POŠTNINA PLAČANA V UUIutiki L »to XIV. Štev. 295 UREDNIŠTVA: 25-67 TPLCron OPRAVCi 25-67 in »-<7 i ,q^a^ o««, *-* T C L E r o H OOLAmuA^uuucMui ~ ^ asas ar^jjasia*!.^*-" NAROČNINA NA MESEC Prclenian v opravi ali po eottl M dta. Dostavljen na dom K din. ultaa 30 dh. postni Čekovni račun? u Cena cttn t* Rooseveltov zsodovinski sovor V pretekli noči je govoril prezident USA po radiu o nevarnosti, ki grozi ameriiki demokradfi in Ameriki sami ter izjavil, da bodo Zedinjene države podpirale Anglijo brezkompromisno do končne zmage brez kompromisnega miru WASHINGTON, 30. dec. Reuter. Ob pol štirih zjutraj po srednjeevropskem času je začel govoriti predsednik USA WA9HJNGTON, 30. decembra Ass. Press. CM) štir* davi poimenskem casu le imel prezident Roosevelt po radiu govor, ki bo imel zgodovinski pomen za nadalhrii razvoi sedanje vojne. Njegov govor, katerega so prenašale vse postaje USA, mnoge postaje Južne Amerike, Velike Britanije itd. m je bil takoj nato oddan tudi v raznHi drugih jezikih, je poslušalo po soglasni cenitvi okoli 80 milijonov Hudi Prezident je v odločnih besedah orisal dejansko nevarnost, ki grozi od sedanje vojne tudi Ameriki in vsemu svetu ter izjavil, da bodo USA podpirale do skrajnostnih mej Vel. Britanijo, da preprečijo zmago sil osi in tudi vsak kompfo-misni mir. Vsebina Rooseveltovega govora Anglije do Nove Nove Anglije in na«aj brez pristanka! Prejel sem tudi nasvet za svoj govor od človeka, ki noče slišati m noče videti nevarnosti. Na kratko bi ga lahko povedal tako-le: »Prosim, ne strašite nas!« Toda jaz vam povem odkrito: nevarnost je pred nami! Rešili se ne bomo s tem, da zlezemo v posteljo ter sl pokrijemo ušesa z odejo! Narodni socialisti zatrjujejo, da so bili prisiljeni okupirati razne države, da so tam vzpostavili red ter jih obranili pred napadalci. Ali bi prav tako govorili južnoameriškim državam? Ali bi rekli: »Mi vas branimo pred Zedinjenimi državami!«? Pravijo, da so vse dru-ge rase manj vredne. Sovražni em*sarjl so že med našimi in imajo en sam cilj: nag narod razdelki na sovražne skupino, uničiti naše edhtstvo in udarit) razkol v našo voljo za obrambo. Tudi v USA imamo »miroljubneže«, ki bi radi videli mir. Vprašam pa vas, ali je mogoče pomiriti tigra? Mir bi prinesla samo popolna vdafa. Vprašam vas, »miroljubneže«, kaj pravite zaradi Češkoslovaške, Poljske, Avstrije, Norveške, Danske, Holandske, Belgije in Francije? Mir »pogajanj« bi bil samo premirje za gigantsko oboroževanje, za novo tekmo v oboro- (s C Pn % Franklin Delano Roosevelt. Njegov govor je trajal 40 minut. Zač«! Je s kon-statlcijo, da ne žeH vojne, temveč narodno sigurnost. Kot predsednik USA hoče ohraniti sedanjim Američanom, njihovim otrokom ter vnukom mir ter braniti ameriško neodvisnost. Nikoli do slej pa še ni bila ameriška civilizacija v taki nevarnosti kakor sedaj. To dokazuje tudi pakt, ki je bil sklenjen 27. septembra letošnjega leta v. Berlinu med dvema evropskima velesilama 'n eno azHsko (Japonsko). USA morajo blokirati taeks panzijski načrt, ki se je združil za akcijo proti USA. Američani si morajo biti na jasnem da narodno socialistična stranka ne želi samo prevladati v Nemčiji in zasesti Evropo, marveč prevladovati tudi nad vsem ostalim svetom. V zadnjem govoru je nemški kancelar Adolf Hitler izjavil, da se ne,-ho nikoli pobotal z demokracijami, V takih okoliščinah nimajo Zedinjene džave niti pravice niti potrebe, da bi se navduševale za mirovna pogajanja. Liga sil-proti svobodi je blokirana ]>o Veliki Britaniji, Cirčiji in vojakih, ki so ušli iz okupiranih držav. Japonski napadalec je v boju s Kitajci. Nekateri Američani še danes mislijo, da se-jih vojna v Evropi in Aziji ne tiče. Toda kaj bo, če dobijo sile osi kontrolo nad oceani? Z ozirom na Monroejevo doktorino je Roosevelt poudaril občutke sodstva, ki jih.imajo Američani do Angležev. Amerika ne bo napadena, dokler bo stala Velika Britanija. Če pa Anglija propade, bodo sile osi kontrolirale Evropo, Azijo, Afriko in Avstralijo. .Mi pa bomo na konici puške! Tedaj bi se začela nova era permanentne militariza-oije in večnih pretenj Ameriki. Pomnite, oceani niso več tako široki, kot v časih prvega naseljevanja Amerike! Danes imamo letala, ki preletijo razdaljo od zevanju. »-Novi red« pa teranija, brez vere, brez nade, zasužnjen je človeške rase. Z vojaškega stališča pomeni danes Velika Britanija točko odpora proti zavzetju sveta. Izhod tega boja bo veliko pomenil tudi za USA. Mi bomo veHko dalje od vojne, če pomagamo z vsemi sredstvi Veliki Britaniji. V nasprotnem primeru bomo v poznejši vojni mi objekt napada! Poslati moramo Evropi letala, tanke, ladje, puške in topove za svobodo. Poslati ji moramo vse to v zadostni meri, da bomo mi in naši otroci zadosti varni pred vojno! Ne pustimo se prepričati po de-ietizmu! Mi moramo pomagati boju demokracije proti osvojitvi sveta z oborožitvijo Amerike. Z vsako tono materiala, ki ga dobijo Angleži, čuvamo v prvi vrsti naše meje. To bo prav tako malo nevtralno za Ameriko, kakor je malo ne-vratlno dan za dnevom pošiljanje rude, petroleja in jekla, ki ga dobiva Nemčija iz Švedske in Rusije. Pomoč Angliji je realistična vojaška politika Zedinjenih držav. Zato pozivam ameriške industrij-ce in delavce, da delajo neprestano za vojaško industrijo, bred stavk in izprtij. Če pride do sporov, naj.se poravnajo zakonitim potem in s pogajanji. Industrija že izdeluje bombe, granate in tanke, vendar vse to še ni zadosti! Mi potrebujemo več ladU, več topov, več letal, več vsega vojnega materiala! Mi s mo velika demokratska nacija. Mi pomagamo Angliji, vendar ji bomo v bodočnosti še bolj pomagali! Noben diktator, nobena kombinacija diktatorjev ne bo zrahljala te naše volje. Prav tako nobene grožnje. Angleži dobivajo nepreračunljivo pomoč od junaške grške vojske. Sile Velike Brita- nije rastejo iz dneva v da« in bodo še bolj rastle. »Verujem, da sile osi te vojne ne bodo dobile! To izjavo podam na podlagi zadnjih in najboljših informacij, lK jih imam!« Defetizem nima opravičbe. Mi želimo ohraniti našo civilizacijo ter zgraditi novo, boljšo. Ameriški narod dela največje napore vseh časov, da poveča obrambo demokratske misli. Kot predsednik Zedinjenih držav vas pozivam, da z vsemi silami pomagate Velfti Britaniji! ODMEVI V AMERIKI NEVV YORK, 30. dec. Reuter, h vseh krajev USA je dospelo v Belo hišo pokto brzojavk z željami, kaj vse naj bi še Roosevelt povedal v svojem govoru po raftu. Splošno vlada po vsej Ameriki prepričanje, da je ta govor zgodovinskega Himena za človeštvo. Poštna direkcija v \Vashingtonu je izjavila, da ni Roosevelt še nikdar prejel toliko brzojavk, kakor pred sedanjim govorom, ki ga je prenašalo 500 radijskih postaj. NEW YORK, 30. dec. DNB. Odbor zn obrambo vstopa Amerike v vojno je poslal Rooseveltu brzojavko s 3500 podpisi. V njej ga prosi, naj v nobenem primerni ne jemlje v poštev material, ki je potreben za obrambo'USA doma. Dalje, da naj v svojem govoru ponovi obljubo, ki jo je dal svojčas, da ne bo dopustil vstopa USA v evropsko vojno. ANGLEŠKI KOMENTARJI LONDON, 30. dec. Reuter. London**)« tisk prinaša Rooseveltov govor in prve komentarje. Poudarja važnost odločitve, ki jo bo naredila Francija. »Daliy Tete-graph« pravi, da sedaj Američani skozi z vsemi silami podpirajo Veliko Britani-usta svojega predsednika < vedo. da USA jo. Ta vojna je združita obe načni. Novi siloviti letalski napadi V noči od sobote na nedelfo so angleška letala strahovito napadla nemike invazijske postojanke ob severni obali Francije, Beigi.e in Holandije, v noči od včeraj na danes so pa izvršili Nemci enega svojih največjih napadov na London VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 30. dec. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: »Nemške pd-morske edinice so z uspehom napadle ne ki sovražni konvoj v severnem Atlantiku. Pri tef) priliki je bila potopljena ladja s tonažo 5000 ton. Druga ladja je bila hudo poškodovana. Poškodovana je bila tudi neka težka sovražna križarka. Nemške pomorske edinice niso utrpele nobene škode. Neka podmornica, k| j| poveljuje kapitan korvete v. Stockhoun javlja, da je do sedaj potopila 64.000 ton sovražnikovega brodovja. Med ogled niškim poletom je neko nemško letalo vrglo bombe na pristaniške naprave v Southaump-tonu. Manjši oddelki letal so napadli mesto na obali Kanala. Angleška letala niso ponoči metala na nemško ozemlje bomb. Sovražna letala so letela nad zasedenim ozemljem in ni bila napravljena nobena večja škoda. Protiletalsko topništvo je sestrelilo neko sovražno letalo. DANAŠNJE POROČILO BERLIN, 30. dec. DNB. KUub zelo slabemu vremenu so leteli nemški bombniki daleč nad Atlantik In napadli neki angleški konvoj 200 km zahodno od Irske. — Zadet je bil neki 9000-tonski tovorni parnik, ki je v kratkem času izgini) v morju. Takoj po nastopu mraka so letalske edinice napadle London in ga zasule z eks- plozivnimi in zažigalnimi bombami raznih kalibrov. Veliko število manjših in večjh požarov je pričalo o uspehu napada. AMSTREDAM, 30. dec. DNB. Sinoči ob nastopu mraka je bil dan znak za alarm v Londonu. Takoj za tem je postalo v zraku zelo živahno. SPOPAD NA ATLANTIKU LONDON, 30. dec. Admiraliteta javlja: Angleška križarka »Berwlck« (10.000 t.) je napadla na božični dan v severnem Atlantiku močno nemško vojno ladjo, ki je prežala na angleški vonvoj. Nemška vojna ladja je ušla, pri zasledovanju pa je »Bervvick« potopila oskrbovalno ladjo te nemške vojne ladje. Potopljena ladja je verjetno »Baden«, ki ima 8024 ton. ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI LONDON, 30. dec. Reuter. V noči od 28. na 29. t. m. so izvršili angleški bombniki enega svojih najsilovitejših napadov na invazijske luke, letališča in druge vojaške postojanke nemške vojske na francoski, belgijski in holandski obali ter v zaledju. Najhuje je bila napadena francoska luka Lorient, ki služi za oporišče nemškim podmornicam, ki operirajo na Atlantskem oceanu. Naposled so pa bile znova napadene tudi relinerije umetnega bencina v Nemčiji. Angleška letala so zmetala na vse te objekte ogromne množine bonib. Napadi so trajali tri polne ure in povzročili velika razdejanja. POROČILA TUJIH AGENCIJ LONDON, 30. dec. Assaciated Press. Nemški bombniki so strahovito napadli nocoj London. Nastalo je veHko požarov, ki pa so bili 3 ure po napadu že vsi poga-šem". NEW YORK, 30. dec. DNB. Londonski dopisnik »International News Service« poroča, da se zadnji napad na London lahko vzporedi z onhn na Convertry. Nemški bombniki so zasipali z bombami cele četrti angleške prestolnice. Napad je bil nalhujši po zadnjih štirih mesecih in je trajal tri ure. Po ulicah leže veliki kupi razvalin. Po prvem zatišju pol ure je sledil drug, še večji napad. Ob 6. zjutraj so prihajala nemška letala še vedno v valovih nad mesto. Eksplozije so stresle največja poslopja v centru. V mestu je vladal pravi pekel. Vse londonske požarne brambe so stopile v akcijo. Drug napad je bil najbrč namenjen Sothamp-tonu. REDUKCIJA PROMETA V ROMUNIJI . BUKAREŠTA, 30. decembra. Havas. — železniški promet v Romuniji bo v kratkem reduciran za 50»/u. Ukinjenih bo mnogo osebnih vlakov in precej zmanjšan bo tudi brzovozni promet. Simplonski ekspres bo vozil od Bukarešte do jugoslovanske meje 19 ur, namesto dosedanjih U ur V Albaniji ni večjih sprememb N« severnem In osredjem odseku se bijejo večinoma le pozicijski boji, samo ob morje so Grki zopet nekoliko napredovali v smeri proti Valoni vendar pa so bili vsi odbiti, deloma s decembra v Jadranskem morju napadla pomočjo grških bombnikov. sovražnikove prevozne ladje, ki so pre' POLOŽAJ NA FRONTI važale iz Brindizije v Valono čete ter ma- ATENE, 30. dec. Ass. Press. Boji v Al- terial. Podmornici se je posrečilo uničiti ITALIJANSKO POROČILO RIM, 30. decembra. Štefani. Italijansko vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo z grške fronte: Na grški fronti boji lakalnega značaja. Naše topništvo je z obstreljevanjem razpršilo sovražne čete. Naša letala so napadla važne sovražne postojanke na Sredozemskem morja. GRŠKO POROČILO ATENE, 30. decemb. Associated Press. Grške čete so se primaknile bliže k Valoni ter ogražajo tri točke, na katerih držijo Italijani prehode k temu pristanišču. Napredovanje je počasno zaradi debelega snega, ki ga je na severni fronti skoro poldruge meter. Zadnje dva dni veje oster severni veter. V sektorju Klisura so poizkusili izvesti Italijani več protinapadov, baniji so se nadljevali tudi v zadnjih dveh dneh, ne da bi bilo mogoče poročati o večjih premikih. Okoli Lima se še vedno vrše napadi in protinapadi. Pri Tepele-niju so Grki napredovali na lokalnih postojankah in je mesto že skoraj obkoljeno. Ob morju napredujejo Grki proti Valoni, nočejo pa iz strateških razlogov navesti točno kraja njihovih zadnjih postojank. GRŠKE POMORSKE OPERACIJE ATENE, 30. dec. Reuter. Grška admi-raliteta je izdala včeraj sledeče poročilo: Grška podmornica »Papadineles«, ki ji poveljuje kapitan korvete Jatrines, je 24. tri italijanske ladje v skupni tonaži od 25 do 30 tisoč ton. Ko so bile ladje torpedirane, so se začele potapljati. Sovražne torpedovke, ki so spremljale prevozniške ladje, so poskušale napasti grško podmornico. Toda podmornici se je s spret, nim manevriranjem posrečilo uiti temu napadu in se je vrnila nepoškodovana v svoje oporišč®. SOVJETSKO MNENJE MOSKVA, 30. dec. Reuter. »Rdeča zvez da«, glasilo sovjetske vojske, piše, da so sedanje operacije v Albaniji za Italijo od. ločilne. Prevozne težave preko morja so vedno večje. Romunski gardisti zahtevajo vrnitev Transilvanije NEW YORK, 30. dec. Associated Press Okoli 5.000 železnogardl&tov je včeraj zvečer v Ckou sklenilo, da začne z gverilsko vojno proti Madžarski v Transilvaniji. Zahtevali so, da se vrne Transilvanija Romuniji. Napad na Bardijo se še ni pričel cester« in sestrelil eno sovražno letalo.— Sovražna letala raia mesta. Toda škode. Eno naših letal se ni vrnilo. ANGLEŠKA POROČILA KAH1RA. 30. dec. Reuter. Angleški topovi obmetujejo Bardijo z bombami. Tta- Se vedno se bije samo topovski dvoboj med oblegovaki in braniki, Angleži pa poročajo, da italijansko topništvo slabo odgovarja oddelek letal se je spoprijel s petimi dvoboji, ki pripravljajo dejanski naskok sovražnikovimi lovskimi letali tipa »GIou- Angležev na to trdnjavo, katero brani po iil eno sovražno letalo. ■— splošni oceni okoli 20.000 Italijanov. M-Jtt so v Abestniji bombardi-[ tem so Angleži nekoliko napredovali v la ni bilo niti žrtev, hiti smeri Tobruka, ki ga Italijani mrzlično utrjujejo kot tretjo obrambno črto. Na sudanski in abesinski meji se bijejo le lokalne bitke. PORTUGALSKO MNENJE LISBONA, 30. decembra. Stefani. Portugalski tisk piše o hrabrem odporu Italijanov v Bardiijt, ki ga priznavajo tudi Angleži.. T« pHča o sposobnosti, požrt-VovalnoštiMn' junaštvu italijanskih čet. RIM, 30. decembra. Stefani. Italijansko poveljstvo je izdalo iz Afrike sledeče vojno poročilo: V obmejnem pasu Cirenajke jc začelo topništvo in patrole živahno delovati. Na bojišču pri Bardiji so naše hitre kolone, ki sodelujejo z letalstvom, v puščavi uničile nekaj sovražnih blindiranih avtomobilov. V Vzhodni Afriki je topništvo in patrole delavno na obeh straneh. Tudi konjenica sodeluje na obeh straneh. Neki lovski oddelek je letel nizko nad sov; lijansko topništvo ne odgovarja več s ta-ražnikovim ozemljem in uspešno obstre- j ko silo. Pripravlja se zadnji napad. Ijeval sovražnikove čete na pohodu. Več i KAH1RA, 30. dcc.. Ass. Press. Pred Bar-mehaniziranih vozil je začelo goreti. Taj dijo se bijejo še dalje večinoma topniški Maršal Petain Vodja Francije proti razdiralnemu individualizmu za disciplino in požrtvovalnost do skup nosti — Tudi po najhujši zimi mora priti topta pomlad — Govor ministra Baudoina v Lyonu ŽENEVA, 30. dec. DNB. Maršal Petain je imel sinoči preko radio govor na francosko mladino. V začetku jc nagi.isil, da »je francoski individualizem, na katerega smo bili nekdaj ponosni, začel hirali, zato je Francija skoro propadla. Treba je, da gradimo zdaj novo Francijo brez škodljivih vplivov razdiralnega individualizma. Samo osebna požrtvovalnost do celote da je pravi smisel življenju. Kdor ni v stanu, •1a se priključi celoti, kdor se ni jogbbil v življenjske pojme človečanstva. la ne1 je mladosti, mladina, izorenteni skoro v more trditi, da hoče služiti in izpolnjevati! pomlad vstajenja Francire.« svoje dolžnosti kot človek ali državljan.) ŽENEVA, 30. dec. DNB. Ob mladince ne more obstajati brez prijateljstva, i skem dnevu so bile po vsej Franciji vel> pnpanja in požrtvovanja. Neodvisnost j ke mitfifestacije. V mestih in va‘-eh se je terja disciplino, individualizem pa vodi v! zbirala mladina ter poslušala govor tvar-anarhijo, ki ne pozna drugih ciljev kot'šala Petaina preko radia. Na velikih mla-tiramjo. Da se izognemo tako anarhiji ! dinskih manifestacijah v l.vonu ie govo-kakor tiraniji, moramo gojit; rmise' sc- ril minister B a u d o i n, ki mu je Petain cialne in, nacionalne zajednice Mladina, uči se delati složno, neguj medsebojno tovarištvo! Tako boš pripravljala krepke temelje novi Franciji. Med težko dobo leta,. ko nam primanjkuje živeža,' in' dobo trpljenja, skozi katero mora iti naša dr-' žava, obstaja neko simbolično soglasje: vsi dobro vemot da tudi po najhujši zimi mora priti topla pomlad. V Franciji še ni pad'0 vse listje z drevja, že bo spet za. čele zeleneti in cveteti. Naj se pomlad tvo. poveril važne naloge pri vzgoji mladine. Dejal je med drugim, da se bo ustvaril v Franciji takšen red, po katerem se človek ne bo več smartla za navadno blago. Ka pitalizem in mrksizem nista mogla rešiti lega problema, rešila pa ga bo nacionalna revolucija naroda sama. Francoska mladina mora prit me prerodu Francije pomagati, vsa država želi to. če se bo obnavljala Francija izven okvira starih strank, tedaj je jasno, da bodo tri četr tine prebivalstva rade volje pomagale. Izvesti je treba močno socialno akcijo, ki bo našla vse Francoze enodušno pri delu. Program ne sme vod:ti ne na levo ne na desno, nego v novo revolucionarno obnovo. Minister je pozval mladino, naj se združi v ljubezni do države in sc posveti vsa Franciji, kakor to dela maršal Petain. Meniške čete na bolgarski rcsejl SOFIJA, 30. dec. Associated Press. Prve nemške čete so že prispele na bolgarsko severno mejo. Diplomatski krogi računajo, da bo Bolgarija dovolila preliod nemških čet skozi Svoio državo. Formalno bo sicer protestirala, vendar pa bo Rjavila, da nima smisla upreti se z orožjem. Nemške čete so naredile veliko taborišče v Glurgiu na Donavi. Kralj Boris je konieriral s predsednikom bolgar- ski vlade Filovim. BUDIMPEŠTA. 30.. dec. Reuter. O številu nemških čet, ki so na poti ali pa so že v Romuniji, ni nobenih tečnih podatkov. Misli se, da iih je med 3l!8.0flfl in 600.000. Nekaj iih bo os(r’o na Mizarskem. Madžarski po!;cdf:,. i-i nr ■ ‘?. v'«di vT/.ne zaWeve, katerih ■ r nj H bil pritegni« Francijo k vsai 7 \ROTA V SAUDOVI ARABIJI KAHIRA. 30. dec. Ass. Press. Arabsko vojne pre-’ Angliji. Fraitcvk**. v! 'a j: doslej te zahteve c^klr.njrfa, je pa vp*a-šanje, ali bo mogla to 5? dolgo delati, p,r‘lanlštvo Jrvlia, da je bil proti kralju lojii na meji z^scdc.:c tu Frai 'Irt pand« pripravlfsna zarota. Šest oSeb ci-'e zbirajo Nertci ve h,o v"e č:t in ni 'e l;t'o armiranih, dve usmrčeni. Italijan ?zk5]učeno, «fc> bodo v primeru potrebe zn- -•jfj rrdio je že pred objavo te vesti obed! i trd’ 5o reokvV FrrHio. K->.:or (Vstfko Btitanijvo. da je ona poiz poročajo iz V''chy*i, bi rnaišil Pčhb v spraviti Ibna Sauda s sveta. An- tem pSme.u r ' 'r”i v 3*—m V'*' ! kror* r« zatrjuje?©, da so to lanta- Ari/Vo, k' Jv se 'U p"j z vre^i fnu- si*'n* vestf, ker je I1'« Sannl velik pr*ja- rc’k?m prvi-y:cr k‘m ir-ir T;r*n in vso ' '* 'r**’l§e in v tej volni tudi na nten! Napovedi po Novem letu CURICH, 30. decembra. ZPV. Iz raznih priprav in izjav bi bilo mogoče sklepati, da se pripravljajo za čas po Novem letu velike in nagle diplomatske in vojaške akcije velesil osi proti Angliji. Izgleda, da bodo Nemci, zlasti na željo Italije, izvršili napad na Anglijo, da pa bodo sile osi prešle v napad tudi na drugih frontah. Pojavljajo se tudi vesti, da se Nemci pripravljajo na zasedbo Irske, od koder bi potem ogrožali po morju in po zraku promet Velike Britanije z Ameriko in ostalim svetom. Na Irskem so biti že izdani primerni ukrepi za tak primer. NOBENIH MIROVNIH POGAJANJ RIM, 30. dec. Associated Press. Italijanski tisk pravi, da »ta sili osi gluhi za poizkt*se mčrovmh pogajaniu Vsa ameriška pomoč AngtfJi bo dobila svoj odgovor. Pri tem odgovoru bo sodelovala tudi Jaoonska. SIAMSKO VOJNO POROČILO BANGKOK, 30. dec. Reuter. Siamsko vrhovno poveljstvo poroča o večji bitki na meji Indokine. Francoske čete so bile odbite. SPOR O BOMBAH, KI SO PADLE NA ŠVICO BERN, 30. dec. DNB. Po vesteh iz Londona so hoteli Angleži napraviti vtis, kakor da so nemški piloti na zaplenjenih angleških letalih in z angleškimi bombami, ki so bile zaplenjene po umiku iz Dunkerquca, napadli švicarsko ozemlje. Zdaj pa ugotavljajo »Baselcr Nachrich-ten«, da je bil r>a neki bombi, ki so jo našli neeksplodirano na švicarskih tleh, vtisnjen datum avgusta 1940 Bila je tedaj izdelana dva meseca po umiku >z Dunkerquea. DENTZ V SIRIJI VICHY, 30. dec. OFI. General Denfz, novi guverner Sirije, je prispe! v Bf.'yrouth AMERIŠKI PRERAČUN NVASjrllNGTON, 30. dec. Ass. Press, 'tovi ameriški preračun bo znašal verjetno v rzidatkih okoli 17 miti jard dolarjev. Od tega bo So 10 nrdifard za vojne svrhe. JAPONSKI SVETOVALCI V NANKINGU TOKIO, 30. dec. DNB. Posebni dopisnik »Tokio Niči Niči« poroča iz Nankinga, da so na osnovi pakta med Japonsko in vlado v Nankingu postavljeni genera’ Kageza in konteradmirail Suga za vrhovne svetovalce pri vojaškem odboru nan-kinške vlade. Imiaki, sin bivšega predsednika japonske vlade jc pa imenovan za kmetijskega svetovalca kitajske vlade v Nankingu. ARSF.NMiO ZAPUSTI BE*MN BERN, 30. (locembra. Hnvas. Papeški nuncij v Nemčiji fcwafo. Orsmigo bo zapustil svoj j»oiožaj in sr umaknil iz vatikanske diplomacije. Najbrž bo dobil v Vatikanu kak važen položaj. Prelal odslopa s svojega mesla i/. zdravstvenih razlogov, dolgo časa jo iskal leka bolezni v neki berlinski kliniki. Njegov naslednik še ni znan. LETALSKA NESREČA NA JAPONSKEM TOKIO, 30. dccembra. Stefani. Uradno Siporočajo, da jc ob poizkusni vožnji v okolici Tokia padlo na tk veliko letalo iz višine 2500 metorv. Pri tem je bilo ubitih 13 strokovnjakov japonskega civilnega letalstva. PROMETNE NESREČE V »SA CHICAGO, 30. dec. AP. Lajn ,;e bilo v prom e tu iti nesrečah ubitih _ v Ameriki 32,600 oecsb, 'letos pa cen»jo število tva 34.500. Mss-u tzc na soj»3icvnnij pi na&ti^venjtt vcj.no mornarico po:tavi a na stran An sr-vi. BORZA. C u r i h, 30. Dez. Devi z e : Beograd 10 Pariz London 16,07''-'. Ne\vyork 4.31, Milan 21.72'V. Berlm 172.50 Sofija 4.37'[i, Budimpešla 85. .\IrrfSv*r:U« n»??ovMl: Prelen-) oblačno in loj'!o vreinV. Včeraj .j«' bila maksimalna l-irprrdi.ira —2. »lanrš mininalna —8.6, nooMro '• Samo pet udi ve kdaj, k‘e in kako tfehke nad a Italijanov, da bo< „Angii,o je mogoče Rimski politični krogi se bavijo z vprašanjem invazije nemške vojske na Veliko Britanijo, ki naj bi razbremenila britanski nridsk na balijanske položaje v Sre- MARŠAL VON BRAUCHITSCH ob neki inšpekciji na zahodnem bojišču dozemiiu. Pri tem posebej poudarjajo povečanje aktivnosti nemškega z.rako-plovstva in podmornic v zadnjih dneh. Giovanni A n s a 1 d o je še posebej komentiral zadnji govor maršala von Brauchitscha, naivišjega predstavnika nemške Reichswehr, k,j je jasno in odkrito napovedal izkrcanje nemških čet na Angleškem. Ansaldo pripoveduje, da je med svojim bivanjem v Berlinu pred 14 dnevi povprašal, kaj menijo glede izkrcanja v Veliki Britaniji. Odgovorili so mu, da »o tem mimo Hitlerja vedo le štiri alj pet oseb iz vojaških krogov, kdaj kje In kako se bo to zgodilo. Od teh pa ni mogoče izvleči niti besedice o tajnem načrtu, čeprav bi jih privezali na konjske repove in jih razčetverili...« »Te besede povedo dovolj,« pravi Ansaldo. Če pa von Brauchitsch izjavlja, da je Anglija varna le tako dolgo, dokler bo to dopuščala Nemčija, mora biti že otroku jasno, kaj to pomeni. Ne ve se torej, kdaj in na kak način bo Anglija premagana, točno je le. da besede maršala pomenijo močno obvezo in zagotovilo, da bo z nemške strani premagana pregrada, ki brani Veliko Britanijo in da bo končno le prišlo do izkrcanja nemških čet na velikobritanslUh otokih.« Ansaldo nadaljuje, da »je von Brau-chitscheva izjava naletela na globok vtis po vsem svetu. Najmanj je iznenadila n^ri*,. * pn twuw» r»«rM"w»T. < nnn.mii—ff »Samo ena Francija je in ne dve«, je izjavil general AVevgand ter zanika), da hi bilo med njim in maršalom Petainom kako nasprotje. Njegovo bivanje v Afriki da nima nič opozicionalnega proti vichyjski vladi. „Gie;, nemtk de avec, takšn* bodo plodov; tv©*® ima ge" Vodja nemške delavske fronte dr. Ley je napisal za »Volkischer Bcobachter« članek, v katerem pravi med drugim: »Kjerkoli so Nemci naleteli na nasprotnika, so ga pcbki.v blisl.ovM vojn', Osto’ je srmo še en sovražnik, ki pa je naj-hujši in nato’: žilav od vSth. Veliki delež pri naših zmagah ima nemško delavstvo in vsi tisti, ki so kovali orožje in Izdelavah strelivo. Vojak na bojišču in delavec doma tvorita usod-di ki je vezana na.dvp.no za!edtih'n;'Krdar bomo dosegli zmago ur d ksr';a'?v'i*>ons, boš dobil tl mtr-tiTc T.več svod j:';-gv'čni 'Jelo?. Nn- r od i S( i T) ’r 7 H vib” b mp. da boš PO i? '■ vvitr i >:■)i v: varil svoja so- c* :: X ' {’«. Zl' ul bos boliš c kakor dose. ? i. škrb •jen ho? na starost in m- ■ l«v a; bt )S /. ve .k m; ustattovnmi ekva »n\ d d •’ . T zdravja in ;* z'!v::\ .lili. !vp h ni S 'cii .a.i,l Glej. nemški d ’iu 0 p edovi tvoje zmage.« »V e č kj.1.".1"1"1,11'■ .........................■■■■■■■.tč..: > se bodo izkrcali lo besede marša a von Brauch premagati e z izkrcanjem" - Nemce, ki z gotovostjo računajo na končno zmago in so prepričani, da mora izkrcanje v Angliji brezpogojno uspeti. Posebno globok vtis je izjava napravila na Američane, kjer so doslej menili, da se Nemčija ne namerava izkrcati ter da zadostuje Angliji dosedanja industrijska pomoč USA. Zdaj so mnenja, da je von Brauchitscheva izjava potrdilo ponovnih Churchillovih opozoril, da je treba biti oprezen in da izkrcanje sovražnika šeni stvar ad acta.« »V Italiji«, pravi Ansaldo, »je von Brauchitscheva izjava naletela na zelo ugoden odmev. Smatrajo jo kot potrdilo nemške odločnosti, nadaljevati vojno do kraja. Prepričani so, da je mogoče premagati Anglijo le z izkrcanjem nemških čet na velikobritanskem otoku. Italija bi tako dobila moralno podporo in sporedno skrbela, da pripomore na področju Sredozemlja k skupni zmagi,« V mednarodnih krogih, predvsem v Indici zasedli tri V veliki ofenzivi, ki so jo Angleži nenadoma začeli v Zahodni egiptski puščavi, so se posebno izkazale čete iz vzhodnega dela imperija. Vrhovno poveljstvo je pohvalilo junaštvo avstralskih in novozelandskih čet. Zdaj je bilo v New Delhiju v Indiji izdano uradno poročilo o vlogi indijskih čet v ofenzivnih operacijah na severnem delu Afrike. V bojih so sodelovali Indijci iz vseh krajev svoje Kolona anglešk okfepn avtov, se pos/ zkazaf z.vi n; Vm Smrt Wacle Praški ..Narodni Lisly” javlja, da je umrl poljski književnik \V. Berent. Smrt etga velikega Poljaka pomeni veliko izgubo za poljsko literaturo. Berent je bil močan pisec in izvrsten stilist decidira-nega jx>gleda na sve.L ter globokega razumevanja za tragičen element v usodi ljudi. Prištevajo ga v vrsto največjih poljskih umetnikov. Ustvarjal jo daleč od velemestnega vrveža ter je lahko do podrobnosti eizerirat svoje romane; bil je zaljubljen v vsako • besedo, in preden jo je napisal, jc pretehtal vsako misel. Njegovo delo „Zivb kamenje*' (2ywe kamiems) historičen roman iz, srednjeveške gotike, spada med najboljša poljska helelrislična dela in mnogi kritiki menijo; da lahko prištevamo ta roman tudi med najboljša dela proze 20. stoletja: Potem delu se pa Berent ni več javljal. 'Šele pred neko'iko leli je pričel izhajali v mesečniku „Pa-miclnik Warsz*tvsld'- njegov sijajni roman ..Ukspropriacija pnuz“, Ta roman je pomenil pravo lierarno sen z ar j > in za to delo je pisec dobil poljsko državno nagrado za književno*!. Berent je bil član poljske akademije za ir era turo, na čelu katere j - stal NVaclav. Sierosze\vski. Bil jr' eden izmed glavnih predstavnikov .'Mlada .Po'j kvl iuherpre-tant psihične krizo pokol mja na 'ura! d: n n 10. in 21 stole* j a, naj.-na.’.^- i; •: 3 i stilist in greulilec ]»ij ' ega romana. ' B 'rent j • ustvaril lip Poljaka — .sanjača, .katerega p. fprd je vedno olrnj n pro;i nebu; ki 'e' ra, ;i' ; j > življenja, od ideje in zaio fi-ično propada ,toda 'morrd.i-o zrunguje ir. bo Irdi zmagal. \Varbw Hdfeut j pp ■ n rti Przesnnvkega, MVinma in IC.‘ P. Telmaj-rja ostal edhii plim;* r■' nimam \aiv ...Mhule Polj;'.:'. V svoj šn ži\li-t;ju j e bil vedno zvesj id: jam in načelom svoj; generacije. Ni se brigal za ceneno slavo, ampr.k j' služil fr čidi um inncl! Pisal j. iz noi rim j.? poirebe, zalo šo njegova rt; kr izhajala periodično. Njegov življenjski brk-. i Nemci v Angliji tscha s oro že postala dejan,a - Odmev v Ameriki Ameriki so mnenja, da je von Brauchitscheva izjava mnogo pripomogla Rooseveltovi politiki podpiranja Velike Britanije. USA bodo storile vse, da se Anglija ne bo znašla brez pomoči v najtežjih dneh svojega odpora. V komentarjih o kraju ali načinu izkrcavanja nemških čet prihaja večina listov do zaključka, da bodo Nemci morda vzeli za cilj izkrcavanja Irsko, od koder naj bi potem prenesli udarno ofenzivo na angleška tla. Ker pa je ves angleški obrambni sistem preračunan tudi za ta primer ter je predvsem manevriranje letalstva, podmornic in vojne mornarice preustrojeno tako, da lahko nastopi na katerem koli delu ogrožene angleške obale, prihajajo strokovnjaki do zaključka, da bo poizkus izkrcanja, ki bo mimo navedenih britanskih sij moral računati še z dva in pol milijonsko armado na otoku, naletel na enega največjih odporov obrambe vojne v zgodovini. v sovražna taborišča domovine. Bili so tudi muslimani iz plemena Sika in Radžputane. Te indijske čete so prve napadle italijanske izpostavljene oddelke in z naskokom zavzele tri sovražna utrjena taborišča. Vsi opazovalci izražajo priznanje duhu in hrabrosti teh čet, ki so kljub bombardiranju iz' zraka hladnokrvno in odločno predirale v nasprotnikovo ozemlje. t ris lični opčes obsega pet del. Pred svetovno vojno je prikazal neenake konliiklc pozitivističnega idealizma s praktičnim življenjem. A ni prikazal samo oseb in zgodovine, temveč nas je tudi popeljal v atmosfero časa. Njegovi ljudje nekako podležejo kolektivni sugestiji, ki odrejo njih besede in dejanja. Individij se izgublja, zato pa lem bolj intenzivno slika duh časa Za časa svetovne vojne pa je opustil opisovanje sodobnosti in se posvetil preteklosti. ' Wacla\vu Bereolu je bila umetnost smisel in svrha življenja. O njem lahko rečemo: ..Vilae lampadu.c Iradnuc". Bazen romana „živo kamen j •" je napisal še tri romane: „Ozimina“, *Procb'no“ in „Slro-kovnjak". Prevajal je tudi Nietzchea, Goe-thea, Hainsunu, Lafcadija, Iiearna, Ibsena. Ninglegg, Maupassanla in Stendhala. S snu-1jo Waclawa Berenla je izgubil poljski narod enega največjih svojih književnih predstavnikov. B. V. k Izpod ze rije. Pod tem naslovom bo izdal znani slovenski proletarski pesnik France Kozar pesemsko zbirko, v kaleri sc nam bo predstavil kot i spovedo valeč slo ven sd i hrui.aijev in bo zbudil nedvomno' zani j ■ ne le med vsemi delovnimi sloji. . uipa k tudi med vsoostalp našo javim-, s.j-) Knjiga ,: i izide te dni, lio "oboe/fala* h) pe ;n i na 70 straneh in bo valjata broširana 21. vezana pa 150 din. Naročila •spr'j ona Založim ..Trboveljska knjiga", Loke 2.3,"Trbovlje 1. k Ba,-slavo nr.-' •• r>’ ih, un'e';K' ov v 'Trski Sobni: je obi tkalo" okrog tCK)D ljudi. seveda /. • i ki vr.nl.- Baz-ktvljalai so i tbko zad:>-.o'j i z nruuTitn in raatoriat-uii;i uspehom in se bodo zdaj z večjim ves:'j pripravljali za razstavo. Id jo misli > priredi i < de.di v Ljubljani. Po-*•!>> je, da tudi slovenska metropola vidi kaj zmorejo Jakob. .Sagadin in Kuhal’. DE VALERA vodja svobodne Irske Poosreno sovraštvo med Romuni in Madžari V posebnem dopisu iz Budimpešte poročajo »Basler Nachrichten«, da ima odstop romunskega zunanjega ministra Sturdze posebno ozadje. Sturdza je pripadal radikalni skupini legionarskega gibanja. Antouescu je sam prevzel zut-mje ministrstvo, obenem se pa odločil, na z vsemi silami konsolidira notranji položaj Romunije. Še večjega pomena je odstop dosedanjega nemškega poslanika v Bukarešti, fabriciusa, ki ga je zamenjal Manfred von Killinger. Ta ni samo diplomat, temveč predvsem narodni socialist. Njegovo ime je prišlo prvič v javnost v zvezi z atentatom na Erzbergerja. Je eden izmed prvih borcev za nacionalistično idejo, odlikovan z zlatim znakom stranke. Kot poslanik Nemčije na Slovaškem je uspel močno okrepiti nacistični vpliv v tej deželi. Njegovo imenovanje na poslaniško mesto v Bukarešti naj bi navezalo Romunijo pe le politično čim tesneje na sile osi, nego tudi prisililo romunsko vlado, da bo sklenjene gospodarske pogoje v trgovinskem sporazumu tudi dobesedno izpolnjevala. V zvezi s tem’ naglašajo, da je v romunski javnosti še vedno močan odpor proti dunajskim sklepom in madžarski zasedbi Transilvanije. Romunski tisk dosledno piše, da se mora država oborožiti in vzpostaviti stare meje. V ludimpešti ogorčeni odklanjajo takšno isanje in pravijo, da izzivanj iz Bukare-te ne bodo več dolgo trpeli. (dor se z vefrom obrača Mnogo se je izpremenMo zadnje čase, toda ljudje so ostali isti; pač pa zdaj vemo bolje, kaj je kdo. Kdor je spodoben, je bil tak vedno, kdor je zvest, je bil prav tak tudi v preteklosti. Kdor se obrača po vetru, je delal tako že prej. Kdor meni, da je zdaj prišel zanj čas, je delal tako vedno le zase. Kdor menja svojo vero, je bil vedno brezveren. Človeka ne boš iž-nremenil, nego bo le pokazal svojo pravo barvo; Kdor sovraži, je imel v sebi vedno sovraštvo, kje bi se tudi naenkrat v njem našlo! Kdor je služil, bo delal še dalje, ’"dor je hotel dobro, bo vedno želel le dobro vsakemu. Niti volja se ne menja. Ne gledaj.ua obrij./, ki se;je izpremenil: n-hče ne postaja lepši s tem, ker je izpremenil obraz. (K. Capek). Znaša] v po3*Sški Če kje. tedaj je prav v politiki treba mnogo preudarnih in značajnih ljudi. Če izobraženci niso značajni,' tedaj škodujejo pogostokrat mnogo več, nego so vredne njih.koristi Javne posle morajo voditi državniki v korist skupnosti in ne ramega sebe. Korektiv ki ne dopušča, da se javni posli vodijo v osebno korist, ru inte’ekt, negp značaj. Oblast je sploh za ljudi slabega značaja kaj zspeljiva si var Mami jih.1 da store nedopustna de-anja m da javna dc’a napeljejo v korist svojega milna. Pogostokrat se nedostojno in brezobzirno delajo nedopustne stvari za druž nske koristi na račun celote. Za o je v politiki značajen človek vedno nad inteligentnim. Pošten človek se lahko pouči o vsem in lahko angažira svobodne, strol pvne ljudi, doč!m posli ori nestrokovirh in neznačajnih ljudeh trpe, pa paj b do ti še tako inteligentni '»Varaždinske Novosti«) taosdgoctofslfe vesti Dodeljevanje moke aprovfzacijam, pekom In trgovcem Poleg urodIk1 o maksimalnih conah za pšenico in moko jo izdal ban tudi uredbo o prometu z moko in kruhom v dravski banovini, ki je stopila v veljavo 28. l.m. V smislu to odredbe morajo do o., januar ja lil i 1 vsi mlini in trgovci na debelo javiti na dopisnici ..Prevodu" v Ljubljani svoje zalogo žila in mlevskih izdelkov lor ločno navesti količine posameznih vrsl. vse j>o slanju 31. decembra 1.1. Prav tako morajo do istega lormina prijavili zaloge žita in moke pristojnemu občinskemu preskrbovalnemu uradu tudi pekarne in obrali, ki prodajajo žito in mlevske izdelke na drobno. Obrali, ki trgujejo z navedenimi potrebščinami na veliko in na malo. morajo ločiti svojo zalogo na zalogo za malo in na zalogo za veleprodajo. Po novih nakupih bo treba prav tako prijavili tudi vse nove zaloge mlinov, uvoznikov in veletrgovcev Prevodu. Tudi občinske aproviza-eije. ki ne oddajo blaga na drobno, in Irgovei na drobno, ki nabavijo več blaga kot ga redno potrebujejo za svoji' kupce, morajo prijaviti zaloge prav tako kot veletrgovci, trgovci na drobno določajo po t. I. 11)tl žito in mlevske izdelke s posebnimi naročilnicami, spisanimi v dveh izvodih. Obrali, kjer je blago naročeno, pošljejo en izvod naročilnice Prevodu. Po 10. 1. mora na vseh naročilnicah potrdili obč. preskrbovalni urad. da je naročilo v skladu z mesečno količino, ki pripada tvrdki in občini za dotični mesec. Trgovine na debelo, ki imajo tudi drobno prodajo, morajo kol trgovine na drobno prijavili vse količine namenjene drobni prodaji občinskemu preskrbovalnemu uradu in Prevodu. Po 10. 1. se sme dodelitev izvršiti Le, če je na naročilnici potrdilo občinskega preskrbovalnega urada, da je naročilo v skladu z mesečno količino, ki pripada Ivrdki in občini za dolični 1 mesec. Po 1. 1. 1941 mora Prevod sporočili vsem občinskim preskrbovalnim uradom. koliko moke bo pripadlo mesečno za njihovo področje. Količina pšenične moke bo navedena še posebej. Občinski preskrbovalni uradi pa bodo določili pripadajoče količine mlevskih izdelkov in še posebej pšenične moke za posamezne pekarne in trgovske obrale na drobno, ki prodajajo konsumentom na njihovem področju. Zunanja trgovina v novembru pasivna Razvoj-naše zunanje trgovine dokazu-, je, da je začetno konjunkturo, ki jo je prinesla vojna deloma tudi za našo državo, posebno pa za nekatere predmete, zamenjala doba depresije. Nenormalne razmere, ki vladajo na svetovnem trgu, posebno pa na evropskem, onemogočajo zadostno in redno preskrbo predmetov, ki jih moramo nabavljati v tujini, prav tako pa povzročajo tudi motnje pri izvozu. November je že tretji mesec, ki zaznamuje precejšnjo pasivo v naš: zunanji trgovini, saj je pasivna že od septembra. V novembru smo izvozili 294.965 ton v vrednosti 455.5 milijonov din (lani v nov. 343.75(1 ton v vrednosti o23.7 mil. din, ali za 40.37% manj v tonah in >5.99% manj po vrednosti). Uvozili smo 92.123 ton v vrednosti 557.2 milijonov din (lani v novembru 7.761 ton ali 9.20% več, v dinarjih 187.8 milijonov ali 50.87% več) Trgovinski saldo v letošnjem novembru je torej pasiven za 101.7 milijonov din, v lanskem pa je bil aktiven za 251.9 milijonov din. Trgovinska bilanca v prvih 1! mesecih letos pa je bila aktivna za 629 milijonov, lani pa aktivna za 435 4 milijonov din. Povečanje železniškega parka Že ponovno in obširneje smo opozorili na tem mestu na pomankljivosti našega železniškega parka, posebno na pomanjkanje vagonov. Poročali smo že tudi. da se na merodajnih mestih v Beogradu bavijo z velikim obnovitvenim načrtom, po katerem naj bi v petih letih obnovili naš celokupni prometni park. Po nekaterih informacijah pa bodo v januarju po- gajanja med domačimi tvornicami vagonov in lokomotiv in glavnim ravnateljstvom državnih železnic. Ravnateljstvo '»•uekili va- Kmetom primanjki Sedaj je na podeželju čas kolut. Od'te-j ga. koliko in kake svinje koljejo na kmetiji, zavisi skoraj 80% prehrane. Mast, zabela, meso in klobase, so sestavni del kmetove prehrane. Radi tega je posvečena vsa skrb gospodinje in deloma tudi gospodarja — prašičem, ki morajo biti debeli. Letos pa je slabo. Kmetje se pritožujejo, da tako slabih prašičev kot letos še niso klali. P.rašiči, ki so bili prejšnja leta ob tem času lepo okrogli, zavaljeni da skoraj niso mogli stati, so letos slok in ošiljeni stoje v hlevih. Kje je neki vzrok temu? Predvsem v pomanjkanju krme. mnogo odvisna uuosKa pretirana m ...... r . . tudi vplivalo na količino in na ceno m a- voznikov gozdnih proizvodov sti. V—ar. \ teljstvu za zunanjo trgovino. ZMANJŠANO BO DODELJEVANJE PETROLEJA V januarju bodo zmanjšane količine petroleja za razsvetljavo, ki se bodo smele prodajati. Družine z 1 do .3 člani prejemajo lahko I liter s 4 do 6 članov • •- -~i i v 7 do 10 članov po 2 litra, ' pol litra; toki litra manj, bru. Za osta-4ej da prej-ki ga rno- ROLI ov je s 'i kon-ovino. v, les-. div-trak-trdi-ozi-ter ve-sa-r iz-uvna- UREJLVANJL ODNOSOV MEI) RAVNATELJSTVOM ZA ZUNANJO TRGOVINO IN NARODNO BANKO Ravnateljstvo za zunanjo trgovino iu od njega pooblaščeni organi bodo prejemali prošnje za izvoz in uvoz samo za lisic predmete, ki so po ukazih ministra za trgovino in industrijo postavljeni pod njeno nadzorstvo. Registrirani izvozniki hodo vlagali na ravnateljstvo prošnje s predpisanimi formularji, ki jih dobijo pri ravnateljstvu in njegovih podružnicah, pri banski oblasti banovine in pooblaščenih denarnih zavodih. Trgovska združenja. trgovinske zbornice in druge ustanove se lahko obračajo za formularje. potrebne svojim članom na ravnateljstvo. Za vse izvozne in uvozne predmete, ki niso s posebnimi ukazi podvrženi kontroli ravnateljstva za zunanjo trgovino lej- so pod kontrolo deviznega ravnateljstva Narodne banke, se naj interesenti obračajo še naprej na devizno ravnateljstvo. g Zvišane bodo tudi cene vijakov. Kot znano so tovarne vijakov v Jugoslaviji kar-lelirane . g Delniško glavnico 250 milijonov ho imela holding družba po vzorcu hrvalske-ga .,Pobita . ki bo imela svoje poslovno področje po celi državi izvzemSi banovino iirvatsko. g Tovarno olju ho zgradila v Pančevu ljubljanska industrija za proizvodnjo olja Ifrovat & Coni]). Koncesijo že ima. g Stabilizirali bodo baje tudi cene svinj, da hi preprečili padanje svinjereje. g Sovjetskega bombaža je kupljeno za L milijone kg, t. j. za 2 milijona kg več1, kot pa je bilo predvideno s kontingenti. Nabavljeno je tudi <100.000 kg bombažnih odpadkov. Vodijo se tudi pogajanja, da bi naše predilnice predelovale bombaž za SSSR. g Tarifno lestvico mizarskih delavcev je. predpisala banska uprava, ker je zahtevalo nad polovico mizarskih delavcev kolektivno pogodbo in ker na poziv delavcem in delodajalcem ni prišlo do sklenitve la-rifne. pogodbe v določenem roku. Lestvica velja od 1. jan. ter je bila objavljena v „Službenem iisht 28. t. m. g Zvišane so osebne pokojnine monopol-skili delavcev z draginjsko doklado, ki znaša od din 00 mesečno za upokojenec s 15 leti službe do 125 din mesečno za nad 35 letno službo. Draginjska doklada za vse družinske pokojnine^ določene po smrti monopolskih delavcev, odnosno upokojencev za druž. pokojnine od 10(1 din mesečno pri 15. 1. službi: do 125 za nad 35. I. službe. Mestna hranilnica ouiruna s Hranilnico v Kranju je fuzi- ...... .. ......______ dravske banovine.. Vloge Mestne hranilnice v Kranju znašajo ——, ■ -anl_ ID ‘ .UVOUIV U.HII.II..V. ' ■'•“'“"J 48 milijonov din, zg njih varnost je jamčila občina. Potrebo fuzije so utemeljevali z visokim rizikom pri 'eventualnih nepredvidenih izgubah, ki bi mogle nastali v sedanjih razmerah ler obremenili občani-. Širite „Večernik"! W. E. Barthell: 10 ZENA V DŽUNGLI Eksotični rommn iz INDIJE Plavolasa žena v naslonjaču počasi ukrene glavo in se ozre po sobi. Tuj je pogled, ki je vse to objental... Tipajoče, kakor da išče v temi... hoče nekaj vprašati, toda molči. Prisluškuje zopet glasu sarange... Potem se povesijo oči in obstanejo na čepeči MavVisi... Modre oči se boječe razširijo ... grudi se dvigajo pod naglimi dihi. »•Ma-vva-sa!« zašepetala z glasom, ki je prihajal od daleč. Pod oknom je zvenela ljubezenska pesem s Himalaje. Z vzdihom poljubi Mawa.su svoji gospodarici >roko. — Brezglasno gre siva sestra po sobi k vratom, da bi jtfvila doktorju Chesvvigu spremembo v stanju bolnice. Tedaj začuje glasove v veži; ko se odpro vrata bolniške sobe, stoji pred njim doktor Chesvvig z Jamesom Wilgardom. Pod oknom brni Ghagfrina sarangi... James Wi*lgard se obotavlja na pragu. Plavolasa žena dvigne pogled od sklonjene Muv.ase in se obrne počasi proti vstopivšinta. Zagleda James Wilgarda. Nemo in otrplo zagori njen razširjen pogled v njegovem. Plamenček vstane iz praznih t či... v njenem obrazu se zga- zrak. »Bred! Agnes!« Nobenega krika več; nečloveški, sto-aioči, glasni vzdih. Beata se je osvestila. Preden sta jo Mavvasa in sestra mogli prijeti, se zgrudi telo naprej na tla. . Spodaj pod oknom, v cvetočem grmu, pa še Ghagira zdrzne od krika, prisluhne mrmranju zgoraj v sobi, skrije svojo sarangi v omot pod laktjo in se boječe splazi proč. Tesnobno čakanje ob postelji bolnice pri glavi- sestra, pri nogah Mawasa in zadaj nemirno sem in tja kakor ujeta žival hodeči James \Vilgard. Njegov svež obraz je bil zardel, njegove misli so begale zmedeno druga čez drugo. Krik — krik dušne tesnobe! Ta je zvenel še zmerom v njegovem srcu. Beata ga je spoznala; neka neznana notranja sprememba jo je predramila iz tope nezavednosti, ko je vstopil. In zdaj leži že nad eno uro v omedlevici. Kaj potem, ko se zbudi? Zapade zopet v prejšnje stanje, podobno blaznosti — ali si ohrani pridobljeno spominjanje? James Wilgard.stopi k oknu in strmi v (park. Kakšni glasovi, krkvna pesem je nc nevidna sila, njene roke zgrabijo v i mogla biti to, ki je o njej govoi iia sestra? Pesem iz parka je najprej zbudila Beati-no pozornost, ona jo je prva iztrgala iz negibnega strmenja. Nihče ni vedel, kdo bi bil izvajal to skrivnostno muziko. Kajti nihče ni opazil debelega moža, ki je sedel že dobro uro zunaj pred parkom na klopi ih plašno oprezoval proti vhodu bolnišnice; tudi James Wilgard ni mislil na svojega služabnika Glnigiro Musim-walMja in njegovo sarangi... Pogled Američana se je zopet obrnil proti bolniški postelji. Kaj bo, ko se zbudi? Te oči, te ustnice bodo zahtevale od njega, Jamesa Wi!garda, moža in otroka — on jih je pripravil k temu, da so zapustili domovino — on jih je poklical čez morje v to nesrečno deželo! Njemu 'je veljal krik! Prijel se je za sence. Pred tem krikom se je pogreznilo vse, kar je doslej čutil v življenju, pred tern krikom je bilo vse njegovo bogastvo brez vrednosti — vse, kar si je v desetletjih pridobil, ni bilo nič pred Beatino izgubo. Drhteč od onemoglosti je naslonil čelo na šipo. »Mister Wilgard!« Polglasni klic sive sestre ga je zmotil. Stopil je k njej, ko je stopila k vratom, da bi po zunaj čakajočem slugi javila doktorju Cheswigu novo sporočilo. Brez diha sta se sklenila Američan in Mawasa, služabnica, čez bled obraz plavolase žene. * Beata se je počasi dramila iz omedlevice. Ko ie otrplo ležala na blazinah, so tipale njene misli kakor roke predse — roke, ki so hotele nekaj prijeti in držati — vonjala je sladko dišavo, čula šepet, toda te zaznave je niso moglo dvigniti iz slabosti. Potem je priplulo kakor iz dalje, neizmerne dalje, tiho, mehko zvenenje. Sing - sing - sing - Močan sunek je razgibal njene ude, krepek val je planil v kri, globok, hropeč dih je dvignil njene grud. Sing - sing - sing - Odkod? Beata nagne glavo in posluša. Toda tedaj glas utihne. Je bila zmota? Ne poje? Ko je izgubljala zvenenje, so roke nemirno zakrilile po zraku. Vztrepeče —* odpre oči. James Wilgard stisne pesti. Zdaj —• zciaij ga pogleda — zdaj zopet pride — ta grozni krik — krik žene in matere za možem in otrokom ... Smttni krik ljubezni. Nenadomo Beata strino vzravnana sede. Kakor bi jo dvignila neka notranja sila. Tok bolečine plane iz njenih oči. Roke se zvijejo. Z odprtimi ustmi sedi t— zadržuje dih — se zaveda — za-veda! James Wilgard je skrčil noge kakor k skoku. Groza mu je čepela v tilniku, groza pred tilnikom, ki mora priti... Toda okrog Beate je bila negibna tihota. Nič drugega ko neizmerna napetost vsega njenega bitja. Minuae dolgo. Potem je zadihala — dvakrat, dolgo, počasi, srkaioče kakor dušeči se. (Dalje) Prevaljčani za siromašno šolsko deco Prevalje so najsironia.snej.si kraj v .Mežiški dolini. Pretežni del prebivalstva tvorijo slabo plačani delavci, upokojeni rudarji, ki prejemajo malenkostno. pokojnine, najemniki in posestniki s kopico otrok, ki jih s pridelkom komaj preživljajo. Samo en primer: štiričlanska družina rudarskega upokojenca prejema 181 din mesečne pokojnine! Otroci leh so slabo oblečeni in lačni, pa Ludi bolehni, ker stanujejo v tesnih in vlažnih stanovanjih Zajtrk in večerja sla v teh težkih časih že v marsikateri družini ,,luk-sus". Važno je le kosilo ali z drugo besedo, da sc vsaj enkrat na dan pošteno naješ. Da se omili beda v kraju, se vsako leto, s podporo banovine, občine. pred vsem pa s prispevki krajevnih humanitarnih in drugih društev ler dobrotnikov, vzdržuje šolska kuhinja, katero z vso vnemo vodijo tukajšnje kolašice in kjer dobiva v zimskih mesecih okrog 150 najpotrebnejših šoloobveznih otrok kosilo. Letos pa bo vzdrževanje kuhinje zelo težko, ker se bo radi nastale draginje občutno povečal znesek za vzdrževanje kuhinje in ludi število ..abonentov" bo naraslo. V kraju ni mecenov, ki bi nudili izdatnejšo pomoč. Občina nima za to na razpolago zadostnih sredstev, banovina je prispevala :100 din. prispevki društev in premožnejših bodo po vsem sodeč, enaki kol prejšnja lela! N:a iniciativo luk. šol. upravitelja g. Lebiča Ivana se jo osnovala tiha akcija z geslom: ..Vsi, brez razlike stanu, poklica in mišljenja uporabimo svoj prosti čas in moči skupnemu cilju — vse za našo revno obmejno deco!“ V la namen je bil ustanovljen pevski zbor. ki je priredil v soboto, 21. t. m. zvečer v Rozmanovi dvorani pevski koncert. Zbor se je predstavil z dokaj pestrim sporedom, Odpel jo nekaj umetniških skladb ter venčke narodnih in koroških pesmi, z nekaj izjemami, zelo dobro. Obisk je bil proti pričakovanju slab. Poslušalci so bili z izvajanjem pevcev in njihovim sposobnim pevovodjo. učiteljem g. A. (".omečem prav zadovoljni. Čudno se nam pa zdi, zakaj ni bil koncert v novi sokolski dvorani. kjer bi bilo izvajanje lepše in ludi dobiček bi bil znatnejši. — Isli dan dopoldne je bila v Ink. ljudski šoli šolska božičnica, na kateri je bilo obdarovanih nad 200 siromašnih otrok z obutvijo, obleko in perilom. Podpore za nezaposlene v Trbovljah Zadnja seja občinskega odbora jo bila prav tako kol prejšnja v znamenju reševanja socialnih vprašanj malega človeka v Trbovljah. Tokrat je občinski odbor sklenil, da uvede za zimske mesece januar—marec’ podpore za nezaposlene delavce. V lem času bodo prejemali oženjeni delavci brez otrok mesečjuo po 180 din, z enim ali dvema otrokoma po 210 din. s tremi oz. štirimi otroci IH)0 din. s petimi ali več otroci pa mesečno po IKK) din. Vse podpore bodo izdali potom nakaznic. Poleg navedenih zneskov bodo prejemali vsi oženjeni nezaposleni delavci še posebno podporo za plačilo stanovanjsko najemnine do največ 100 din. Samski nezaposleni delavci bodo prejemali podpore samo v izredno nujnih primerih, kar bo občinska uprava reševala individualno od slučaja do slučaja. Občina si je na lej seji naložila še nekaj drugih socialnih bremen. Tako so bili med že številne podpirance. ki prejemajo rodno mesečno ubož-no podporo, sprejeti nadaljuj trije; enkratna podpora pa je bila dovoljena 23 prosilcem in prosilkam v iznosu preko 2100 din. Več smrtnih žrtev gripe v Zagorju V Zagorju in okolici že nekaj časa razsaja huda gripa, ki je terjala že več človeških žrtev. Obolelo je mnogo rudarjev in jih je nekaj tudi podleglo. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da se gripa ne bo epidemično razširili; 40 invalidov zaradi bitoljskih bomb Šele sedaj je točno dognana škoda, ki I bolnišnici še 11 oseb. med njimi tudi Maso jo napravile na Bitolj vržene bombe, riborčan Oskar Miljavec, ki bodo ostali Poleg ogromne materialne škode je še j pri življenju, bodo pa trajno invalidi. — večja škoda zaradi izgubljenih človeških j Vsem tem 11. invalidom so razdelili življenj in škode, ki jo trpe ranjenci. — skupno 250.000 din za prvo pomoč. Vseli ranjencev je bilo 40; sedaj leži v| ROHEM ZMRZNIL V TOVORNEM VAGONU i Nekdaj sloviti umetnik-portretist Jonami Sehelbert iz Maribora se je že dalje časa selil iz kraja v kraj in živel siromašno bohemsko življenje. Spremljala ga je njegova prijateljica ciganka Maša Stefanovič. Sredi najhujših zimskih dni sta prišla v okolico Vinkovcev, kjer sta prenočevala v tovornem vagonu. Cez nekaj dni so oba našli mrtva — zmrznila sta. V Gradcu so snovali blejske vlome STOLETNIKA OBHAJATA SOLETNICO POROKE Zagorska vasica Križovljani pri Varaž-' dinu ima najstarejši zakonski par v drža-; vi: dva stoletnika obhajata te dni SOlet- j iiico zakonskega življenja. Sta to lOiletni i Vilim Juričko in njegova žena 101 letna! Julka. Vrlim, ki ga sedaj tare huda rev-, tria, se je oženil kot 22 letni mladenič in j je torej preživel z ženo Julko polnih 80/ let v srečnem zakonu, kakor sam pravi. Stoletna žena je že popolnoma gluha in slepa, njen mož je pa še vedno »fant od fare«. Letos poleti je bilo vlomljeno v draguljarno Božič na Bledu, kjer so vlomilci odnesli zlatnino za nad 100.000 din. Vlom ljeno je bilo tudi v banov vilo »Zlatorog« in v mnoge druge vile. zločincev pa niso mogli izslediti. Te dni se je skrivnostni svedrovec spet pojavil na Bledu in vlomil na več mestih. Imel pa je smolo. Preveč se je približal vojaški straži in — sledila je aretacija. Orožniki so v aretirancu spoznali zloglasnega mednarodnega vlomilca Franca Osojnika, ki je zadnje čase živel v Gradcu in na Dunaju. Pri zasliševanju je izpovedal, da sta mu pri blejskih vlomih pomagala še dva dru ga%nednarodna svedrovca,?ki živita prav tako v Gradcu. Sta to Franc Novak in Karl Mayer. Vsi trije so se nekaj dni pred blejskimi vlomi sestali v Rosegerjevi kavarni v Gradcu in napravili natančen načrt za vlomilske pohode v Jugoslaviji. Zlatnino in dragulje so zločinci prodajali nekemu židu na Dunaju. 'Preiskava, ki se nadaljuje, bo najbrže pojasnila še mnoge druge vlome na Gorenjskem, morda pa tudi v Mariboru, ker so se tudi tam vlomilci večkrat sestajali. ŠKOFJA LOKA BO DOBILA AVTOMATIČNO TELEFONSKO PODCEN-TRALO Pošta v novem Občinskem domu v Škofji Loki bo dobila avtomatično telefonsko podcentralo Zaenkrat bo ta pod-centrala urejena za 50 telefonskih naročnikov. Z ojačenjem telefonskega omrežja bo mogoč razgovor z vso Gorenjsko in najbrže tudi z Ljubljano. Enaki telefonski podeentrali bodo uredili tudi v Podnartu. Tržiču in Kamniku. TrboveHski drobiž Silvestrovanje priredi Sokolsko društvo v svojem domu. Začetek ob 20 \'a sporedu ples, komični nastopi, polnočna alegorija. Uradne ure nn občini, Za I. lil II. jo L>iJ določen sledeči delovni čas: 6b delavnikih razen sobote od S. do 12. in od 15. 18.; ob sobotah od pol N. do pol II. ne.pre-. krnjeno. Za stranke se uraduje samo ol> j ponedeljkih sredah in petkih. (Magajna I izplačuje |c in (hij od !). do 12. Iste dni j sprejema stranke ludi predsednik občine | in sieer od do 11 in od 1.1 do Hi. i o Ogenj v Zg. Polskavi. 1’oseslniei Ma-lildi Kobanov f.v Zg Polskavi je ogenj upepelil gospodarsko poslopje s hlevi. Skoda jr precejšnja. Mariborski ponarejevalci obsojeni v Zagrebu le dni je bila v Zagrebu končana razprava proti petim ponarejevalcem 500 dinarskih bankovcev. Trije izmed obtožencev so bili Mariborčani, in sicer Konrad Bezjak, Franc Polajzar in Viktor Marinc. Družba pa sta jim delavka zakonca Franc in Pavla Galič. Kolovodja ponarejevalske družbe je bil Bezjak, Galičeva pa sta bila obfožena, da sta ponarejevalce skrivala in jima prepustila, pro store za izdelovanje fakiflkatov. Bezjak je bil obsojen na 3 leta težke ječe in 120 din globe, Franc Polajžar na leto dni je če in 600 din globe. Viktor Marinc na 1 leto in 2 meseca ječe ter 600 din globe Franc Galič je dobil 1 leto 'i 2 meseca ječ' ter IjOO din donarim v- o V Knrteetdi je za olajšanje bed« v leku socialna akcija ---........... v hudi zimi. Zimska pomoč le[)o napreduje in je pokazala tamkajšnja javnost za akcijo mnogo razumeva, nja. o Za normalnotirno železnico se potegu- Je konjiški okraj. Gospodarski krogi utemeljujejo to zahtevo z vedno večjim industrijskim in splošnim gospodarskim razvojem. Poštne položnice so daio.s iislu priložene. Cesij. naročnike prosimo, naj eimpn j nakažejo naročnino, da jim ne ugasne pravica za zavaroval lino na HMHNI din. One eenj. naroAiike. ki imajo naročnino že plačano, prosimo, da pridobijo novega naročnika in mu izročijo položnico. rPRAVA Celje c l’prava eeljske bolnišnice je o božiču z lastnimi sredstvi in delno s prispevki nekaterih celjskih Ivrd pogostila bolnike in jim pripravila' vsaj nekoliko božičnega veselja e l'mrl je v Drošinji vasi pri Petrovčah trgovec in rosestnik Rudolf Covejšek. e Predstojnlšlvo policije v Celju opozarja /.(.'lisko, ki je pustila pred dnevi na Lavi S letno deklico Katarino Vrbovškov ' iz Smarja-okolioc. da pride takoj po otroka, ki je sedaj pri nekem posestniku na Lavi. o Dežurni zdravnik Ol Zl) I januarja: dr. Jos. Čerin, Prešernova I. c Otroško kolo. je bilo ukradeno izpred stanovanja odvetnika dr. Zdravka Kalana na Cankarjevi cosli. c Obleka se je vrneta pri štedilniku .'i telili hčerki posestnika Alojziji Hednakovi iz Sl Janža na Vinski gon"! Otroka, ki je dobil opekline po vsem telesu, >so oddali v celjsko bolnišnico, kjer«je podlegel poškodbam c Iz Celjskemu šahovskega kluba. Xe samo /. izletom v št. Pavel in z ustanovitvijo tamkajšnjega Šahovskega kluba, ampak ludi z odigranjem brzoturnirja za mesec december. jo C8K- zaključil svoje jubilejno leto. Največ, točk, 12 od 11 možnih ter prvo nagrado „Maks Jimve" si je priboril Slavko C.ijan. sledila Milan Skitck II točk iii drugo nagrado „Maks Emvc ler inž. Sajovic i) in pol ločk in tretjo nagrado Domači šahovski mojstri ". o Silvestrovanje priredi sokolsko dru-Ivo v Hrastniku. .Na programu je obilo prvovrstnih originalnih kabaretnih' ločk in ples. o Aero-klul) v Ljutomeru vabi 5. januarja 1911 v Sokolski dom na veliko plesno prireditev. Za izredni uspeh večera je jx)rok delavnost letalske mladine. o Hrastnika cestna razsvetljava je pozimi povod mnogim pritožbam od 'slrani rudarjev, ki gredo zgodaj zjutraj na delo. Cestne, svetilke ugašujejo večinoma prezgodaj, tako da morajo rudarji iz Dola in okolice po lemi v službo. Ker so ceste spolzke, je to zelo neugodno. Po drugi slrani pa cestne svetilke ]>opoldne prezgodaj vžgo. o -\csreta na Pragerskem. Poštni uslužbenec Fvane Šober iz Sp Polskave j :■ pri nakladanju vroč v poštni vagon prišel med odbijače. Dobil je nevarne poškodbe . o Nov občinski dom bo gradila občina v Ibtdečah. V la namen |Y kupila od celjskega trgovca z usnjem Šlapšaka dve hisi, ki ju bo podrla. n Svojemu sosedu sla odgriznila nos in ušesa kmet Draguliir Jovič in njegova zena iz okolice Leskovca. Delala sta‘ na njivi' njuno opravilo pa je motila svinja soseda Mladena Djokiča, ki je kljub njunim pozivom početje svoje svinje mirno opazoval in se. jima nasmihal. Sodišče, je kaznovalo zakonca vsakega z zaporom :i in pol mesce. n Zaradi svojih slabih plač so se obnuli na merodajno banovinsko predstojnlšlvo zagrebški odvetniški pripravniki. Predložili so tudi podatke, koliko bi zahtevano izboljšanje njihovega položaja obremenilo banovinski proračun Poleg boljših plač pri odvetnikih zahtevajo namreč’ skrajšanje sodne prakse in njeno honoriranje. Pftfj Delo slovenskih akademikov ■o vršila tudi letos 4. januarja 1911, ob pol 21. uri velika prireditev JS ..Jadranska noč" s sodelo-lovanjem narodnih noš v vseh prostorih Sokolskega doma. Kljub svečanosti prireditve je omogočen vstop vsakomur z ozi-ivm na nizko vstopnino, in plemenit namen, ki ga prireditev ima. Vabljeni vsi. Odbor. * Ne pozabite na silvestrovanje v Sokolskem domu na Pobrežju. Tam boste najlepše dočakali Novo leto. * Sokol II. Pobrežje priredi trad&dk j onalno silvestrovanje v Sokolskem domu ; na Pobrežju. Igra jazz — spored — ples, j * Kam pojdeie letos na silvestrovanje?.. ; Sokol Maribor I. bo slavil Silvestra v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v trgovini Franko, Dvoršakova ulica. * Dr. Černič se Je vmH in ordinira redno v sanatoriju Tyrševa 19. * Trndlcijonalno SILVESTROVANJE v kavarni ., Jadran". Program, godba, dekoracija. Rezervirajte mize. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m Z vrčkom za pivo je udaril po glavi v nekem gostinskem lokalu v Kneza Koclja ulici nezaposleno sobarico Elzo Gselma-novo z Vodnikovega trga šofer Breznik Rudolf iz Vojašnike ulioe, razjarjen zaradi tega, ker je brez vsakega povoda, kakor so tudi potrdile priče, stopila k njemu ter mu’ pljunila v obraz. Ker je dalje časa ostala nezavestna ,so jo reševalci odpeljali v l>qJnišnico. m Drzna tatvina. Posestniku Alojzu Špra-gerju na Zrinjskega trgu je nekdo iz nezaklenjene predsobe njegovega stanovanja ukradel iz zimske suknje Ustnioo .s 400 dinarji ter raznimi legitimacijami in denarnico z nekaj drobiža iz hlačnega žepa. Nedavno sta mu na isti način izginila ava para gojzerjev. Tatvine je nujno osumljen neki mlajši moški, ki sc je v istem času potikal po hiši. Oškodovanec jc Obljubil onemu, ki mu izsledi latu, nagrado 500 dinarjev. m Težke opekline po obrazu in rokah je dobil 51 letni posestnik Mihael štramec iz Sv. Jerneja pri Muti, ko je gasil požar v svoji hiši, ki je nastal zaradi tega, ker je neprevidni otrok raztresel žerjavico. * TUDI LETOS bo SILVESTROVANJE Sokola I. v Narodnem domu. * Tradicionalno SILVESTROVANJE v hotcl-kavami in restavraciji OREL. Naročajte Silvesler-menu! Rezervirajte mize! Po 24. uri „odojček", kisla juha. * Na Silvestrov večer ples v gostilni Tomšič, Pekre. Vabi gostilničar. * VESTI IZ V. OKRAJA! Sokol I. priredi letos silvestrovanje v vseh prostorih Narodnega. doma. Sodeluje godba „Drave“. Narodno gledmllšim Ponedeljek, 30. dec.: zaprto. Torek, 31. dec., ob 21.: „ Cigan baron A Silvestrova nagradna predstava v gledališču. Tudi letos pride Silvester v Narodno gledališče po slovo od starega leta. Za srečne obiskovalce prinese s seboj trf primerne nagrade. To pot se Silvester pred stavi v priljubljeni melodiozni Straussovi opereti »Cigan baron". Pride pa v gledališče tako, da ga vsak lahko obišče: začetek predstave bo šele ob 21. Kino * Grajski kino. Samo do vključno ponedeljka izborni zabavni film „Žbagom Dunaj" Paul Hobiger, Lizi Holzschu. * Esplanadc kino. Najlepši Rim sezone »Njeno življenje" s Parno Wcssely. Film velike in iskrene ljubezni, ki je navzlic raznim razočaranjem dosegla svoj cilj. * Union kino. Danes samo ob 16. uri »Poslednjij gangster". Večerne predstave popularni šlagerfilm ..Pesem zlatega w* zada" z Jeanctto Mac Donald in Edy Nel-sonom. * Zvočni kino Pobrežje 31. dec. in L januarja prekrasni film .,čar Bohema", Smuimrska poročila Minski vrelec: —17 C, jasno, mirno, 30 cm pršiča. Kremžarjev vrh: —10 C, jasno, mirno, lo cm pršiča na t«xllagi 35 cm. Peca: —8 C pooblačeno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 20 cm. V Mariboru je še mnogo nezazidanih stavbišč Vsako leto je v Mariboru zelo živahna stavbena sezona, v kateri se zgradi mnogo lepih krasnih stavb, ki spreminjajo sliko starega Maribora v moderno velemesto. Vendar moramo ugotoviti, da je v centru mesta nekaj prav lepih parcel popolnoma nezazidanih, kar kvari estetsko lice okolice. Na Kralja Petra trgu je velika parcela nezazidana, že mnogo let se govori, da bo parcela zazidana, a še vedno stoji tam polomljena ograja, ki nikakor ni v skladu z lepo urejenim in zazidanim trgom. Nadalje je v DvoFakovi ulici na desni strani cela fronta nezazidana, dočim smo dobili na levi strani par Sokol Maribor I. priredi tradicijonalno silvestrovanje v vseh prostorih Narodnega doma. Začetek oh 20. uri Predprodaja vstopnic pri tvrdki Franko, Dvor-žakova ulica lepih stavo. Med temi stavbami so še tudi vrzeli, ki kličejo stavbenike. Vhod v Cvetlično ulico iz Aleksandrove ceste ni nikakor v skladu s krasno Batjelovo palačo, Mala hiša poleg nje kvari vso okolico. Tudi poleg kina Esplanade je krasen prostor za lepo palačo, ki bi okolico spremenila. Je še mnogo takih prostorov, ki bi se morali zazidal, da bi Maribor dobil še lepše lice. Najdemo pa tudi mnogo zgradb, ki kvarijo lice cele ulice ali pa trga. V tem oziru prednjači vhod v Vetrinjsko ulico- z Glavnega trga. Ta prostor bi se moral na vsak način uirediti. Tudi na Aleksandrovi cesti najdemo nekaj zgradb, ki že zdavnaj ne spadajo tja. Upamo, da se bo počasi tudi to vprašanje našega mesta uredilo. Seveda igra tu veliko vlogo tudi cena stavbnim parcelam, ki so tu zelo drage. Izd ia Iti u ue rračajo. kupujte MALI OGLASI CENE MALIM UULASOM V malih oElaslb stanc vs&Ka oeseda 51 uai najmanjša orisulbina za te otlase le din 10.— Dražbe, orekllcl doolsovanla In ženitovaalski oslasl din 1 do besedi Na)- manlšl znesek la te oelase te din Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oglasni davek za enkratno obiavo inaSa din Z— Znesek ta male ostlase se olačult tako! Drl naročilu, oziroma ca le vooslatl v Dlsmu skopa) z naročilom ali oa do Doštnl položnici na čekovni račun it. 11.400 -Za vse olsmeoc odcovore ulede mallb oclasov se mora odložiti znamka za 3 din Liubezen? kam, kje? ZA SILVESTROVO v gostilno »Mesto Maribor«. Tržaška 7. Velika veselica, sodba s plesom- Za obilen obisk se priporoča gostilničarka Milka Hribernik ter želi vsem svojini gostom veselo in srečno Novo leto. 21493-1 Prijetno bo SILVESTROVANJE PRI SENICI v Ulici kneza Koclja. Dobra kapljica po izbiri Cene zmerne.__________________ 21502-1 SLUŽBO DOBI PRODAJALKE za usnjato galanterijo sprejmem takoj, oz. kasneje. Le dobro izvežbane naj se pismeno javijo pod šifro »13« na o gl* odd. »Večernika«. 21482-2 STANOVANJE IŠČE FRIZERSKA VAJENKA se sprejme. Salon Mrakic, Koroška c. 7, Maribor. ______ 21439-4 STANOVANJE ODDA Lepo, komfortno, sončno TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico in pritiklinami se takoi odda. Aljaževa ulica 4 21498-5 Odda se SOBA in KUHINJA ter soba z lastnim štedilnikom. Gubčeva 3. Melje. 21494-5 Odda se takoi STANOVANJE sestoječe iz 2 velikih, 1 majhne sobe, kopalnice ter z vsemi pritiklinami v novi zgradbi. Ljubljanska ulica 16 21505-5 DVOSOBNO STANOVANJE v novi hiši, s predsobo in kopalnico se s » 1- ian. 1941 odda. Tržaška cesta 46-1. 21478-5 PREHRANA SOSTANOVALEC se poceni takoi sprejme v celo oskrbo Mlinska ulica 9, dvorišče, levo, 1. vraita, pritličje. 21500-7 SOBO ODDA Odda se opremljen, separiran KABINET Glavni trg 12-IT. 21495-8 Sprejme se takoi SOSTANOVALCA Splavarski prehod 8, pri Sattler. 21496-8 SOBO IŠČE Iščem večjo OPREMLJENO SOBO s štedilnikom in dvema posteljama s sep. vhodom za mladoporočenca s 1 ian. Ponudbe poslati na ogl. odd »Večernika« pod »Dober plačnik«. 21477-9 OPREMLJENO SOBICO blizu kolodvora, tudi kot si stanovalka, iščem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«- 21488-9 POHIŠTVO-OPREMA cene«. 21221-17 Kupimo takoj dobro ohranjeno PISALNO MIZO in stol. Ponudbe na ogl. odd-»Večernika« pod »Navedba Grafolog F. T. Karmah, sprejema obiske v Mariboru, Hotel Zamorc skoz celi dan. OMARO za predsobo in ureprogo za jedilnico proda skladiščnik, Meljska 29. 21389-17 Prodani malo rabljeno POHIŠTVO štedilnike in druge stvari po nizki ceni. Starinarna Pobrežje. Aleksandrova 31. 21483-17 Aka želite oglaševati, pokličite telefon: ŽENITBE - DOPISI GOSPOD 30 let star- privatni uradnik, želi poznanstva z gospodično do 25 let. čiste preteklosti. Ceni ponudbe pod »Iskreno prijatelistvo« na ogl . odd. »Večernika« ' 21492-19 ŽENSKI KOTIČEK ASTROLOŠKA SPECIALIST-KA Mme. F E L I C I T A S daje nasvete ob torkih in petkih Sodna ulica 26, III-8. 21481-18 NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža-volna, pletenine. Oset »Mara* Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 GLASBILA Proda se skoraj nova HARMONIKA sistem »Lubas«, Tonart CFB-trikrat uglašeni basi ter šestkrat uglašene trobente. Informacije pri Založnik, Zibika, srez Šmarje pri Jelšah- 21509-20 ZAHVALA Delavci opekarne se iskreno zahvaljujejo g. Stejnklau-berju za podeljeno božičnico. Obenem mu želimo prav srečno in veselo Novo leto. 21491-26 BOBEN (Schlaswerk) kotnpl-, s sedmimi deli. naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 21480-20 ■ta vsakogar dobite najceneje v parfumeriji ,££VO*, Maribor Vetrinjska ulica št. 18 Pozivam, dotičnega mladeniča, ki je pomotoma vzel iz moje predsobe listnico z denarjem in legitimacijami, da mi isto vrne potom nefrankirane kuverte ali nabiralnika v mojem vrtu. Za trud naj vzame ves denar, ki je bil v listnici. 25-67 ■■ * *i • pri itaiih inseren. I kupujte Hh ler oglašujte Zahvala Za izraze iskrenega sočustvovanja in za spremstvo na zadnji poti ob priliki bridke izgube našega dobrega in nenadomestljivega soproga, očeta, sina, brata in svaka, gospoda Antona Marina gostilničarja, trgovca in posestnika se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zalivalo smo dolžni prečast. gosp dr, Mešku za zadnjo tolažbo, gosp. dr. Cijanu za požrtvovalno skrb in lajšanje trpljenja v pokojnikovi bolezni, g. Špragerju za priščrne poslovilne besede, nadalje Glasbenemu društvu Tezno za žalostinke na pokopališču, zastopnikom Softola, gasilske čete in gostilničarske zadruge ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Tezno, dne 30. decembra 1940. « žalujoči ostali. Utrujena duša našega soproga, papana, strica in svaka je našla svojo pot v večnost. Užaloščeni javljamo, daje danes preminul meh Emanuel slaščičar Poslovili se bomo od njega v sredo ob 3. uri na Pobrežju. Maribor, dne 30. decembra 1940 Žalujoča rodbina 4 Ilichova in ostalo, sorodstvo Za Silvestrovo sama v specialni trgovini I.Lah (prej Gr«ln«r) Gosposka ulica 2 * telefon 25-03 ZDRUŽENJE SLAŠČIČARJEV »N MEDIČARJEV V MARIBORU sporoča žalostno vest, da je njen zaslužni predsednik, gospod ILICH EMAN slaščičar preminul. Preminulega ohranimo v častnem spominu! MARIBOR, 30. decembra 1940. ADOLI1 RIBNIKAR v Maribora Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik Sl ANK C J ODELA * Maribora - Oglasi po ceniku Rokopisi m; UredntStvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telelon uredništva žlev 25-67 In uprave itev 28-67, — Poštni čekovni račun štev