, ki bi tudi na tem gospodarskem polju organizirala slično pospeševalno službo, kakor v živinoreji, poljedelstvu, ali sadjarstvu. To je vzrok, da v mlekarstvu ni bilo mnogo storjenega 'er, da zato seveda niso bili doseženi vidnejši uspehi. Pri OZZ - Kranj je bil zato osno-van odsek za mlekarstvo, vklju-^en v zadružni živinorejski odbor. Med nalogami, ki jih vrši 'a odsek, je prav gotovo zelo važna organizacija pospeševalce službe v mlekarstvu. Osnovna naloga, h kateri je potrebno Cajpreje pristopiti in jo izvršiti, ■•6 proučitev pogojev pridobi-Vanja mleka pri samih živinorejcih, ki mleko pridobivajo in Sa direktno, ali indirektno preko zadružnih mlekarn nudijo Potrošnikom. Mleku, kot najosnovnejši hra- ni ljudi, predvsem pa dojenčkov, posvečajo v svetu veliko pozornost. Zainteresirana na kvaliteti mleka je zato zdravstvena služba in naši mlekarski obrati. Mlekarne imajo zato do živinorejcev svoje zahteve, s katerimi bi moral biti seznanjen vsak, ki mleko pridobiva in ga prodaja v mlekarno. Naše gorenjske zadružne mlekarne še nimajo vse izdelanih pravilnikov o pridobivanju in ravnanju z mlekom. Ti pravilniki pa bodo sedaj izdelani ter jih bodo prejeli vsi, ki mleko oddajajo v mlekarno. Brez ozira na. to se je formirala posebna komisija, ki je začela po KZ s sanitarnimi pregledi hlevov. Komisijo sestavljajo član mlekarskega odbora OZZ, zastopnik okrajne sanitarne inšpekcije in zastopnik zadružne mlekarne. V komisiji pa bo sodeloval tudi zastopnik živinorejskega odseka KZ, na področju katere se bo pregled vršil. Namen hlevskih pregledov je, proučiti obstoječe stanje hlevov in pogoje pridobivanja mleka ter ugotoviti vse vzroke, ki onemogočajo pridobivanje higiensko neoporečnega mleka za široko potrošnjo in predelavo v mlečne izdelke. Pri pregledu hlevov se vzpostavi direktni stik s proizvajalcem, kateremu se nudijo vsi potrebni nasveti za odstranitev ugotovljenih napak. Ta neposredni stik s kmetom je nujno potreben, ter bo naj- več pripomogel k uspehu začetega dela omenjene komisije. Dosedanji pregled hlevov, ki se je vršil po vaseh KZ Naklo, dokazuje, da je higiensko stanje hlevov v mnogih primerih neprimerno za pridobivanje zdravega in čistega mleka. r /a a se A/eve. f Omenim naj, da je naloga komisije pri prvem hlevskem pregledu predvsem opozoriti naše živinorejce, odnosno ljudi, ki so neposredno udeleženi pri molži krav in ravnanju z mlekom, na vse napake, ki jih mnogi delajo zaradi nepoučeno-sti, ter kako naj te napake odstranijo. Komisija zato ne zahteva ničesar, kar bi ne bilo mogoče izvršiti in sedanjega stanja izboljšati. Le dobra volja je potrebna za izboljšanje zanemarjenih hlevov, slabo či-ščenih mlečnih posod in vimen pri kravah ter vseh ostalih stvari, ki negativno vplivajo na kvaliteto mleka, ki ga producenti prodajajo v mlekarne ali direktno odjemalcem. Pri naslednjih kontrolnih pregledih hlevov pa bodo zadružne mlekarne upravičene vsem živinorejcem, ki ne bodo pri prvem pregledu ugotovljenih nepravilnosti odpravili, oddajo mleka v mlekarno odkloniti. Prodajo mleka na domu pa bo prepovedala sanitarna inšpekcija. Pre* poved bo veljavna toliko časa, dokler se stanje pridobivanja mleka pri teh kmetih ne bo izboljšalo. Morda se živinorejci vprašujejo, zakaj so vsi ti ukrepi potrebni? Dejstvo je, da je higiena pridobivanja mleka kljub stari mlekarski tradiciji na Gorenjskem še vedno slaba. Mlekarski obrati lahko izdelujejo kvalitetne mlečne izdelke, ki jih danes potrošniki zahtevajo, samo z zdravim in snažno pridobljenim mlekom. Tudi dojenčki potrebujejo najkvalitetnejše mleko za prehrano, saj zdravstvene ustanove poročajo šo vedno o visoki umrljivosti na račun neprimernega m-leka. To sta dva glavna vzroka, ki zahtevata higiensko pridobivanje mleka pri producentu-živi-norejcu. Ukrepi, ki jih komisija zahteva od kmetov, pa bodo brez dvoma koristili tudi njim samim. Proizvodnja mleka iz leta v leto narašča. Ne izboljšuje pa se z istim tempom tudi kvaliteta mleka. Pri tem mislim na mikrobiološki sestav mleka, ki je nedvomno rezultat stopnje higiene pridobljenega mleka in zdravja krav molznic. Slej ko prej bo potrebno, da bodo tudi naše mlekarne plačevale producentu mleko na osnovi njegovega biološkega stanja. Ta način plačevanja, ki je uveden po vseh naprednih državah, je nedvomno najpravilnejši, zahteva pa od proizvajalca največjo čistočo v hlevu, pri molži in pri ravnanju z mlekom. To je ekonomski vzrok, zaradi katerega bodo morali naši živinorejci tem vprašanjem v bodoče posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej. Dosedanje ugotovitve komisije zgovorno pričajo, da je večina naših hlevov zanemarjena. Nad 50% pregledanih hlevov že več let ni bilo prebeljenih, vendar za to delo niso potrebna večja finančna sredstva. Prav takšno je stanje tudi v ostalih pogledih pridobivanja mleka, kar vse dokazuje, kako potrebna je bila ta akcija. Slični- pregledi se vršijo po vseh naprednih državah, le da so tam zahteve za kmeta, ki pridobiva mleko, še mnogo strožje ter so producenti primorani urediti svoje hleve po vseh tozadevnih predpisih. Verjetno smo v naši državi na Gorenjskem med prvimi, ki smo pristopili k temu delu. Upamo, da pozitivni rezultati začetega dela pri pospeševanju gorenjskega mlekarstva ne bodo izostali. zdovih na dosedanji način, dokler ne bodo pravnomočno določeni obsegi posameznih skupnih pašnikov. Ta sklep je bil brez dvoma eden najvažnejših, ker bi sicer zaradi takega tolmačenja 12. člena zakona, po katerem se paša v gozdo/ih načeloma opusti, moralo ostat' v hlevih nad 5000 govedi. V naslednjem si oglejmo nekatere važnejše naloge občinskih komisij. Skupaj z zastopniki pašnih interesentov, to je pašnih odborov kmetijskih zadrug, bodo ugotavljale dolinsko (zimsko) krmsko bazo in pašne potrebe. Te podatke bodo potrebovale pri določanju obsega skupnega pašnika. Najtežavnejši del bodo imele komisije pri izbiri terena za pašo, ki naj pride v okvir skupnega pašnika v krajih z izrazito gozdno pašo. Komisije si bodo morale biti predvsem popolnoma na jasnem, kaj je pravzaprav njihova naloge in na kakšen način ter po katerih načelih naj to nalogo izvedejo. Vzemimo za primer izrazite gozdne paše: Bi-tenska pl. na Jelovici. Ta planina, ki je zemljišče bivše agrarne skupnosti meri okrog 17 ha in je deloma pašnik - planina, deloma gozd. Mimo tega ima ta planina še pašne pravice v gozdovih SLP in sicer na površini 973 ha. Teren na katerem se pase živina, meri torej nekaj manj kot 1000 ha in je v naravi z izjemo okrog 8 ha, ves pod gozdom. Ves ta svet sestavlja v1 smislu zakonskih predpisov objekt za urejanje paše za potrebe vasi Bitnje, Lepence in Log, ki pasejo na tej planini. V kolikor bi pa ne bilo na tem svetu dovolj takih terenov, k: so sposobni za ureditev stalnega, bolj ali manj čistega pašnika, se v skupni pašnik lahko vključijo tudi druga zemljišča SLP, ki so tako po kakovosti, kakor tudi po obliki tal sposobna za ureditev stalnega, čistega ali pa gozdnatega pašnika. Komisija bo torej izbrala in vključila v skupni pašnik Bi-tenjske planine svet z najboljšo zemljo, ki bo najbolj ustrezal namenu paše. Ako se bo komisija ravnala glede bonitete tal po tem načelu, bo potrebna tudi manjša površina za kritje potreb po paši. Tako se bo sedanji pašni svet, ki meri okrog 1000 ha skrčil na 100 do 130 ha. V območju tega skupnega pašnika pa bo moralo biti zaradi skalovitosti in neugodne oblike tal še 10 do 15% tal stalno pod gozdom. Namen teh manjših drevesnih sestojev bo varovanje pašnih tal. Čistih pašnikov bo torej le dobrih 100 ha, torej se bodo pašne površine zmanjšale skoraj za 90%. Moramo si biti torej na jasnem, da se bo površina pašnega sveta dejansko zmanjšala, ker se bo omejila na manjši, zato pa za intenzivno pašo urejen prostor. Pri tej ureditvi pa bo seveda potrebno tudi krčenje gozda. Današnje stanje skupne paše se je izoblikovalo v stoletjih. Tudi prehod od gozdne paše na pašo po čistih pašnikih ne bo mogoče izvršiti takoj, temveč bo ta proces trajal eno ali dve desetletji. Izvršiti pa ga bo treba na opisani način, kajti le na ta način bomo postopoma prišli do takih skupnih pašnikov, kjer bo možna intenzivna in racionalna paša, zaradi manjše površine pa bo olajšano tudi njihovo redno vzdrževanje. Za izvršitev vseh teh del pa bodo seveda potrebna tudi znatna denarna sredstva. Vložena sredstva pa bodo kmalu povrnjena s kvalitetnejšimi gozdnimi sortimenti ter z večjim donosom v ž'vinoreji, saj živini ne bo potrebno večji del* krme izrabiti za naporno hojo po skalovitem in obsežnem pašnem svetu. V. B. \ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Porast zunanjetrgovinske povezave Po načrtu družbenega plana je treba storiti v letu 1956 odločilen korak v povečanju naše blagovne izmenjave z inozemstvom zlasti v povečanju našega izvoza. Podatki, ki so bili objavljeni za prvih pet mesecev, kažejo, da se predvidevanja iz, polnjujejo, glede, izvoza nekaterih artiklov pa jih celo presegajo. Vrednost v tem obdobju izvoženega blaga znaša 34,4 milijarde dinarjev ali 9,6 milijarde več kot v istem obdobju preteklega leta. Ustvarjena vrednost izvoza za prvih pet mesecev predstavlja približno 40% od celotnega plana izvoza za leto 1956. V maju in v prvih dneh junija je sklenila naša država nekaj gospodarskih in trgovinskih sporazumov. Le-ti bodo vsekakor ugodno vplivali, ne le na uspešno izvršitev plana, temveč bodo istočasno zvišali stopnjo jugoslovanskega sodelovanja v mednarodni trgovini. Semkaj sodi predvsem sporazum o razširitvi izmenjave s Sovjetsko zvezo, in sicer za 20 milijonov dolarjev v obeh smereh; izmenjava bo izvršena v drugi polovici 1956. leta. Ta sporazum izvira kot posledica zadovoljive izmenjave s to državo, saj kaže že obdobje januar—april 1956, da bo sporazum v celoti izpolnjen, tako po količini, kakor tudi po vrednosti. Zategadelj predstavlja razširitev menjave s Sovjetsko zvezo učvrstitev notranje zmogljivosti dveh držav in primer uspešnega sodelovanja na mednarodnem tržišču, kajti v sebi nosi — kot menijo gospodarski krogi — vse potrebne elemente, ki ustvarjajo možnost razširitve trgovine tudi na ostale države. Podobnega značaja so tudi sporazumi zaključeni z Italijo, Norveško in pred nekaj dnevi z Izraelom. V tem duhu se vodijo tudi razgovori z zapadno Nemčijo in Madžarsko v Beogradu ter Grčijo v Atenah. Ta intenzivna zunanjetrgovinska prizadevnost (v kratkem bodo začeli razgovori tudi s predstavniki več drugih držav) opozarja na dejstvo, da razvija Jugoslavija s pomočjo dvostranskih sporazumov zelo široke ekonomske zveze in sodelovanja. Le-te zajemajo domala vse države na svetu. Najvažnejši del naših izmenjav odpade še vedno na evropske države. Tu pa se srečujemo z različnimi problemi, kajti pogoji izmenjave z Zapadno in Vzhodno Evropo se med seboj močno razlikujejo. Na gibanje naše trgovinske izmenjave z državami Zapadne Evrope, ki bodo v tem letu — kakor predvidevajo — zajele okoli 56% celokupnega jugoslovanskega izvoza, vpliva ne samo obnavljanje izmenjave z vzhodnimi državami, temveč tudi dejstvo, da dobivajo ekonomski odnosi med zapadnoevropskimi državami večstransko obeležje. To ima določen vpliv na odnose z onimi državami — s soudeleženci Zapadne Evrope — ki so izven zapadnoevropskega večstranskega mehanizma. Doslej je Jugoslavija dosegla v dvostranskem sporazumu v glavnem liberaliziran položaj v vrsti zapadnoevropskih držav, toda pripravljena je razvijati tudi oblike večstranskega sodelovanja, ki ustrezajo interesom našega gospodarstva in pripomorejo k razširitvi medsebojne izmenjave. Glede izmenjav z državami Vzhodne Evrope, kakor smatrajo gospodarski krogi, se že danes postavlja vprašanje mno-gostranskih sporazumov na področju plačevanja med dvema ali več državami, tako da bi ob; to ječi dvostranski odnosi — ki so dali zelo zadovoljive rezultate — ostali prožnejši, in omogočili prirodnejšo gibljivost izmenjave v okviru razširjenega tržišča. Izvoz v te države je obsegal v preteklem letu 10% od celotnega jugoslovanskega izvoza, v tekočem letu pa predvidevajo to povečanje na 20%. Snovanje razširjene oblike gospodarskega sodelovanja, ki je značilna za povojni razvoj, zlasti Evrope, predstavlja napredno težnjo. Jugoslavija je pripravljena, da v mejah svojih možnosti pomaga takšnemu razvoju pod pogojem — kakor je nedavno poudaril predsednik Komiteja za zunanjo trgovino, Hasan Brkič — da se le-ta osnuje na podlagi enakopravnih odnosov med državami, na spoštovanju njihove neodvisnosti in upoštevanju specifičnih pogojev in potreb splošnega razvoja, kar je treba upoštevati zlasti pri zaostalih državah. — (JUGOPRES) ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA NA n. GIM. V KRANJU Dijaki, šolski odbor in profesorski zbor II. gimnazije v Kranju vabijo vse starše na zaključno proslavo šolskega leta, ki bo v torek dne 26. junija ob 8. uri v kinodvorani Sindikalnega doma. Po proslavi si bodo starši lahko ogledali v šoli razstavo ročnih del ter kuhinjskih spretnosti učenk II. gimnazije. Ta razstava 'bo odprta samo v torek od 9. do 16. ure. Na obisku pri rejencih v Poljanski dolini Našli so prijete V novem okolju so otroci deležni skrbne pozornosti. Prvi dan po tistem mračnem deževnem vremenu je bilo. Ze dlje časa sem se odpravljal, da obiščem Igorja, Nataško, Valči. Francita in druge rejence v Do-bravščicah. Srednji vasi, Javor-jah in drugod v Poljanski dolini. Končno je prodrlo sonce skozi gosto zaveso oblakov in lahen vetrič je popihaval. Vozil sem se proti Srednji vasi. Pred hišo, kakih petsto metrov od ceste, sem našel Iztoka. Ves razigran in vesel je poskakoval kakor čmrlj od drevesa ter sem pa tja utrgal kako zgodnjo spomladansko cvetico in ucvrl z njo h gO'spodarju, svojemu krušnemu očetu: i »Poglejte, očka, kako je lepa!« »Ja, j a, Iztoček, le trgaj jih, cel šop jih naberi!« mu je priporočal rejnik in ne da bi se obrnil, nadaljeval svoje delo. Pri tem razgovoru sem se zazrl v Igor j evo obličje: droban, ble-dikast dečko sedmih let je stal pred mano. Iz njegovih besedi in kretenj je odsevala bistrost in življenjska vedrina, Končno je vendarle prišel čas zanj! Vsi travniki, planote in globeli ter klanci okrog hiše so ga bili polni. Vse je njegovo! Saj je skoraj vso zimo prebil v sicer prostorni in prikupni hiši lin že stokrat preložil svoje igrače, ki se jih je že davno naveličal. Zamenjali pa so jih zvončki, marjetice, vijolice, metuljčki — same žive, gibljive igračke. >Veste, mleka premalo pije, za kruh, čeprav namazan, mu tudi ni«, mi je razlagal Iztokov rejnik, ko je uganil, kaj mislim. »No, odkar pa je bolj zunaj, že malo raje je! Kajne Iztoček, saj boš jedel!« Gospodar mu vsekakor izkazuje veliko skrb in ljubezen. Ima ga rad kot lastnega otroka. Ko je pred dvema letoma prišel k Jageršniku — tako se reče pri hiši — je bil še pravi drobiž: drobna glavica, velike svetle oči, ročice kot palčki; sedaj pa je že pravi fant, le sonce bo moralo porjaveti njegovo belo nežno kožo. Pot me je vodila naprej v nasprotni breg, v Žabjo vas k Tončku. Spomladi je tam res pravi žabji semenj. Znašel sem se pred zaprtimi durmi precej visoke hiše na majhnem hribu nad Žabjo vasjo. .S cvilečim glasom me je pozdravil domači kuža, Tončkov največji prijatelj. V tistem hipu sem zagledal tudi Tončka, ki se je bližal domu. Nezaupno so se zazrle vame njegove žive, temne oči in brez besed se je zmuznil mimo mene skozi vrata. Šolska torba je zletela v kot na klop, sam pa je hitel k štedilniku, potegnil izpod velike sklede majhen lonček in hitro pospravil, kar mu je pripravila dobrega mati rej-nica. Potem pa je moral kot navadno opraviti svoje vsakdanje delo: najprej se mu je mudilo v hlev, da pozdravi svoje živa-lice. Ovil se je kozličku okrog vratu, le-ta pa mu je prijazno* migal z glavo, vesel vsakdanjega srečanja. Nato je odprl vrata kuram, prinesel drv in končno dzginil v zeleni krošnji košatega oreha pred hišo. Pri vseh teh opravilih ga je zvesto spremljal kosmati kuža. Urno je tekal o-koli njega in skupaj z mladim gospodarjem užival veselo prostost, saj sta bila malo prej še oba zaprta, Tonček med mračnim šolskim zidovjem, pes pa v svoji pasjii luknji. Ves Čas sem tekal za njim. Rad bi ga kaj vprašal, toda dečko se ni dosti zmenil za obisk. »Tonček, zakaj se skrivaš pred mano?« sem ga poklical. — »Naši bodo kmalu prišli,« je dejal in nagajivo pokukal skozii veje, ne da bi odgovoril na vprašanje. In res so prišli. Tedaj se mi je približal tudi Tonček in kmalu sva postala prijatelja. V Dobravščicah nad Gorenje vasjo sem našel Nataško in Valči. Stanujeta blizu skupaj, v pet minut oddaljenih hišah. Kako živahni deklici! Ravno obe sta bili pri Nataškinem rejniku. Ob prijetnih zvokih glasbe po željah v živahnem ritmu poskakovali in plesali. Kakšno zadovoljstvo, kolika radost! Drugi domači so sedeli vsak pri svojem delu: starejša hči se je ukvarjala s čipkanjem, priletni gospodar rejnik je sedel na čevljarskem stolu i in pridno vlekel dreto, zraven pa se je zadovoljno smehljal ter občudoval prešerno mladost in razigranost mladih ljudi. Gotovo jim je šlo delo dosti hitreje in laže od rok! »Nataška bo pa žal morala v Ljubljano,« mi je potožil rejnik. »Tako se je navadila pri nas, da ne vem, kaj bo! Zraven tega pa je bila tudi nam v veselje in zabavo, ker so naši že odrasli. Letos bo pričela v šolo. Črke že skoro pozna. Čipkan j a se je tudi nekaj naučila.« Obe sem povabil k Petriče-vim, k sosedom, kjer stanuje Valči. Na poti sta mi pripovedovali, kako lepo je tukaj in da nikoli ne bosta marali proč. — Zazrl sem se v vesela in zadovoljna otroka, ki sta se lovila po travniku. Tedaj sem se nehote spomnil na tržaškega To-mažka, ki je v neusmiljenem in krutem okolju živel težko in trdo življenje. Kar nekam tesno rni je bilo,, ko sem se spomnil prizora, kako obnemogel je ležal pod hruško in hlastno požiral sline ob ;pogledu na rumen sad* ki je visel na drevesu. Neusmiljene vaške ženice, ki so prihajale mimo, so ga posmehljive vprašale: »Ali te kaj notri boli? — Vzemi šop trave in jo žveči, pa bo bolje! — Najbolje, če u-mrješ, sirota uboga! — No, no, če še ješ lahko, še nisi pri koncu!« Kakšno mesto so imeli tedaj v družbi taki otroci, nam dovolj zgovorno pričajo nešteti primeri iz resnične preteklosti, ki so se močno odražali tudi v literaturi. Danes pa so deležni taki otroci velike skrbi in pozornosti. Saj so je tudi potrebni! — V takem razmišljanju sem prispel z otrokoma do Petričevih-Sprejela nas je prijazna ženska. Ze v skrbeh je bila zavoljo Valči, čeprav je vedela, kje je. Drugi dan sem obiskal še o-stale otroke v Lazah in Debeneh pri Leskovici, v Hotavljah pri Gorenji vasi, kjer živi poredni Janezek, srečal pa sem se tudi z Jelko, Vladimirjem ter Marjanom, ki bivajo v Javorjah. Vseh je 17, vzdržujejo pa jih ljubljanske občine: Vič, Bežigrad, Šiška, Moste in Ljubljana-center. J, Bohinc VPISOVANJE ZA ŠOLSKO LETO 1956/57 NA GIMNAZIJI V KRANJU Za šolsko leto 1956/57 bo vpisovanje na L, II., in III. gimnaziji v Kranju in Stražišču v sredo dne 27. junija t. 1. od 8. de 12. ure in sicer za vse razrede. Vsak dijak mora pri vpisovanju oddati Izpolnjeno prijavo za vpis ter dijaško knjižico oz. zadnje spričevalo. Novinci, ki se bodo vpisali v I. razred, pa moraj« prinesti tudi rojstni list. Na I. gimnaziji v Kranju in na III. gjLmnaziji v Stražišču se poučuje angleški jezik, na II. gimnaziji t Kranju pa nemški jezik. b « d iT e NI RAVNO LAHKA moja naloga. Vedno na poti, na cesti, ob današnjem vremenu večkrat moker kot suh; želim si sonca, vendar — kadar posije, je takoj spet prevroče. KAKO SEM SE razveselil zadnjič, ko sem lazil po »kropar-skih hribih« in zagledal krasno, novourejeno kroparsko kopališče. Čeprav se ani je strašansko mudilo, sem vendarle nekaj časa postal, kajti napis: ... kabine 20 dinarjev, cela kabina 160 dinarjev, me je kar malo zmedel. Ali vas ne bi? Saj nisem vedel koliko bom moral pravzaprav plačati. KER JE BILO takrat ravno tisto veliko neurje pri Tržiču, sem se tudi jaz tja napotil. Pot me je peljala najprej skozi mesto. Komaj sem se prebiJ skozi nekatere že tako ozke ulice, kd so jih razen tega še bolj ožile ob hišah postavljene klopi. Največkrat so bile polne radovednežev, ki so se začudeno ozirali za mano. Za ovinkom sem se s trahom pogledal, če nisem morda raztrgan, ali pa sem morda tako svojevrsten 61ovek? Niti eno niti drugo, kasneje sem šele zvedel, da se ti radovedni pogledi ozirajo za vsakomur in da vedo o vsakem dovolj povedati. JESENICE SEM to pot le ▼ naglici preletel. Razen tega, d» so me v i»Korotanu« bolela ušesa od škripanja vrat, sem videl še marsikaj, toda o tem drugič kaj več. Zelo sem se začudil Praša-nom. Saj je vendar minilo od 1. septembra lani že precej mesecev, odkar bi bilo treba napis v Prašah: Občinski ljudskj odbor Mavčiče spremeniti ▼ Krajevni urad Mavčiče. ( MED POTJO sem zvedel za veselo novico, katero pa var» povem drugič. Do tedaj pa nasvidenje! VAS »BODICAR« JOŽE MIHELIC Ceste In varnost na njih Cestni promet predstavlja danes važno vejo gospodarstva. Brez modernega cestnega prometa, hitrih vozil in discipliniranosti koristnikov javnih cest, si je težko zamisliti sodobno razvijanje prometa. V tem članku imamo namen obravnavati le varnost prometa na javnih cestah na Gorenjskem, ki je močno industrijsko in turistično področje in je zato sodoben in varen promet velike važnosti. Stanje cestnega omrežja in cestnih objektov v primerjavi z ostalo republiko je pri nas razmeroma dobro, vendar pa še daleč ne zadovoljivo z ozirom na velik domač itn inozemski promet turistov. CESTNO OMREŽJE Cestno omrežje je razdeljeno po skupinah in sicer na ceste I., II., III. in IV. reda. Vseh cest na Gorenjskem, ali bolje rečeno v kranjskem okraju je 405.033 m, od tega je cest I. reda 76.274 m, II. reda 201.090 m, III. reda 127.682 m, ostale pa so ceste IV. reda. Asfaltiranih in betonskih cest je na Gorenjskem zelo malo, saj razen ceste I. reda Jeperca— Jesenice nimamo nobene tako urejene ceste. Širina cestišč do r> m v kranjskem okraju je na 215.235 m cest, nad 6 m širine pa 82.212 m. Tudi širina cest ni zadovoljiva. Ni si mogoče zamisliti Gorenjske, ki bi bila na vse strani presekana z modernimi avto - stradami, ker bi to prav gotovo jemalo vtis prikupnosti in skladnosti alpskega sveta. Ker je stanje pri nas tako, da to zahteva posebno pazljivost koristnikov javnih cest. Koristniki javnih cest so pešci, kolesarji, vsa motorna in vprežna vozila. Za vse je predpisan način uporabe javnih cest in discipline. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da smo še daleč pod evropskim povprečjem glede discipline na javnih cestah. O posledicah tega bomo spregovorili kasneje. Večkrat je bilo že obravnavano vprašanje gospodarske škode, ki je storjena na vozilih zaradi slabih cest, kakor so na primer cesta Kranj—Skofja Loka, ceste v Selški in Poljanski dolini in še mnogo drug:h na Gorenjskem. Obravnavano pa doslej še ni bilo, koliko škoda store uporabniki javnih cest s tem, da brezsrčno ravnajo z objekti javnega prometa, ne zavedajoč se, da so ti objekti last družbe. Isto vprašanje je cestna signalizacija. Zadostno in pravilno postavljena cestna signalizacija je tudi važen pogoj za varen in neoviran cestni promet. Temu vprašanju posvečajo države z razvitim motoriziranim cestnim prometom veliko pozornost. Mednarodni predpisi iz leta 1949 določajo, da bodi število signalov za urejevanje prometa sicer omejeno na minimum, vendar pa morajo biti postavljeni na mestih, kjer so nujno potrebni. Razumljivo je, da mora biti njihova- uporaba na naših cestah, ki imajo mnogo ovinkov, strmin, mostov in drugih ovir številnejša, kot na drobno speljanih in moderniziranih cestah. O OPREMI CEST IN CESTIŠČ Cestna oprema obsega cestno signalizacijo, znake in varnost, prepoved in omejitve, opozorilo in svarilo in cestna znamenja, (kažipoti, smernice). Prav ta oprema cest pa je pri nas na Gorenjskem še zelo pomanjkljiva, posebno na cestah nižjega reda. Ne manjkajo samo različni prometni znaki, pač pa razna cestna znamenja in objekti, ki so za varno in neovirano vožnjo neobhodno potrebni. N. pr. ograje, smerniki itd. Po drugi strani pa imamo še ob številnih križiščih, stikališčih in drugih mestih objekte, zlasti ograje, drevesa, kapelice, križe in znamenja, ki ovirajo preglednost in ogrožajo varno vožnjo. Z upravnimi ukrepi so bile v našem okraju že odstranjene številne ovire te vrste. Pri reševanju cestne signalizacije naletijo organi, odgovorni za ta vprašanja pri odgovornih forumih sicer na razumevanje, pomanjkanje kredita pa ovira hitrejšo izvedbo te naloge. Vendar pa so dosedanji ukrepi v tej smeri že dali določene dobre rezultate, ki so vidni na naših cestah, posebno na cesti I. reda Jeperca—Jesenice. Ljudski odbori bodo pač morali najti več sredstev za ta važna vprašanja v našem prometu. Številni vzponi in nepregledni ovinki na Gorenjskem predstavljajo na naših cestah eno največjih ovir za nemoten razvoj prometa. Da se na slabih in slabo vzdrževanih makadamskih cestah dogajajo na motornih vozilih če9to okvare, ki imajo za posledico tudi pogoste prometne nesreče je znano. Tudi vzponi na naših cestah, ki predstavljajo nad 6 promil 57.710 m ali 19%, zahtevajo posebno pozornost od uporabnikov. Kljub strogim predpisom o prometu pa še vedno opažamo, da nekateri koristniki ne upoštevajo objektivnih razmer v prometu pri nas. Nepreglednih odsekov na cestah I. in II. reda na Gorenjskem je v skupni dolžini 123 km ali 44% vsega cestišča I. in II. reda. Na cestah Gorenjske .mamo mnogo mostov, manjših in večjih, lesenih, betonskih, kamnitih in železnih. Stanje mostov nI najboljše. Posebno kritično je stanje manjših mostov provizo-rijev na cestah nižjega reda. Mostovi predstavljajo veliko breme, saj so to zelo drage gradnje. Ti mostovi so bili večinoma porušeni ali poškodovani v času NOB, drugi pa so že zaradi starosti dotrajani. Posebnost pri mostovih je prav v tem. da so grajeni z zelo različnimi obremenitvami in sicer od 3000 kg dalje. Nekaj nemogočega je, da bi vozniki vozili nad 10.000 kg težka vozila preko mostov, katerih nosilnost je dovoljena samo za nekaj tisoč kilogramov. DISCIPLINA NA CESTAH O disciplini na naših javnih cestah vse premalo govorimo. Na javnih cestah je nered nekaj vsakdanjega, kar velja tako za podeželje kot za mesta. Temu je kriva tudi premajhna cestno prometna kontrola, saj se temu primerno odraža tudi disciplina in spoštovanje cestno prometnih predpisov. Prometna disciplina je slaba tudi zato, ker je promet na naših cestah zelo raznolik. KORISTNIKI JAVNIH CESTNIH POVRŠIN 1. Vozniki motornih vozil: — Kader voznikov motornih vozil izhaja iz starega kadra predvojne dobe in iz novega, mlajšega, ki je bil izšolan po osvoboditvi. Praktično znanje vozniškega kadra je v glavnem dobro, teoretično znanje pa je precej slabše. Zlasti pomanjkljivo je znanje prometnih predpisov. Skoraj večina voznikov pozna le prej veljavne predpise, novih se ne učijo in jih k temu tudi nihče ne prisiljuje. Potrebno bi bilo, da bi bili ob letni registraciji motornih vozil tudi dodatni izpiti iz prometnih predpisov. Lahko trdimo, da je nepoznavanje predpisov tudi eden glavnih vzrokov številnih prometnih prekrškov in nezgod. Amaterski vozniški kader izhaja iz starega kadra nepoklicnih voznikov, novi kader pa dajejo v glavnem tečaji ljudske tehnike. Tečaji Ljudske tehnike bi morali biti kvalitetnejši, kar pa je spričo pomanjkanja učnega osebja in učnih pripomočkov zaman pričakovati. 2. Kolesarji: Kolesarji so razen pešcev najštevilnejši koristniki javnih cest. Na naših cestah je zato videti (mnogo kolesarjev ob vsakem času. Poudariti moramo, da kolesa kot prevozna sredstva, čeprav so številna, ne pomenijo posebnega problema v cestnem prometu, ker so zelo gibljiva in zavzemajo na cesti malo prostora, če vozijo drug za drugim in ob skrajnem desnem robu ceste. Zal pa pri nas ni tako. Veliko nevarnost v cestnem prometu predstavljajo nedisciplinirani kolesarji, zlasti takrat kadar se pojavljajo na cesti v večjem številu in mislijo, da imajo tedaj neko prednost. Kolesarji večinoma ne poznajo prometnih predpisov, pa tudi vsi vedno ne obvladajo kolesa najboljše. Oprema koles je slaba. Nimajo sprednje luči, signalnih zvoncev, zadnje luči itd., kar vse ogroža varnost prometa, stopnjevano še z veliko nedisciplino na cesti. 3. Vozniki vprežnih vozil: Vprežne voznike delimo v glavnem v dve skupini. V prvo spadajo vozniki, ki se ukvarjajo 8 prevozom poklicno, v drugo skupino pa spadajo kmetovalci. V prvi skupini imamo bolj ali manj stalne voznike s primerno prakso, ki jo zahteva ta poklic, v drugi skupini pa vozijo vprežna vozila razne osebe. Niso redki primeri, da se pojavijo T javnem cestnem prometu vprežna vozila, ki jih upravljajo vozniki, ki ne poznajo niti najosnovnejših prometnih pravil in, ki tudi fizično niso sposobni obvladati vprege. 4. Pešci: Pešci so najštevilnejši med uporabniki javnih cestnih površin in tudi zanj* veljajo določena prometna pravila. Večina pešcev pozna vsaj najosnovnejša pravila o gibanj* na cestah in ulicah. Malo pa Je tistih, ki bi se po predpisih zavestno ravnali zaradi reda, ki je potreben za (njihovo neovirano in varno hojo. Znano j«i da običajno pešec uporabi najkrajšo pot do svojega cilja, i* sicer kar počez med vozečimi vozili itd. Ukrepanje proti pešcem je težavno. Disciplino pešcev M mogoče povečati s široko propagando, s prikazovanjem p°" sledic, nesreč, predvsem pa % vzgojo otrok v otroških vrtcih, v osnovnih šolah, v mladinskih organizacijah, pa tudi v srednjih in strokovnih šolah. (Nadaljevanje prihodnjih Ob zaključku sezone MG na Jesenicah UN IN NAČRTI Mestno gledajoče na Jesenicah je zaklju ilo svojo e-naj.sto sezono z eno ponovitvijo in devetimi premierami, ki jih je obiskalo blizu . 17.000 svojih mladih prijateljev obiskovalcev s povprečnim obiskom 230 na predstavo. Gledali-*ce je gostovalo v Kranju, Skof-J1 Loki, Primskovem in Tržiču 'šestimi predstavami s »Trnjul-cieot in z Maughamovim »Deževjem«, ki je bilo v Jugosla-*|ji prvič uprizorjeno. Finanč-1,1 razlogi pa so preprečili, d sezoni je bila pravljična igra še za največ tri premiere v no- »Janko in Metka-' deležna največjega obiska. Tudi v prihodnje gledališče ne bo pozabilo Za mladiskimi sta bili najbolj obiskani predstavi Maughamovo »Deževje« in Harrisova »Molče- vi sezoni do januarja 1937. In ne samo to, gledališče ne more v teh pogojih vzdrževati umetniškega vodje in je bilo .prisiljeno odpustiti tudi štiri tehnične delavce z odrsk;m mojstrom vred. Gledališče čaka novo 8° zono z enim mizarjem, enim kespeareja. Iz sodobne literature je gledališče sprejelo v svoj repertoar ljudsko romanco F. G. Lorce »Mariana Pineda«, Rattiganovo »Zadevo Windslow« ki bo prvič uprizorjena v Jugoslaviji, Roussinovo komedijo »Otroci prihajajo«, Capkovo Na pobudo Socialistične zveze rani v Zalogu. Tudi tu so po-r delovnega ljudstva je bil lan- slušalci lepo sprejeli njihova sko jesen v Cerkljah organizi- izvajanja. ran glasbeni tečaj. V ta tečaj Ansambel je pred tem obiskal se je prijavilo kar precej šo- tudi šolarje v Velesovem. Mla- larjev. Učenci so se lahko učili di godbeniki so sodelovali tudi violine, kitare, klavirske har- pri svečanem prevzemu oziroma monike. Da bi se prebivalci se- .rruvitju gasilskega prapora v znanili z delom mladih godbe- Velesovem! »Mater«, Pugetove »Srečne dne- ča usta«.. Poleg omenjenih del slikarjem - kašerjem, admini- ve« in Marodičevo »Operacijo pa je gledališče uprizorilo še stratorko. honorarnim upravni- Altmark«. Svoj krst pa bodo kom in kolektivom dvajsetih doživele tri slovenske novitete: »Kralja na Betajnovi«, s kate- igralcev in igralk, ki bodo pri- Tomažičeva »Lepa Vida«, Kli-■ - - rim je proslavilo desetletnico šli iz dobre volje in želje po narjeva »Margot« in komedija i gostovali še drugod. Glodali- svojega obstoja Molierovo »S"lo ustvarjanju in vseeno delali da- M. Stareta »Skrivnostni predai-<. domJldal0HliZU 70 PrCdStUV na ^ žene«, Klabundov »Krog s sf™; daub\ f zavesa "e V okviru Novoletne jelke bo maoem odru. ^ Dobričanivovo »Skupno "pus,a'ker bl bl1 uprizorjeno mladinsko delo, ki Podeželju je moglo pomagat: ' zarske Jesenice prevelik uda- pa |e ni izbrano in čaka na mo- eiedališče le z organiziranjem stanovanje«, Fodorjevo »Uspa- rec Na zaključnem sestanku rebitno sfbohrvatsko ali pa cc-^ramskega tečaja, ki ga je obi- vanko« in Patrickovo »Vročo gledališkega sveta in kolektiva iQ izvirno slovensko delo. kri«. Pvprečni obisk, ki šteje letošnjo sezono le 230 obiskovalcev, bi se prav gotov dvignil, če bi gledališče lahko gostovalo. •kovalo okrog 30 slušateljev, izdelavo kulis in izposojanjem •cen, garderobo, rekvizitov, mas-kerskega materiala in podobnega. Gledališče upa, da bo lahko Poneslo čez čas, ko bo dobilo Potrebno podporo, lepo sloVetS-sko besedo tudi na odre. Pregled letošnje sezon- kaze, gledališče že izvedlo pet pre- daliičeTe ni' vedelo^da bo pro- ker jo finančni razlogi delno «a so še vedno najbolj privlač- mier v pravkar zaključeni se- raičun tako občutno znižan. ae mladinske uprizoritve. V tej zoni in tako ostanejo sredstva le je kolektiv dal to besedo in izrazil prepričanje, da je trenutna finančna kriza res samo trenutna ter bo morda že v drugi polovici naslednje sezone bolje. Gledališki svet je po predlogu umetniškega sveta sprejel In načrti za naslednjo sezono? okoliške Pogoji , niso ravno rožnati. Iz okvirni repertoarni načrt, ki je globoko znižanega proračuna je bil sestavljen in sprejet, ko gle V začetku sezone bo izvedlo gledališče Cankarjevo proslavo »Večer Cankarjeve besede«, med sezono pa bo proslavilo Linhartov jubilej z uprizoritvijo njegove »Miss Jenny Love«. O opereti na koncu sezone gledališče ni dosti razmišljalo, Razg jbana dejavnost „Svobode" v Kranjski gori I. marca letos se je bivši uprizorili Francesvillovega SKUD Slavka Cerneta v Kranj- Cvrčka za pečjo, s "katerim so •ki gori preimenoval na občnem pozneje gostovali še v Zabrez- Kboru v DPD »Svobodo« Slavka niči in v Ratečah. Ratečani jim Cerneta Kranjska gora. Ni pa se prav te dni vračajo obisk z Vdo- Je izbralo predvsem dela kla- ju Mestnega gledališča, čakamo Kljub temu svet okvirnega repertoarja načelno ni spreminjal in ga je'sprejel s pripombo, da se bo realiziral v mejah danih finančnih in drugih možnosti. Na ljubo večjemu odzivu pri publiki jo v okvirni repertoar sprejeitih precej komedij, pri Ob zaključku glasbenega tečaja nikov, so ti priredili 17. juni- ' Vsi ti nastopi so pokazali, da ja v kino dvorani Zadružnega so se med letom dosli naučili, doma svoj prvi nastop. Na spo- to /nanje bo seveda potrebno še redu je bilo 14 točk. Zanimanje utrditi. za ta prvi nastop je bilo pre- Kaže, da bo glasben; tečaj -v cejšnje, zato je bila tudi ude- Cerkljah lepo izpolnil vrz"el ,v ležba zadovoljiva. Omenit: je še, dejavnosti na glasbenem pod-da je bil tečaj prvi poizkus to-' ročju. Dobro pa bi seveda bilo, no, poleg pa polno upanja, da vrstne glasbene dejavnosti. Po- da bi se v tega vključilo čim ključujeta. Sicer pa bo gledališče le moralo začeti kljub morebitnemu padcu svojega nivoja, z deli, . ki bodo privabila več ljudi oziroma bolje — denarnih sredstev — v gledališče. To so načrti za bodočo sezo- ne bo tako hudo in na tesnem, čemer pa sta umetniški in gle- kot trenutno kaže. S temi želja-dališki svet pazila, da ne bi mi in željo, da bi se nikdar gledališče zašlo v uprizarjanje več ne sestal gledališki svet z lehkih in cenenih burk, temveč namenom, razpravljati o obsto- •Premenilo samo ime, ampak vo Roslinko. tudi vsa dejavnost društva. Potrebovali so samo dober mesec, da se je organizacija utrdi'.a in •o začele delovati igralska pevska, folklorna in mladinska sekcija, ustanoviti pa nameravajo še šahovsko in izobraževalno. 16. maja je pevski zbor že Priredil samostojni celovečerni 20-letnico štrajka, ki je takrat globoko odjeknil po vsej Gorenjski in celo po vsej Sloveniji, namerava kranjskogorska Svoboda proslaviti z uprizoritvijo Cankarjevega Kralja na Betajnovi, ki ga že ves mesec pridno študirajo. Upajmo, da sikov Moliera, Gogolja in Ce- na Jesenicah novo sezono, hova, med resnimi deli pa Sha- M. S. Mariborski obrtniki - pevci, bodo obiskali Kranj slušalci so bili z izvajanjem na- več mladine. Ker tečaj sedaj stopajočih zadovoljni. Tečajniki uživa gmotno podporo občin-so se seveda zahvalili vodji te- skega ljudskega odbora, n: ovir čaja tov. Nikolaju Ignatijevu, za njegov razvoj in obstoj. Zato ki je z njimi res požrtvovalno, je seveda treba v prvi vrsti in pridno delal. pohvaliti razumevanje Sociali- Isti dian popoldne so mladi stične zveze ..'delovnega l.jud-godbeniki' nsatopili v šolski dvo- stva, ki je dala za ta hameh denarno pomnč. V.' j* Vsem ••nastopajoč;m ,'r.: vodji pa želimo uspešno napredovanje po začrtani poti! VER koncert, s katerim namerava go-i jim bo težko delo uspelo; ra štovati tudi v bližnjih krajih, folklorna skupina je sodelovala s plesi na svečani akademiji v počastitev občinskega praznika. 17. maja, 26. maja pa so nar stopili tudi na Jesenicah. Zdaj študirajo nove plese, s katerimi bodo počastili razvitje gasilskega prapora; Nič manj tfelsfvm* liso igralci, ki so že 19. maja Po vseh večjih krajih Slo- štvo »Jesenice«, ki vključujeta močnejša je seveda pevsko se k- vanju v Parizu požela z zen tega jih čaka čez poletje še veni je delujejo 'razen DPD v svojih vrstah lepo število rija, ki bo v soboto, 23. junija v. . .' »Svoboda« tudi obrtniška kul- članstva. Obrtniško kulturno ob 20. uri priredila v dvoran: mnogo hujše delo: razširiti mo- turna družtva> v okviru kate- društvo »Enakost« iz Kranja je Pa šernovega gledališča v Kra- rajo svOj oder. Prepričani smo, Tjn se udejstvujejo obrtni moj- priredilo že vrsto koncertov po r.;n koncert partizanskih, narod-, da jim bo pri • tem prebivalstvo stri, pomočniki in vajenci. V raznih krajih naše domovine. a'h in umetnih pejmi. Tudi v Mariboru je aktvnost obrtnikov na kulturno prosvetnem področju :zredno.živa. Nai- rado pomagalo s prostovoljnim delom, saj je sedanji oder prava sramota za Kranjsko go.ro. Janez Svoljšak našem okraju imamo dve obrtniški društvi, »Enakost« v Kranju in obrtniško kulturno dru- NA VAJENSKI SOLI ZA 19,92%, prav dobrih 30,93%, do- RAZNE STROKE v Radovljici brih 32,20%, zadostnih 7,63% in je v sedmih oddelkih 133 učen- nezadostnih 9,32%. cev. Od teh je izdelalo 125 učen- „ .» . . , . . , , .,. ,. „„„„„, „ v . Spričevala bodo učenci dobili cev ali 93,99%. 8 učencev ima popravne izpite. V treh zaključ- na zaključni proslavi 26. junija, ni h razredih in enem drugem medtem pa so pripravljajo na pa je uspeh sto odstotni. V razstavo. Razen najvzornejših dneh od 11. do.15 junija so bi- dgl ^ fikonov pr6gleda šnl. li ze prvi zaključni izpiti, katere je od 47 učencev opravilo skega dela, bodo razstavljena 45, dva pa imata popravne iz- tudi sodobna učila. Beograjska opera je na gosto-upri- zoritvijo »Havanščine-< in »Kneza Igorja« izreden uspeh. Pariška kritika ugotavlja, da ima Beograd nekaj pevcev, v prvi vrsti altistko Melanijo Bulgari-nović in basista Mira Cangalo-viča, kakršnih danes ne premore niti milanska Scala ali Mc-tropolitanka. Sedaj je na vrsti ljubljanska opera, da se uveljavi v inozemstvu, kjer bo na::ćopila z opero Prokofjev »Za-Prihod mariborskih obrtnikov 1]u,51jen v tri oranžl, Kranj pomeni tudi prijetno ' wNihče ni tujc(.<<> ,„man ame. rišiv. pisatelja MorUma Tnomp-sona je vzbudil v, literarnem svetu največjo pozqrnost, doživel pa tudi največji knjigotrški uspeh zadnjih let. V ZDA so do leta 1955 prodali 3,5 milijona izvodov te knjige. razstave dijakov v Prešernovi hiši A. ŠTIRN: ZIMA (akvarel) pite. Sedaj se pripravljajo na razstavo, nekateri odhajajo na izlete, 20 pa se jih je prijavilo za delovne brigade. NA GIMNAZIJI je celoten uspeh 90,68%. Od teh je odličnih S. Leski cicibani razstavljajo Festival sovjetskega filma V pičlem letu sta bila v Ljub- tempo je za marsikaterega gle- ga plemstva je odkrila velik tabani že dva festivala sovjet- dalca presilovit in tisti, ki ni lent 'režiserja Samsonova. Igra *kega filma. Na prvem, lani, prebral romana,, le stežka sledi Celikovske v težki, zahtevni ■Bab videli nekatere starejše hitremu dogajanju na piatnu. vlogi Olge je bila brez napake, filme, med njimi tudi Eisen- Doživetje pa je bila igra Vere bila je prava šarmantna, malce steinovo »Oklopnico Potemkin«, Mareckaje, ki je kot mati revo- koketna plemkinja, dasi morda vrhunec velike epohe sovjetske- lucionarja zaigrala tako doživela nemega filma. Pred kratkim to, tako pretresljivo, da je pre-Pa se je končal drugi festival, vzela vse gledalce, ki je prikazal najnovejše sov- Poleg »Matere« smo videli še jetske filme. Ne morem se si- tri obdelave klasičnih del sve-c&r strinjati z mnenjem, da so tovne literature. O filmu »Ro-s°dobni sovjetski režiserji že do- meo in Julija« ne moremo govo-Segli svoje velike učitelje Ei- riti. kot o filmski umetnosti, nekoliko prehladna. Se najbolj nam je ostal v spominu Bon-darčuk, ki jo tudi v tem filmu dokazal, da je daleč najboljši sovjetski igralec. Ostala dva filma nimata večje umetniške pretenzije; zlasti film »Preizkušnja zvestobe« Sensteina, Pudovkina, Dovžen- temveč je filmana umetnina, kljub dobrim igralcem ni spa- Razigrani in ponosni vodijo leski cicibančki svoje mamice na razstavo svojih »izdelkov«. Obiskovalci se ne morejo načuditi spretnim malim rokam, ki so iz najpreprostejših sredstev ustvarili prikupne igračke. Čeprav so včasih malo razposajeni, sta vzgojiteljici Otilja Kolesa in Marija Hafner zadovoljni z njimi. »Lepo je to delo, zanimivo, kako otroci s svojim razumom zasledujejo vsakdanje življenje«, je dejala tovariši ca Kolesa. Z najpreprostejšimi glasbenimi inštrumenti 2'a koncert v Kranju, na katerem bo nastop.lo o\:o'i *>G pvvcev, so pripravil bogat spored pesmi. Prav gotovo bo koncert privabil mnogo poslušalcev. rihod maribors tudi srečanje s kranjskimi obrtnik , ki bodo lahko v razgovoru izmenjali vrsto vprašanj in izkušenj. Želimo, da bi bila dvorana /.a poslušalce premajhna, Pričakujemo, da bodo aktjvnl člani kulturno prosvetnih društev, še posebno obrtniki iz Kranja ZTnompSon je zdravnik, kot in okolice, segli po vstopnicah, mno,gj znani pisa,telji) na pr;. ki se dobijo na Obrtni zborni- mer Cronin, Duhamel, Man-C1- - ham in drugi. Tudi glavni ju- Tovarišem iz Maribora želi- nak romana je zdravnik v mal' mo, da bi se dobro počutili v podeželski bolnici, kjer se do-našem mestu in odnesli najlep- gaja večji del romana, še vtise. I. M. Delo že prevajajo,v mnoge tu- je jezike in je napovedan tudi slovenski ter srbsko - hrvatski prevod. Znano avandgardistično dramsko delo Samuela Becketta V — kraguljčki, zvončki, glasbe- pričakovanju Godota«, ki ga nimi lestvicami, piščalkami in dramaturg SNG že nekaj časa bobni naredijo včasih »cel or- obeta Ljubljani, uprizarjajo v kester«. Nekateri so celo že do- Londonu že nepretrgoma sedem bri kiparji, drugi risarji, vsi pa mesecev. Z nač manjšim uspe-dobro zastopajo svojo lesko tra- hom ga prikazujejo v Nevv dicijo — avionov ne morejo Yorku, le da kažejo na Broad-prezreti. Izdelali so hangar z wayu trpko in neusmiljeno Bee-avioni in skoro na vsaki risbi kettovo satiro kot glasbeno zasledimo »letečega ptiča«. komedijo, v kateri se pojavlja- Do sedaj je vrtec obiskovalo jo avtorjeve osebe — personifi-okoli 70 otrok, za prihodnje le- cirana obtožba današnjega meto je že precej novih prijav, ta- haniziranega sveta — kot blede ko da je vpisanih v vrtec več karikture. kot tri otrok. četrtine vseh leskih ka, kar so v prvem zanosu tr- balet Prokofjeva, ki pa na Wli nekateri naši kritiki, ki jih filmskem platnu ne pritegne ta- ^° presenetila visoka kvaliteta ko kot na odrskih deskah, ft'lrnov na tem festivalu, vendar Druga filmska verzija Sha- P* je festival pokazal, da je kespearja je »Othello«. Režiser zimska umetnost v Sovjetski Jutkevič se je verno držal ori- *vezi prebrodila krizo, v kate- ginala, pri tem pa izkoristil r° jo je zavedlo birokratsko po- vse tehnične zmožnosti kamere, s°ganjo državne uprave v umet- ki s svojim gibanjem zelo poživi nost. dogajanje. S. Bondarčuk j« od- dal v ta okvir kvalitetnih filmov. Mnogo boljša je komedija »Vojak Brovkin«. Režiser Lu-kinski je znal izkoristiti dobre strani scenarija in je posnel duhovit film, ki ga odlikuje tudi izredna igra Haritonova — Brovkina. Vzporedno s celovečernimi filmi so Rusi prikazali tudi šest Osrednje delo festivala je bi- lično zaigral ljubosumnega za- kratkometražnih filmov, od te-'° »Mati« režiserja Donskega. morca in zasenčil Skobcevo, ki ga dve risanki. Kratki filmi so Vsi prizori v filmu so odlični, mu kot lepa Desdemona kljub dokazali, da ima Sovjetska zve- saj kar ne vem, kateri je bolj- dobri igri ni bila dorasla. za v tej zvrsti filmske umetno- Najboljši film festivala, naj- sti odlične ustvarjalce. Posebno bolj ruski in najbolj karakteri- pritegne film »Slavno morje«, stičen je bil »Cvrček«, ki ga je ki je prava pesem o Bajkal- po istoimenskem delu Cehova skem jezeru, napisana v barvah režiral S. Samsonov. Ta trage- na filmskem traku, dija počasnega propada ruske- —EK h ali pogreb očeta, ali aretacija *ftarodnega človeka«, ali mrtvi dečei: med golobi, ali obisk ma- ere pri sinu v ječi. Vendar so mnogi kadri med seboj slabo Povezani, prehodi so prehitri, VSEM AMERIŠKIM ROJAKOM, KI SO NA OBISKU V DOMOVINI Dne julija bomo praznovali ameriški praznik Dan neodvisnosti (Indepedence day) z velikim piknikom v prelepi Kamniški Bistrici. Poskrbljeno je za pester, bogat program. Peli nam bodo priznani pevci in igrali dobri godci, da se bomo lahko veselo zavrteli. Seveda ne bo manjkalo tu di dobre kapljice in prigrizkov za vsak okus. Udeleženci se bodo zbrali 4. julija ob 8. zjutraj v Ljubljani v hotelu Union, od koder jih bo ob pol devetih odpeljal Putnikov avtobus v Kamniško Bistrico. Tistim, ki bi jim bila ta ura prezgodna, sporočamo, da bo avtobus vozil izpred Uniona udeleženec piknika v Kamniško Bistrico vse dopoldne t. j. ob 8.30 uri, ob 9., ob 9.30, ob 10., ob 10.30 in ob 11. uri. Povratck bo v poznih popoldanskih in večernih urah. Ce hočete veselo in prijetno praznovati naš praznik, pridite na piknik v Kamniško Bistrico! Čim več nas bo, bolj bo veselo! Vabi prireditveni odbor rojakov: Frank Česen, Joseph F. Durn, Joseph Okorn, J. Erjavec, Krist Stockel. Knjiga mladega italijanskega pisatelja Danila Dolcija »Banditi iz Partinice« je po treh mesecih izšla že v drugi izdaji. V knjigi pisatelj v obliki romana slika obupne razmere na Siciliji, bedo in brezposelnost, ki ljudi žene v banditizem. Dolcija, ki je vodilna osebnost vseh sicilskih revežev, so oblasti za-zaprle, ko je hotel z brezposelnimi zgraditi neko cesto do zapuščene sicilske vasi. Njegova aretacija je vzbudila silen odmev in ogorčenje vse napredne Italije. Francoska pisateljica Franc oi-se Sagan, ki je s svojim prvim romanom »Dober dan, žalost« vzbudila toliko senzacionalnega zanimanja, je izdala nov roman »Poseben nasmeh«. Drugi roman ni požel toliko uspeha kot prvi, vendar mu kritike ne odrekajo umetniške prepričljivosti in se tudi inozemske založbe že zanimajo zanj. 96 DRIIINSKI™' 5000000000000000 POMEKJKI Oddih tndi za noseče žene LEPO IN MODERNO 1. Zaponki iz umetne&a zlata na ovratniku enostavne bele bluze. —• DeKoltirano popoldansko obleko lepo krasi broška na ramenu. — 3. Dva okrasna gumba z motno svetlečima kamnoma na temnem večernem krilu. Ne vročina, ampak umirjeno podnebje - Prevelike spremembe niso priporočljive Kadar izbiramo kraj za polet- ti na spremembo kraja. Tudi tiste, ki so že kdaj doživele organe. Zaradi tega lahko na-ne počitnice, .maramo predvsem stanejo motnje v dihanju in upoštevati zdravstveno stanje, krvnem obtoku. Bivanje ob nehoteno prekinitev nosečnost:', ki mu ustreza višinsko ali ob- morju je zato najbolj ugodno v naj raje ostanejo doma pod stal-morsko podnebje. Noseče žene zgodnjem poletju in v začetku nim zdravnikovim nadzorstvom, morajo biti pri izibiri še poseb- jeseni. Kopanje v mirnem, top- Isto veija za žene, ki bolujejo na srcu, ledvicah in drugih organih. Predvsem pa velja za vsako ženo, ki pričakuje otroka, da se ne poda na potovanje z neudobnimi vozila po slabih cestah, ker ima to lahko težke posledice. previdne. Razlika v klimi lem morju je zelo koristno, če med letoviščem in domačim krajem ne sme biti preobčutljiva. Tudi dolga potovanja nosečim ženam niso priporočljiva, saj so še sicer neprijetna. Podnebje, kjer nameravamo letovati, naj ne bo preostro. Ce se odločimo za planinske kraje, njihova nadmorska višina ne sme presegati 1000 metrov. Zelo pomirjevalno vpliva na organizem bivanje v srednje visokih krajih do 800 metrov, ki so zavarovani pred vetrovi in imajo podnebje brez večjih sprememb. Zlasti je to priporočljivo slabokrvnim ,in mdii-voznim ženskam. S spremembo bivanja pogosto izginejo tudi razne težave, ki nastopajo v prvih mesecih nosečnosti (bruhanje, nespečnost, glavobol itd.). Za letovanje ob morju moramo predvsem upoštevati letni čas in izpostavljenost letovišča vetrovom. Noseče žene navadno težko prenašajo visoko vročino in sončenje ob takem vremenu lahko povzroči hude posledice (krče, onesveščenost). Močni vetrovi, ki so v nekaterih krajih ob morski obali skoraj stalen pojav, dražijo dihalne opustimo naporno plavanje. Hladna planinska jezera in reke pa zaradi dražečega vpliva na krvni obtok niso priporočljiva. V .zadnjih dveh mesecih nosečnosti žena ne sme več misli- Bela poletna obleka za vroče dneve ob morju. RECEPTI MLADOST! Nekaj poletnih oblačil za mlada dekleta. Barve so nežne, vzorci ne preveč vpadijivi in pisani: 1. Ljubka obleka iz tkanine s pikastim vzorcem. Pas se naslanja na boke. 2. Praktične hlače z naramnicami za delo in izlete. 3. Oblačilo za pot, ki ga sestavljajo hlače, pulover in jopica. 4. in 5. Obleki iz bombažnega' blaga. Krila so zelo široka. ČEŠNJE V KRUHOVEM NARASTKU Narastek za 4—5 oseb: 30 dkg belega kruha, 3 dl mleka, 4 jajca, 10 dkg sladkorja, 6—8 dkg surovega masla, limonina lupi-nica, 1 kg češenj brez koščic. Kruh zrežemo na tanke rezine in jih polijemo z mlačnim mlekom, nato pa razmešamo ter nazadnje dodamo še češnje. Malo penasto umešamo s sladkorjem in rumenjaki. Temu dodamo sneg in limonine lupinice in vse skupaj narahlo zmešamo sladkorjem in nato pretlačir**' Pest češenj obdržimo celih, ho ohladimo. Nalijemo jo •* krožnike, na katere smo Pr™ dali do 3 žlice na masti ©P** čenih kruhovih kock. ČEŠNJE Z RI2EM 20 dkg riža, liter mleka, soli, 1 žlica sladkorja, 1 kg šenj s koščicami, 10 dkg sla* korja; za poliv še 2 žlici si.* korja in 1 dl smetane. Riž skuhamo na mleku, Ravnanje s perlonom Zvečer operetno - zjutraj oblečemo ČEŠNJE V JUHI med kruh in češnje. Narastkovo malo osolimo in sladimo. Pol spi pod to rušo njen ljubi mož. V resnici pa je njen zakonski mož sedel doma v nje- ni hiši, kjer je živel kot ne- ura, ki so jo bili nekoč name-znanec celih trideset let. nili kitajskemu cesarju. Na Daisy Jones stanuje v samotni splošno ocenjujejo dragoceno- hiši sredi golih hribov Severnega VValesa. V sobah je razstavljenih množica najbolj nenavadnih reči, na primer naga-čena ovca s šestimi nogami, teliček z dvega glavama itd. Razen tega je hiša seveda polna drugih, manj nenavadnih, tembolj pa dragocenih reči. Med drugim so tam zbirke starega orožja in s safir ji obložena V teh dneh je minilo 60 let telovadbe v Kranju. N«. sliki, ki jo danes objavljamo, vidimo prve člane »Gorenjskega sokola«, od katerih še danes trije živijo v Kranju, in sicer: Tone Bidovec (drugi v prvi vrsti od desne proti levi), Franc Berjak (drugiv drugi vrsti od leve) ter Karol Depoli (tretji v tretji vrsti od leve proti desni). Posnetek je i« leta 1896, ko je bila ustanovitev »Gorenjskega sokola«. &0 kdaj sti te hiše na pol milijona angleških funtov. V tej hiši živi tudi 71-letni starec z otroškim razumom. Priložnostni obiskovalci, ki so ga kdaj pa kdaj videli delati na vrtu, so bili seveda radovedni, toda gospodinja Daisy Jones se je vselej znala spretno izogniti pravemu odgovoru. Vse je šlo po njenem, dokler ni po naključju izvedel za vso reč neki novinar, ki je izbral pravi trenutek, da se je dodobra po-razgovoril s skrivnostnim starcem. • »Da, da,« se je nasmehnil starček, »je že res. Jaz sem njen mož.« — Na vprašanje, ali živi v hiši kot ujetnik, je povedal, da tega nikakor ne more reči, saj je bil pred nekako tridesetimi leti v bližnjem mestu. Čeprav je bil tam le dobra dva dni, si je zapomnil, da so imeli takrat avtobusi še polne gumijaste plašče brez zračnic. Nekako pred dvajsetimi leti pa ga je žena peljala na kmetijsko razstavo. Seveda so se listi na veliko razpisali o tej zadevi, zato je morala Daisy Jones postreči s čisto resnico. »Konec koncev je prav ,da lahko nazadnje le povem po pravici,« je dejala. »Poročila sva se zelo mlada, kmalu potem pa se je možu pri nezgodi z motociklom omračil um. Ves se je spremenil, zato sem ga začela skrivati. Potem sem spoznala Roberta Keeta, ki je prevzel posle gospodarja. Ko je umrl, sem mu postavila nagrobnik in mu tudi dala vklesati družinsko ime.« Njen mož je poslušal to njeno razlago, s katero je skušala ugoditi novinar- Celo večnost se že vleče raz- leznice taka razpravljanja ln pravljanje o tem, kako naj se ugotovitve prav nič ne motijo, pravilno piše krajevno ime lepe Na napisni deski postajališča v ski radovednosti, nato pa je do gorenjske vasice pod Špikom. Martuljku še vedno piše »Mrtu- dal: »Da, da, tako je bilo. Daisy Kar pet različnih variant je lek«. Ali bo še dolgo trajalo, da že ve, kaj je zame najboljše.« bilo v rabi, dokler ni dr. Mirko bodo mogli Slovenci in tujci ob — Tudi to je ena izmed oblik Rupel priporočal pisave »Mrtu- prihodu v lepo letovišče zvedeti angleške tradicije: bojazen za ljek«, kar je bilo objavljeno za pravilno ime kraja? dobro ime domače hiše in sta- tudi v 7.—8. štev. revije Knjiga 55 (na strani 374). V Jezikovnih pogovorih pa je kasneje to korigiral in za dokončno obliko imena sprejel »Martuljek«. re družbe v njej.. NAJVEČJI HOTEL V Rusiji ima vsaka stvar velikanske razmere, pomislimo samo na njeno površino. Zdaj gradijo v Moskvi na Rdečem trgu hotel, ki bo največji v Evropi. Dogradili ,ga bodo leta 1962. Hotel bo imel 2700 sob, v vsaki bo radio in televizijski aparat. V vsakem nadstropju bo restavracija. V prizemlju bodo zgradili koncertno dvorano s 3000 sedeži in kino dvorano. VULKAN NA ANTARKTIKI Ameriška polarna ekspedicija je odkrila med večnim ledom na Antarktiki vulkan, ki še vedno deluje. »Letalci niso verjeli svqjim očem,« je dejal eden članov ekspedicije, »ko so videli tenak steber dima, ki je prihajal z velike ledene plošče neke bele planine. S helikopterjem smo poleteli do vulkana in dognali, da je ledena skorja na tem mestu debela 250 metrov.« MOST CEZ MORJE Neka švedska družba za velike gradnje je predložila danski vladi zadnje popravke k načrtom za graditev mostu čez Ooeresund, tako da bosta potem obe deželi s 5,7 km dolgim mostom povezani med seboj tudi po kopnem. Most bo grajen v nadstropja, torej posebej za železnico, za avtomobile ter za kolesarje in pešce. Graditev je že prevzelo nemško podjetje Krupp, ki se je zavezalo, da bo postavilo most v petih letih, gradbeni stroški pa bodo znašali 250 milijonov nemških mark. Stroški za graditev tega dolgega mostu se bodo kmalu poravnali s taksam* na motorna vozila, saj pričakujejo, da bo šlo čez most v letu dni samo v *no smer nad 800.000 avtomobilov in motornih koles. LAPONSKI LIST Norveški Laponci bodo kmalu dobili list v 6vojem jeziku. Pred petdesetimi leti so izhajali v laponščini trije listi, a so drug za drugim prenehali izhajati. Zdaj bodo krajevne oblasti začele izdajati laponski tednik, ki bo imel naklado 2000 kvodov. BTa Norveškem živi okoli 20.000 Laponcev. ZOBJE IZ NYLONA Tehniki dentistične šole v Tokiu so izdelali nylonske umetne zobe. Pravijo, da s6 ti zobje trdnejši in cenejši kot vsi dosedanji, pa naj so iz kovine ali iz porcelana. Laboratorij te šole namerava nove zobe izdelovati industrijsko. ALKOHOL PRED JETIKO Za posrednimi in neposrednimi posledicami uživanja alkohola je lani umrlo v Franciji 17.400 ljudi. Poročilo francoskega statističnega urada pravi, da je umrlo zaradi pijače 4100 ljudi več kot pa za tuberkulozo. LETA 2006 SE BO IZVEDELO... Ljubavna pisma italijanskega POPRAVEK Zaradi netočnih informacij, ne po krivdi našega uredništva so bile v prejšnji številki našega lista napačno naznačene cene v Grajskem kopališču na Bledu. Te cene so: vstopnina za odrasle 25 din, za dijake 15 din in za otroke 10 dinarjev, medtem ko je cena kabinam 25 dinarjev. t S tem .neljubo pomoto popravljamo. Uredništvo Od tega je preteklo že pol fašističnega diktatorja Mussoli-leta, vendar kaže, da naše Se- nija Claretti Petacci (njegovi _ ljubici), bodo po sklepu apelacijskoga sodišča ostala v tajnih državnih arhivih še najmanj 50 let. Pisma in dnevnike so namreč zahtevali Clarettini starši, resna opozo- Pristojni menijo, da le-ta vse-krogov glede hujejo razne informacije o fašističnih državnih poslih. Po vsem sodeč, .bo javnost kaj več izvedela o zadevi Mussolini-Cla-rette Petacci šele okoli leta 2006. NE KADITE PREVEČ! . Na nedavnem kongresu ameriškega zdravniškega združenja je spet bilo slišati rila medicinskih škodljivosti kajenja. Izsledki o dosedanjih medicinskih raziskavah so neizpodbitno dokazali, da prekomerno in večletno kajenje vpliva na obolenje pljuč in povzroča raka na sapniku. Druge raziskave so spet dognale, da je kajenje večkrat povzročitelj raznih obolenj srca. Nikotin povzroča na pljučih tako imenovano pljučno emfizemo CIGARETA, KI JO KADI VSA DRUŽINA V Siamu imajo 75 cm dolge »celodnevne cigarete«, ki so tudi precej debele. Najstarejši — širjenje in pokanje pljučnih kadilec jih lahko kadi po nekaj mehurčkov. To je zelo razšir- ur. Neredko se zgodi, da kadi jena pljučna bolezen med ka- tako cigareto vsa družina. Za- dilci. Pri opazovanju večjega nimivo je, da siamski tobak števila takih bolnikov so ugoto- zgoreva hitreje od evropskega, vili, da niti eden izmed njih ni sicer bi kajenje trajalo še dlje bil nekadilec. časa. Nimtstorazgovr* | Med n«t|l>oljšimi vajenci T ista urica, ki smo jo prebili skupaj z najboljšimi obrtnimi vajenci z vse Gorenjske, nam bo vsem ostala v spominu. Zlasti ie samim vajencem. Skromno so prišli po zaključku šolskega leta in prav tako skromno so se vrnili do- Prepričan sem, da jim bo tisti ponedeljek ostal v trajnem spominu. Družba jih je skromno nagradila za njihov trud med šolskim letom in za njihovo prizadevnost pri delu. Najlepše zadoščenje pa jim je prav gotovo zavest, da so med najboljšimi, najmarljivejšimi vajenci. Ne motim se, če to trdim, kajti iz oči teh mladih ljudi je ob tem kratkem sestanku sijalo zadovoljstvo. Če bi hoteli nekoga pohvaliti, ne bi vedeli, koga . .. Vendar . . . Ce bi vprašali Cilko Berčičo-vo iz Škofje Loke, kaj in kje dela, bi nam odgovorila: »Sem vajenka — frizerka pri zasebnem frizerju Adalbertu Korit-niku v Skofji Loki.« In rekla bi še: »Imam 18 let, oče je zidar, mati gospodinja. — Svoj poklic sem kmalu vzljubila ... Sedaj delam običajno osem ur, če pa se delo zavleče, dobim nadomestilo v obliki nagrade!« Smeje bi še dodala: »Zadovoljna sem...« Kako lepo je biti zadovoljen v svojem poklicu ... Zato Cilki Berčičevi in vsem, ki so v tem nemem pogovoru sodelovali, želimo še nadalje uspešno delo. CILKA BERCIC e.L6'hndoT".j PRVA KNJIGA SMARAGDI Brez denarja v Južni Ameriki! To je za začetnika hudo, da, celo zelo hudo, če stoji sam samcat na tujem bregu, ne da bi znal eno samo besedico jezika, ki ga govore domačini! Vendar, verujte mi, tam ta vrsta tegobe ni enaka tegobam, ki jih v podobnih primerih pozna Evropa, kjer lačnega pozimi stresa mraz kot vrečo oglodanih kosti. Tropična Južna Amerika je topla, njeno sonce boža lačnega in ga zaziblje v sanjavost brez želja. In če si zelenec, ki se je ravnokar izkrcal, bi šel stavit eno proti desetim, da se te kdo usmili in ti da dela, te pri tem sicer čisto gotovo izkoristi, pomaga ti pa le iz trenutne zadrege. Gorje pa tistemu, ki preživi v Ameriki leta, ki pozna deželo, ljudi in jezik, pa vendar nekega dne tako propade v obleki, na telesu in pogumu, da je sposoben za vsako neumnost. Največkrat, da, skoro vedno je kriv alkohol. In tako se je zgodilo meni. V braziljanskem pragozdu, ki mu pravijo »zeleni pekel«, sem iskal orhideje in zaslužil ogromno denarja. Dosti denarja za svoje razmere, dosti preveč! Toda odkupnina za to je bila težka. Razkrajajoča mrzlica me je spravila na rob groba v vlažni bohotno se razraščajoči džungli, kjer se le jaguarji, strupenjače in Indijanci s svojimi v strupu kaljenimi puščicami bore za nadvlado. Tako življenje zaznamuje tistega, ki bodisi iz veselja do prigod, bodisi iz zagrenjenosti hodi po teh nenavadnih potih. In ko se potem iz besno osovražene, pa prav tako iskreno ljubljene divjine vrne v kraje civilizacije, z značajem čudovite mešanice dobrodušno abotnega detinstva in zvijačne, potuhnjeno prekanjene živalske lokavosti, ga za vedno ali pa vsaj za dolgo dobo pokopljejo ženske in alkohol. . . dokler ne pogine v pijanskem deliriju, ali pa morebiti životari od beračenja. Down and out! pravi tako posrečeno točno Amerikanec in misli s tem nekoga, ki prenaša brezupno svoje življenje in je vsega zmožen. V Evropi vstopi tak človek morebiti v tujsko legijo, v Južni Ameriki pa utegne postati nov kandidat med iskalci diamantov ali pa je zrel za Muzo ali Choco. Muzo in Choco! Svojevrstni, neznatni, pa vendar smrt, umor, obup, vsebujoči imeni! Muzo, pekel smaragdov v Kolumbiji, kjer gara natančno tisoč obupanih moških iz skoro vseh človeških ras, kar jih je, in od katerih jih vsak dan, da, vsako uro nekaj umrje, ali si sami zadajo smrt, in za katere je takoj in vedno pri roki nadomestek. Garajo, da bi oskrbeli s smaragdi naduti, po razkošju hlepeči svet, tisti svet, ki ga pozna marsikateri delavec iz izkušenj, ker ga je izobčil, drugi pa v bujnih sanjah hrepene po njem. To je Muzo! In Choco? To je platinski pekel! Tudi v Kolumbiji. Choco, Muzo, smaragdi, platina in diamanti, to so pojmi, ki skoro neizčrpno polnijo moje misli in fantazijo. O, kako sovražim tiste kot upanje zelene ali plamteče se bliskajoče kamne ali ono sivo kovino! Ob sleherno upanje pripravijo tistega, ki jih išče, da bi z njimi okrasil vitke roke, snežnobele vratove in rožne uhlje velikih dam! I Ko sem se vrnil iz džungle, sem imel mnogo denarja, in zblaznele noči, polne opojnega vonja in grulečega ženskega smeha so se menjavale z brezbrižnostjo dni — dokler ni ves denar pošel, dokler ni romala vsa boljša obleka v zastavljalnico, da bi bilo denarja za nadaljnje norosti, dokler niso bila porabljena zadnja pomožna sredstva in dokler mi niso ženske, ki sem jih bil obložil z dragotinami, ter dobri prijatelji posmehljivo obrnili hrbta. Zdaj sem down and out! Premedel in vseskozi preveč na tleh, da bi se iz lastnih moči dvignil, zapustil velemesto in se zunaj na kaki farmi s poštenim delom spet zbral in si nabral novih moči, preponosen, da bi beračil, zrel, da bi na kakršenkoli način odjadral v pekel. In tu mi je šepnil v uho zlodej — ali pa je bil to tisti rumeni Brazilijanec, ki mi je natočil poslednjo čašo žganja iz sladkornega trsa — usodni besedici: Muzo — Choco... Dosti že, pa vendar pravzaprav malo sem slišal o Muzu in o Chocu, o smaragdovih in platinskih rudnikih države Kolumbije. Dejstva, ki so napolnjevala z grozo, pa vendar z žgočo radovednostjo moje misli, vesti, ki so zvenele tako gnusno, tako pustolovsko, da so morale biti izrodki nebrzdane fantazije! Muzo! Choco! — In rumeni Braziljanec mi je istočasno zašepe-tal naslov, ko je njegovo žganje iz sladkornega trsa — zlodej naj ga vzame — steklo kot tekoči svinec po mojem grlu. Naslov, kjer dobiš vozovnico in preskrbo za pekel. In Brazilijanec si je tri svoje mrliškim podobne prste, da je zapokalo, ko je videl, da sem, resno odločen, krenil v nakazano smer. LASCIATE OGNI SPERANZA ... »Pustite ob strani vse nade, vi, ki vstopate .. .«, bi se lahko glasilo, toda nobenega napisa ni nad vrati tiste hiše v vijugasti uličici v Baranquilli, kamor sem bil nameril po Brazilijančevem nasvetu svoje korake. Le vse črno jastrebov mrhovinarjev sedi na razpadlem loku dvoriščnih dveri. Na dvorišču se je bilo treba mjprej pogoditi z množico črnikastih, vohljajočih ščetinarjev in hudobno kavdrajočih puranov, preden so mi dovolili prehod preko zamočvirjene luže. Na njenem robu je majhen gol dečko z otroškim smehljajem opravljal svojo potrebo. »Ali stanuje senor Chavez tu, dečko? sem ga vprašal. »Tam-le!« Njegov prstek pokaže na zelenkasta vrata v zidu, potem pa se ne smeni več zame, propadlega gringa. Skozi vrata vstopim v majhen patio, ki ga krasi običajno rastlinje. V stenah je več vrat. Nad enimi visi majhen neznaten izvesek z napisom: »Posredovalnica za delo v rudnikih smaragdov in platine v Muzu in Chocu.« Poleg stoji dolga klop in na njej sede štirje moški v razcefranih, posvaljkanih hlačah, osvinjanih športnih srajcah in brezobličnih klobukih. Ogledujejo me in so dregajo s komolci. Kot vrabci na preklji sede tam. Eden od njih je črnec, medtem ko se zdi, da pripadajo ostali trije neobriti obrazi Evropejcem. »Buenos tardes, caballeros!« pozdravim, ko grem mimo, potem potrkam na vrata in vstopim. objave • oglasi Mali oglasi V predilnici žime Kavčič Avgust — Rakovica 1, posta Desnica, je bila dostavljena aktovka s tremi vrečami. Lastnik naj se javi z osebno izkaznico na gornji naslov. Kupim takoj vseljivo dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati na upravo lista. Zamenjam stanovanje (sobo, kuhinjo) v Ljubljani za enako v Stražišču, Kranju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. Zamenjam enosobno stanovanje na Kalvariji za dvosobno ali večje v mestu. Naslov v upravi lista. Zamenjam dvosobno stanovanje v Kranju za enako sončno izven mesta, po možnosti na Zlatem polju. Ponudbe poslati na upravo lista. Prodam hišo sredi mesta — primerno za obrtnika. Naslov v upravi lista. Sajovic Mara, Jenkova 2, Kranj. \ Rabljeno zakonsko spalnico prodam. Lazar Franc, Stražiščo št. 88. ' Prodam novo malo diatonično harmoniko »Helikon - Novak, Celovec«. Ster Franc, Smlednik 23. Prodam pasme. V. psa čiste ovčarske R. Šenčur 212. Prodam žensko kolo po zelo ugodni ceni. Poličar, Savski breg 15, Kranj. Prodam športni otroški voziček s krogličnimi ležaj i za 5001) din in otroško posteljico za 1000 din. Hočevar, Cesta na Rupo 23. Grem za gospodinjsko pomočnico — najraje v okolico Bleda, Jesenic in Bohinja. Naslov v upravi lista. Kadilci Gorenjske! Zahtevajte povsod priznane najboljše cigarete in to sarajevske tobačne tovarne. Skladišče v Ljubljani, Kolodvorska 26. Vzidljiv štedilnik desni in novo jedilno omaro prodam. — Ogled, Kokrški breg 3, Kranj. Čevljarskega vajenca sprejme z oskrbo. Žagar Anton, Loka 48, Skofja Loka. Zdravo pošteno dekle, ki ima veselje do samostojnega gospodinjstva sprejme Simunac He-da, Kranj, Kopališka 7. Med Lescami in Radovljico ležeče parcele — njive in travniki — v najlepši legi med železniško progo in drž. cesto in Star# to 4 strnjene parcele v skupni izmeri 7000 kv. m ena v izmeri 2500 kv. m ter ena v izmeri 4000 kv. m, po zelo ugodni ceni naprodaj. Informacije: pri tovarišu Kavčiču, Lesce 85. Sprejme se takoj čisto pridno in vestno postrežnico za vsak dan. Wendling st., Kranj, Pot na kolodvor 1. Na podlogi Uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ št. 22/56), Uredbe o posojilih za gospodarske in ver sticije (Uradni list FLRJ št. 4/54) in na podlagi pooblastila občinskega ljudskega odbora Kranj, razpisuje Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Kranj I. NATEČAJ za investicije v kmetijstvu zadružnih organizacij in državnih kmetijskih posestev na področju občine Kranj. 1. Na tem natečaju se bodo dajala posojila: a) za gospodarske zgradbe Kmetijskim zadrugam, b) za gosp. zgradbe Drž. kmetijskim posestvom, c) za dolgoletne nasade sadovnjakov. 2. Interesenti, ki imajo nedovršene gradbene objekte lahko prosijo na tem natečaju posojilo za dograditev teh objektov. ' ■ 3. Prošnja za investicijsko posojilo mora obsegati vse podatke, ki so predpisani v 20. členu Uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Uradni list FLRJ št. 4/54). 4. Če se investicijski objekt gradi več let mora investitor označiti v prošnji za posojilo poleg zneska posojila tudi letne transe. 5. Prosilec lahko ponudi obrestno mero tudi v polovicah oziroma četrtinkah odstotka, vendar ponujena obrestna mera ne sme biti manjša od 1%. 6. Roki, ponujeni za odplačilo posojil tega natečaja ne smejo presegati: a) za gospodarske stavbe iz • trdega materiala 30 let, b) za gospodarske .stavbe iz mehkega materiala 15 let, c) za dolgoletne nasade sadovnjakov 20 let. 7. Prošnji za posojilo je obvezno priložiti še generalni projekt sestavljen na bazi sedanjih cen. Projekt mora biti izdelan v smislu odloka o izdelavi investicijskega programa (Uradni list FLRJ št. 5/54). 8. Odplačevanje anuitet za investicijska posojila dovoljena na tem natečaju začne po 1 letu od popolnega izčrpanja tega posojila. Prva anuiteta za posojila dolgoletnih nasadov pa zapade po 3 letih popolnega izčrpanja tega posojila. 9. Po veljavnih predpisih se bodo dodeljevala investicijska posojila samo tistim prosilcem, ki bodo vložili v gradnjo investicijskih objektov najmanj 20% lastnih sredstev. 10. V zagotovilo, da ima prosilec lastna sredstva osigurana, mora poleg prošnje predložiti tudi potrdilo pristojne banke o višini lastnih razpoložljivih sredstev. 11. Prošnji je priložiti še potrdilo pristojne banke, da ima prosilec osigurana sredstva za plačilo garancijskega zneska po veljavnih predpisih. 12. Prošnje za posojila z vsemi zgoraj navedenimi dokumenti je dostaviti najkasneje do 25. junija 195(5 Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Kranj. 13. Glede vsega drugega veljajo za ta natečaj odločbe Uredbe o posojilih za gospodarske investicije in drugih predpisov. Podpisani Mohor Bogdan, študent iz Kranja, Tavčarjeva 39, preklicujem kot neresnične trditve, izrečene v baru Biser v Kranju zoper Jožeta Pokorna, češ da si ta gradi hišo s sumljivimi sredstvi. Oškodovancu se obenem zahvaljujem, ker je odstopil od kazenske tožbe. — Mohor Bogdan. Prodam orehovo fornirano spalnico in kuhinjsko itpremo. — Mizarstvo, Bratun, Cirče. Prodam skoraj nova dvokril-na vhodna vrata. — Naslov v upravi. KINO »RADIO« JESENICE 22 junija, ameriški film »TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA«, ob 18. in 20. uri. 23. in 24. junija, francoski barvni film »TURCIN IN NA-POLITANEC«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri, v slučaju slabega vremena tudi ob 16. uri. Dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 22. junija, amer. film »KRALJICA KRISTINA«, ob 18. in 20. uri. 23. in 24. junija, jugoslovansko - nemški film »ijtLISURA«. Predstave v sobot ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri, v slučaju slabega vremena tudi ob IG. uri. Dopoldan ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. KINO »SORA« SK. LOKA Od 22. do 24. junija, finski filtri »POROČNI VENEC«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 23. in 24. junija, angleški zabavni film »HOPSON V ŠKRIPCIH«, v gl. vlogi Charles Lau-ton. Predstave v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 16. in 20. Uri. TA TE8EH B0M8 BLEĐALI 24. junija, premiera ameriškega barv. filma »SASKACEVAN« ob 10. in 14. uri; ameriški film »GROFICA WALEVSKA« ob 16. 18. in 20. uri — zadnjikrat. LETNI KINO »PARTIZAN« 22. junija, ameriški barvni film »SASKACEVAN« ob 20.30 uri. 23. junija, dvojni program, premiera indijskega filma »DVA ORALA ZEMLJE« in ameriški barv. film. »SASKACEVAN« ob 20.30 uri. Pričetek drugega filma je ob 22. uri. 24. junija, dvojni program, premiera angleškega barvnega filma »VZPON NA EVEREST« in premiera mehiškega filma »MEHIKA V PESMI« ob 20.30 uri. Pričetek drugega filma ob 22. uri. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 23. junija, ameriški barv. film »SASKACEVAN« ob 18. in 20. uri. ; 24. junija, apremiera angleškega filma »VZPON NA EVEREST« ob 14. uri; premiera indijskega filma »DVA ORALA ZEMLJE« ob 16. uri; ameriški barvni film »SASKACEVAN« ob 18. in 20. uri — zadnjikrat. KINO »STORZIC« KRANJ *IN° NAKLO - NAKLO 22. in 23. junija, ameriški film 23. junija, premiera angleške- »GROFICA VVALEVSKA« ob 18. ga barvnega filma »VZPON NA in 20. uri. EVEREST« ob 20. uri. 24. junija .premiera mehiškega filma »MEHIKA V PESMI« ob 14. in 18. uri; ameriški barv. film »SASKACEVAN« ob 16-uri; premiera indijskega filma 'DVA ORALA ZEMLJE« ob 20. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ AVTO - MOTO DRUŠTVO PODNART priredi v nedeljo. 24. t. m. ob 15. uri v Podbrez-jah na prostoru TVD Partizana veliko tombolo. Vrednost dobitkov je 360.000 din. Po tomboli bo na istem prostoru veselica. Igrali bodo veseli Kranjci. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ŽRTVI STRELE V TOPOLIH V petek, 15. junija 1956 je v Topolih v Selški dolini divjala nevihta, pred katero so se bratje Kokalj umaknili pod kozolec V kozolec pa je udarila strela, njeni žrtvi pa sta postala 26-letni Jože in 17-letni Anton, medtem ko je mlajši brat, ki Je bil v neposredni bližini, ostal zdrav. F.B. 100 uspehov na 1* oglas v našem poltedniku r Občinski ljudski odbor Kranj Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 in 22.00. uri. — Oddaj o i»Zeleli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 14.40 in ob nedeljah ob 14.15. uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. Prva jutranja poročila ob nedeljah so ob 6.05. uri. vesti o športnih dogodkih pa boste slišali ob 21. uri zvečer. PETEK, 22. JUNIJA , 8.30 Radijski roman — Jan de Hartog: Thalassa (nadaljevanje): 9.30 Okrogle povesti mojstra Balzaca. 10.00 Koncert po željah. 11.50 Za dom in žene. 14.30 Oddaja za lovce in ribiče. 15.35 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. M. Skoberneta. 16.00 Utrinki iz literature — O. Henry: Rešena spreobrnitev. 18.00 Novi filmi. 18.10 Baritonist Robert VVeede in tenorist Set Svanholin, pojeta arije iz znanih oper 18.50 Družinski pogovori. 20.30 Tedenski zunanje-poiitieoi pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Mednarodna radijska univerza — a) Miroljubna u-poraba atomske energije — John Cockcroft: Raziskovalni reaktorji b) profesor JJSjf ima m ipohcdu 22.50 11.05 11.45 12.40 13.35 14.30 15.35 17.15 18.00 18.45 20.00 Conrad: Ali je melanholija bolezen? Melodije za lahko noč. SOBOTA, 23. JUNIJA Iz filmov in glasbenih re-ivij. i ■ / -Pionirski I kotiček. Igra Mariborski instrumentalni ansambel. Iz opernega sveta. O športu in športnikih. 25 minut slovenskih samospevov. Zabavna in plesna glasba. Zanimivosti iz znanosti in tehnike. Okno v svet: Kambodža. Veseli večer. 12.40 P 14.30 15:35 16.00 18.00 18.10 18.45 18.45 20.00 22.15 NEDELJA, 24. JUNIJA 8 .00 Otroška predstava — Erich Kastner: Pikica in Tonček. 9.30 Še pomnite tovariši. Ob prazniku I. brigade VDV. 10 00 Nedeljski simfonični koncert Antonin' Dvorak: Četrta simfonija Friderik Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1. v e-molu. 11.15 Oddaja za Beneške Slov. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.30 Drago Ulaga-Slavko Tiran: Na izletu z Jožetom Čopom 18.00 Radijska igra Anny Tichy: Matilda in ubežnik. 21.00 Športna poročila. PONEDELJEK, 25. JUNIJA 11.50 Za dom in žene. 12.00 Narodne pojo. Rezika Ko-ritnik in vokalni kvintet • »Niko Stritcf«. 8.00 8.30 9.30 11.45 13.35 14 30 15.35 16.00 18.00 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel . v. Draga Lorbeka. Radijski leksikon. Skladbe za razne instrumente. Utrinki iz literature — An-rej Platonov: Roza. Kronika iz naših mest. 35 minut slov. samospevov. Kulturni obzornik. Kulturni obzornik. Koncert Dunajskih simfonikov, dirigent Wolfgang Gabriel, solista Frriedrich' Gulda. in Jacques Klein. UKV program: nočni koncert Paul Hindemith: 5 skladb za godalni orkester Arthur Honegger: Simfonija za godala. TOREK, 26. JUNIJA Slovenske narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. Radijski roman — Jan de Hartog: Thalassa (nadaljevanje). Radijska igra — Nušič: Sumljiva oseba. Cicibanom — dober dan! Naši operni solisti pojo arije iz znanih oper. Gospodinjski omnibus. Igra vaški kvintet, pojo Rezika, Sonja, Rožo in Miško. . Utrinki i/ literature — Marcel Ayme: Davkar-I. Športni tednik. 18.50 Zunanje - politični feljton: Zgodovinsko poslanstvo Združenih narodov. 20.00 Koncert Slovenskega okteta. 20.30 Tedenski notranje-politični pregled. SREDA, 27. JUNIJA 11.05 Orkestralne'rapsodije (Bučar, Reesen, Alfven, Ene-sco). 11.50 Za dom in žene. 12.40 Slovenske narodne v pri' redbi Janka Ravnika i* Nika Stritofa. 14.30 Zanimivosti iz znanosti i* tehnike. 16.00 Utrinki iz literature Marcel Ayme: JDavkar -I* 18.00 Reportaža. 18.45 Radijska univerza — La-voslav Struna: Delo tehniške sekcije terminološke komisije. 20.00 Gaetano Donizetti: LjU' bavni napoj, opera v 2 dejanjih. ČETRTEK, 28. JUNIJA 11.05 Iz Stare francoske glasbe-11.45 Dober dan, otroci! 12.40 Koncertni valčki. 13.35 Od arije do arije. 14.30 Turistična oddaja. 16.00 Utrinki iz literature Gottfried A. Burger: LaŽ-njivi Kljukec (odlomek). 16.20 40 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 četrtkov večer domači* pesmi in napevov. 21.00 Ob stoletnici rojstva Bernarda Shawa. 21.30 L. van Beethoven: Trio Št. 3 v c-molu — {S. Radič.-" klavir, Z. Balija, violina-M. Nagy — čelo). 85 Vsa turška sila, ki še ni bila razlila se proti severu naprej, obstopila je od vseh strani trdno kloštrsko poslopje. Ne bi bilo fežko braniti dobro utrjenega obzidja, ko bi bilo brambovcev. Ali le malo je bilo ljudi, ki so bili za zidom, zakaj veliko hlapcev se je bilo pri procesiji razkropilo, in bodisi v turško ujetništvo prišlo, bo-d si končalo pod turškimi sabljami. 86 Izmed menihov bil je v kloštru samo Marko Kozjak z dvema sivostarima očetoma. Zdanja nevarnost prisili Marka, da pozabi sam nase in svoje bolečine; premaga stare bolne kosti in kakor nekdanji vojak zapoveduje hlapcem. Dobro pa je razvidel, da to malo ostrašeno krdelce ne more dolgo braniti široko razprostranega obzidja proti taki množici Turkov, ki je obkrožala klošter. 87 Nedaleč od mesta, kjer sta stala meniha, nastane velik hrup. Sredi med hlapci pojavi se dolgi cigan, ki je prišel v klošter po skrivnem hodniku. Hlapci so hoteli napasti Samola, ali ta jim'pokaže prstan in pove, da ga pošilja opat, naj jih po skrivnem hodniku odpelje iz samostana na varno. Marku pa razodene, da je njegov sin poveljnik janičarjev pred samostanom. 88 Kozjak, spoznavši, da se dolgo brani*1 ne more, sklene zapustiti še to noč obz»^' je, tem bolj, ker se je mesec na srec° skril za goste oblake. Preden je torej mini'^ "{»1 |T*W h5,1" te vse pokonci. Ravno so hoteli odpreti P; lezna težka vratca, ko se pretrga obi* na nebu in luna posije svetlo in jasno. Zdajci se skaže, da jih jo ravno lullfl smrti rešila. 8 .WM|«tijrti ŠT. 49 / 22. JUNIJA 1956