iz Jugoslavije. — PokrajJnska skuPščina UJU po\ericnlstvo Ljubljana se zaradi razafli težkoč. v orvi vrsti zaradi aastanitve udeležencev, ne more vršiti v Celju. zato se vfši skapščiaa po sklepu zadnje se]e ožjega sosveta dae 3. ia 4. septembra t. 1. v R o g a š k i S 1 a t i a i. kjer bodo uživali adelež.eaci po ugodnih znižanvh cenali vse udobaosti. Okrajaa društva aa] pravočasno javijo dclegate! —• U.lll. poveriehištvo Lfubljana. — Brez sfnisla za organizacijo! Vo- litve učiteliskih zastopnikov v okrajai šolski -;vet za ljubliansko okolico so pokazale ačiteljstvo tega okraja v povsein dragačni lači aego srao ga bili doslej vaieni gledati. Napredaa kaadidata sta dobila po 139 oziroraa 137 glasov. raedtem ko so ostali Slomškarji daleč zadaj s 47 do 19 glasov. Pa še aekaj drugega so aam poka^zale te volitve: Okraiao ačitelisko draštvo za ljubljansko okolico iaia po svo.iem zadajem društveaem sezaaami 107 Cla.nov. Če primerjamo to število z gcreniiin številom oddaaih glasov. tedaj se nam pokaže. da ie v ljabljanski okolici nkrog 30 naprednrh vičiteliev oziroma učitcljlc. ki še aiso včlaaieni v UJIJ. Kje je iskati vzroka temu aelepema poiava. da ae rabimo drugega izraza? Kie dragje, če ne v aas samih. v poaiaajkaaja prave staaovske zavednosti posamezaih članov aašega stana! Ia te aezdirave razaiere aiso doma samo v ljabliaaski okolici. ia puiav staaovske aezavedaosti je opažati več ali maai skoro po vseh šolskih mkrajih širorn Slovenije. Čitajte n. pr. poročilo društva za mariborski šolski okra] y zadinjem »Tovarišu«. kjer ipoziva tov. predsedaik vse še aevčlaaiene tovariše dovarišice) v okraja, »da se čimpreje orgaarzirajo orečitajoč irnena dotičaih stanovskih .divjakov'.« Pa — če hočete — še ea dokaz staaovske brezbrižaosti, ki nam ga audisledeče aapoverjeaištvo UJ'J aaslovljeao pisrao: »Podpisani uljudao prosi. da aai se ma sporoči. ako ie član UJl' V slučaju da ni, potem prosi. aaj se >ra blagovoli vpisati kot člaaa UJU ter ma poslati' položaico v sviiio pilačila člaaarine. N. N.« Ce se;da.i vzamemo. da ]e v vsakem okraja povprečao po 10 takih aezavedaežev. otorajaih ¦društev pa je 31, teda.i iraamo v Sloveaiji aad 300 učitelistva. ki drži roke križera ter od straai jrleda d_elo svojih tovarišev in aživa saJove ajihovega truda! To je čra madež aa aaši celokupnosti, ki ga moramo čira¦preie odpraviti pri vsakem diruštva. pa n.ii staae kolikor hoče! Na celokaipiaem člaastvu naše orgaaizacije je. da privede vse te nezavedae l|udi pod okiriUe'UJU. Postapanje tov predsednika društva za mariborski nkrai jc posnemanja vredao. Ako st^rimo tozadevao vsi svo.io dolžaost. potem aoamo, da se naia ae bo treba več pritoževati. da se 10% slovenskora uTMteljstva nahaja zaaai svoie siaaovske orgaaizacje. Vsi smo ta. da vsak po svoji moči ia zmožnosti prispevamo za slkiuipno dobro svojega staaovskega ia narodaega ajediajeaja. da saio zidairji svoje ia aarodove boljše bodočaosti! — Vozne ugodnosti na državnih železnicah. Z ozi.rom aa tozadevae vesti raznih listov se je aaš strokavni tajaik iaformiral na merodajaem mesta. kier pa še rtimajo aikakega aradaega obvestila. Zato opozarjamo aaše člaastvo. aa bi bile ?.a enkrat prošaje brezuspešae. Cim poizvemo o stvari aeka.i pozitivaega. obiavimo to takoj v listu. — Opcija za državljanstvo v naši državi. Oi ra7aih straai preiemamo vprašaaia. kai ie akreaiti vsem tistim tovarišem (tovarišicaim) ki so pristoiai v zasedeao ozemlje, da ae pridejo v kako aeorilik.o ker taorda še niso optirali za aašo državo. Ker velja occijska 'pravica za v<?e iavae uslužbence, torei tadi za učiiolistvo. v eaaki ia isti raeri bodi aam kot odgovor dovoljeao. da citiramo besede ki iih z ozirom aa izvrševaaje opciiske praivice navaja »Poštni Glasnik« .v  svoji 12. štev. z dae 15. t. m. Tam stoji  tako:»Če ae izidev kratkeia dmgačaa aa- redba. iim svetajemo. da optiraio. poseb-  ii) na provizorai nameščeaci. Rok za op- ciio pciteče 2. avgusta t. l. Dr. Rvbaf je o» 'mneaja^ da ta rok ae drži ia ooroea Primorcem drugače z ozirom aa aajpa&ie vesti o roku za opciio v »Jagoslaviji« z dne 12. jalija. Za aas važen del njegove.sra člaaka se glasi takole: Sicer pa nima ta dan {?.. avsriist) za opciiski rok aikake važnpsli. Za izvrševanje opcijske U"avice ie aarareč merodajna izkliučao le aredba od 25. aovembra 1. 1920. št. 271 ->S'užbeaih Novia« z dodatao aredbo od 2^. decembra 1970. V zmisla § 12 prvoaavedeae uredbe pa začne opciiski rok za osebe. ki imajo domovinsko pravico aa ozennliu zasedeaem od Ita.li.ie. teči šelc od treaocika. ko se reši vprašaaie državne meje prdti Ita.li.ii in ko bode Italfja evakuir-ala naše dotične kraje. Tak rok torei sploh ni še začel teči. ker ai Italija dc danes še izprazaila oaeea zasedenega ozemlja. Tudi pravi iiredba izirecao, da bode rainistrstvo za aotraaje stvari začetek roka svojčas objavilo. V kolikor ]e aieni zaaao. take objave do sedaj še ni bilo ia ie tudi ni moglo biti. keir ai še vse ozemdje iz.iprazajeao. V Italiii ie bilo to vprašanje drasrače rešeao. S kr. odlokoni od 30. dec. 1. 1920. št. 1890 je bil aamreč za izvrševaaje apcijslke pravice za lašlko državljaastvo določea tok do 15. ialiia 1921. Ob pogaian.iih v zaiisla čl. II raioalske pogodbe sem laškega zastoptiika sr. Salato aa to raziliko opozoril iii izirazil žel.jo, aaj se v obojestraaskem iateresu to vprašaaje eaakoraorao re§i. Snorazamela sva se aa to. da se opcijski rok za naše laške državljaae podaljša do 31. decerribra 1921. Neposredao pired svojiir, odlhodom iz Rima sem slišal, da je laška vlada že izdala kraljevi odlok v tem ztnisla. O stvari sem seveda poročal aaši viadi; ao oaa se o te.m \iprašan.iu ai še iziavida. Vsekaikor pa z oziirom aa gori r?čeno ai aikakega dvoma, da za primorske Jagoslovene. ki bi hoteli otnirati za Jug:oslavijo. ai niti še začel teči opcijski rok.« Tako.tarei dr. RybafK Prizadetim tovarišem (tovarišicam) je sicer daao aa razipola^o. da se drže Rybafeve razlage, vendar pa iim, da se izaKaeio vsem morebitaira zmedam ia sitaostim. svetujeino. da oniirajo do 2. avgasta. — Dmštvo učitelia gradi. škola v Hrvatski i Slavoniji je zborovalo dae 3. ialiia v Učitelj. domu v Zagrebu. Zborovaai.e ie otvoril predsedaik .los. Kovače\'ič. Po oozdravaih besedah je predlagal, aai odipošliejo zborovalci aa kabinetno pisairno v Beogradu brzojavko. ki bi iziražala iskreao zadoščeaje, da se .ie poaesrcčil atentat aa aašega prestoloaaslednika Predlog so zborovalcf aavdušeno sipreieli. Nato ie podal tajnik Dašaa Židov:ic izčrpno poročilo o draštveaem delovaaja. Opisal je vsa pota ia vse boje društveaega vodstva. da bi dosesrlo pravičao ureditev službcaega razmerja meščaaslkosolskega učiteljstva. Uspeha doslej aavzlic vsem aaporom ai bilo. Hrvatske meščaaske šole bi.ie.jo težek boj za obstanek. Nadzortajejo .iih aadzoraiki za ljudske šole. ker so ž ajiaii združene. Oblast zapira sneščaaske šole ia ustanuvlia v popolnem nerazamevaaja ljadskih nrosvetaih potreb — gimnazije. Na aaketo. ki je v Beosrradu izdeloivala šolski zakoa. niso bili pozvani zastoipaiki rr.eščaaskih šol. Nujna potreba ie. da se ¦^draži učiteljstvo meščanskih šol iz Hrvatske ia Slavonije. Dalmacije. Sloveaije. Vojvodiae ia dragih pokraiia v sikiuipno or.sranizacijo. Zahtevati moramo. da se p.onovi v počitaicah aaketa za šolski zakoa. ki bo obravnavala meščaasko šolstvo. Na aaketi aa.i bojo zastopane mešoaaske šole vseh pokrajin v Jugoslaviji. Zhorovalci so skleaili. da tozadevao resolmcijo takoj pošijeio miaistirstvu v Beograd. Predsedaik ie pripomail. da je dobil pravkar poročilo o aameravani aa'ket!. ki jo je zahtevalo tudi aovoastanovljeno društvo meščaa. učiteljstva v Vojvcdini. Po poročila blagajaika je pozdravil predsedaik zastopnika slovenskih me.ščaa. šol. Drag. Hameka. ki je nato v dališem iperočila opisal razmere raeščanskih šol ia ačiteljstva v Sloveaiii. Radostno ie pozdravil namero. da ustanovimo ear.tao falango. da izvoMiemo bodočaost meščanSki šoli ia aje učiteljstvu. Izrazil ie Seljo, da bi bila ta orgaaizaci.ia v okviru } Idružeaja. Če bi pa jijega vodstvo ae hotelo ali ne moglo aajti foraie za vzpreiem. se pa tadi ae bomo strašili samostojae oreaaizaciie. ki bo zadosti močna za delo ia —J>o.i. Predsedaik Kovačevič nredlaga, da skličemo v jeseai delegate iz vse Jugoslavije aa posvetovaaje v eaotai orgaaizaciii ačiteljstva ineščaaskih soi. Predlog je b;l soglasao sprejet ia za iirvatsiko društvo takoj določeai delegati. Sledilo ie še posvetovaaje o eaotaih ačMih naoriMi ia je bila sprejeta resollucija v prilog ožeajeaim ačfteljicam. ki se čatijo z ozirom na svoje »ošteao delo prav tako urikra.išaae kot aaše tovarišice. Po ziborovania ie spreaiilo rtekaj tovarišev slo.vanskega gosta aa razsfavo »Radiše«, kier ie bilo razstavljeaih vse polao izdelkov vajeacev. Mrvatje so z ozirom na vzgoio obrtnega naTaščaja občudovanja vredai. Dobro bi bilo, da bi si aaši aierooaini krogi ogledali delovanje diriištva '>Radiša« ia bi tiudi rri aas ustva>rili kaj sličnega. V posebnem oddelku ie bila razstava risarskib ia rokotvoraih izdelkov meščanske šole. Rokotvorai poak aa dotičai šoli vodi strok. uč. Marijan Markovac. ki ie rade volje razložil svoie delo ia aačrte. ki jih ima za bodoče delovan.je v tem pogledu. Tadi ta bi se mi lahko kai nančili od bratov. ki tako radi pozabavliamo aa nje. Posebao le omembe vredna narodna ornarnentika aa izdelkib. Slovenske tovarišice opozar.iamo aa narodoipisai nruzei. ki ua otvoriio sedai v Zagrebu. Učiteliice risanja nai si ogle'Jijo te oeromae zibirke aaTcdnesa blaga. ki je v aiih aagromadeaega toliko šc ae ui)ora<b'l.jenega aradiva. — Tovarišicam! V počitmcah prirediai v L.Ribljani ob času veleseima razstavo belokranjskih vzorcev. Predvsem bo to kompletna zbirka tov. Poldke Bavdkove iz Vinice. Poleg origiaalnih vzorcev bodo tadi razaa dela z aarodainii motivi. da so pokaže upoiraba oraameatov. Vmes pa bodo razai svatovski nakHi in dragi belokraajsiki predmetf. Opozarjam tadi aa prireditev v kmet. paviljooiu aa sejnnšoa, kjer razstavim belokranjsko domačo obrt: izdelovanje platna. pisanic, trakov. čipk. čaraip. Vse to se bo delalo aa licu mesta. Kdor bo takrat v I3.ibl.iaai (od 13. do 24. avgusta). aa.i ae zamudi te prilike. Božo Račhž. — Štiridesetletnico mature praztinteio letos Mubljansiki tovariši Laka Jelenc. Jakob Fiurlan. Gale Fraac in prof. Aaton T-.iatek. Gospodom jabilantom aaše iskrene čestitke! ¦— Iz Črnomlja. Črnomaljska šola je oriredila razstavo ženskih ročaih del ia risarskih izdelkov. Obiskovalec odide zadovoljea. ker vidi dobro voljo ia pridaost ofcrok in učiteljev. Posebno aas veseli lep msneh pri žeaskih ročaih delih. ki ga je dosesfla tov. ž. r. d. Voačiaova. Vesell nas. Ja se ie lotila tadi zelo hvaležnih ia krasaih aarpdaih vezenia. Imela ie srečno roko zlasti r>ri izdelovaaja torbic. ki so res elesrantae. To je najlepši dokaz, da so narodne stvari nailepše. če se jih okusno unorabi ia se pri teni ozira tudi aa material. Iz srca želitno. da se belokraaiske vczenine zopet razširijo in to ootom šol. Vzorce imamo v Sičevih vezeninah. če pa kateri kai ae razuitie. nai.se obrne na Poldko na Vinici. Črnomaljski šoli česti-. tamo na leioem usnefiu. Na državnem moškem učiteljišču v I iablian! ie bilo koacem šolskega leta 1920.'21. 170 gojencev od teh ie bilo 17 ^ojencev odličuo sposobnih. 106 sposobnih, ponavljalai izpit se je dovolil 29 goiencem (17%). nesnosobaih je bil.o 15, neizprašanih 3. — Na drž. žen&kem učiteliišču. .v riubliani je bilo 183 gojeak: odličao sposobnih je bilo 61. sposobnih '0.1, aesposobni 2 (1%), ponavl.ialni Izpit je dovoljeil 13 gojeakam (7%). neizprašanih ie bilo 6 gojenk. — Zrelostni izpit na drž. mos. ueiteliišču v Mariboru. K zrelostmemu izpita na dra. moš. ueiteljišču v Mariboru se je zglasilo 45 kandldatov in kandidatinj. Izpit se je vršil pod predsedstvom viš šol. nadlzomika dr. I.. Poljaaca od 7. do 13. .Hiriiia t. 1. 1'spehi so bili sledeči: a) izpit so Drestali: eg. Biteac Rado. Božični'k Rom.aa. Čeh Braaimir, Frass Pavla. Gollob Emilija. lerkovir. Nikola, Klampfer Marica. Klinc Drago. Knapič Viktor, Korber Franc Košuta Joiipina. Kovačič Ed¦rard, Kozar Franjo (z odliko). Kraimar Vladimir. Kregar Aaton. Poztie Marija (z odliko), Ravbair Ciril, Radež Josip (z odliko). Stanzer Josip. Straus Micka (z odliko) Šegala Josio (z odliko). Trobec Milena. Zidar Milovan. Žabkar Marica (z 'jJliko). Topolnik Ludovika. Košenina Vladimir. Hlebec Ivan. Babič Filip, Kasoar Fraac. Korber Vida. Rauter Slava, Godicl Rudolf. Skaza Aleksander, Oalsenlburger Štefaa. Lovrec Štefka in Ra~.ek Adrijeaa: b) Ponavljalai izpit iz enega nredmeta je dobilo 5 kaadidatov(inj); c) Med izpitom so odstopili 3 kandidatje; č) 1 kandidatinja ie bila pri dopolnilnem izoita iz slovenščlne r&probirana. -- V Zatičini na Doleajskem ie amrla 15. t. m. gospa M a r i j a Lebanov a.-sopirofifa vpokojeaega šolskega ravnatelja.iov. Aatona Lebana. Pokojnico ie pregnala vojna iz solnčne Goriske v pri- j iazno-Zatidino. ki ji je dala po dolgih le- { P.h beganstva mirno počivališče. Tova- I lišn soprogu in preostalim naše iskreno sožalje. blagi pokojnici pa mir in poko! — Smrtna kosa, Dne 13. t. m. je nagloma. vsled izbruha krvi, amtrla učiteliica tov. Marijana Torelli iz Skaračine. Nra Boh. Beli je bila na počitnicah pri znancih ter ie mislila. da io bode goirenjski zrak res pozdiravil in otel slateče ačiteljske bolezni. pa smrt jo je prihiteia v zdravljeiija. Slažbovala je v Mengšu ia v Rožeka na Koroškem in siedrdič v Ska* rikMtji. Pod Osoiaico aa tukajšajem pokoliališcn Boh. Bele bode sanjala večae sanic aasproti »Babjega zoba« ter ob šumljaaju uaše bistre Save. Naj v mira poCiva! - Itnirl jc v Bregu pri Celja vpokojcai nadučiteli 'van Rupaik v 82. letu svoic starosti. P. v m.! — V Hrastniku je priredila domača učitcljica tov. liermiaa Luadrova dne 16. pr. ni. sestanek ženske šoli odrastle mladiae. Zbralo se ie nad 50 deklet večinoina iz dclavskih krogov. ki so pazao in z zanirrranjem sledila izvaiaaiem predavatel.iice. ki jim je tolmačila pomen in važaost V i d o v d a n a in jih tudi sicer bo.irila za državng, in narodao misel. Navdašeaa defkleta so izrazila željo, da.bl se take priireditve še ponavljale..-- Pohvalao omeniamo ta nastop tovarišice Lundrove. ki dobro umeva prosvetao delo slovejiske ačiteljice tadi feveii šole. z želio. da na.ide med tovatrišicami obilo oosnemovalk. — Šolarska veselica. Tudi v Bukovšici nad Škofjo Loko je šolska mladina pod vodstvom ačitelja Štef. Scheina napravila 10. M. šolarsko veselico. Na programu je bilo dvoglasno petje. katerp je učiteli Schein s^remljal na kitari. deklamacije in igra »Teta iz Amerike«.. Vse točke so vzpele orav doibro. Posebno ]e acaiala točka: »Telovadba s petjem«. ob kateri ie tjčitedi pel s sonaraim glasom »Slepca«. a dekleta aa odru so mimičao kazale slepčeve občatke. Vstopaine ai bilo. a ŽMpljaai so vendar darovali toliko. da ie tisočak urebitka. Zanimivo in ihvale viedno ie da ie oder, dekoraci.ie itd. ačite!i sam napravil. Vsa čast! .. ; — K razpisom shižb na meščanskih šc»lah. Tov. D. H. se v 27. štev. »Uč. .T.« hndaje. da so se ^redčasno razipisala mesta učiteljev. ki knajo v dekretih dovoliea rok za polaganje izpitov. Atoenja sem. da se teh slažb sploh nai ae razptsaie. ker so itak namenjena dotičnim osebam. ki ji že zasedaio. Tako ie. bilo Iara na mariborski meščanski šoli razpisano s*rok. ačit. mesto za II. sk.. pa proslm. razpisano samo za enega prošniika. Ker vv ie ;sti dobil boljšo službo. zato je prošnio od^esfail. Za mesto pa ie pirosil tudi nek neipoklicaa kompetent. Da ni trebaio aiesta oddati, so rrrtt podržali pod nos § 8 zakoaa z dne 17. maja 1877. To po pravici! Mesto ie zasedel potein neiziprašan ačiteli. aaibrž s klavzalo. Letos so rnesta razpisaaa zopet samo za poklicane. /ato so.lanskemu nepoklicanou tadi letos že odkimaii. In to tndi po pravici! Zato mi ai iasao, čemu se taka aiesta sploh raanjsajejo, Tudi mi ni jasno. čemiu je izdal viš. šol. svet neke smeraice. po katerih se aai sestavlja.io ternorxredlogi. — Korošec. — Članarina in darila za učiteljski konvikt. Učiteljstvo ljubljanske okolice n*-i sestanku konceni šolskega leta v Kaši.oi zbralo K 400—. Književnost in umetnost. Vse pod tein zaglaviem navedene kniige, rauzikalije, tiskovine itd. prodaia in sprejeiua zanje naročnino kniigama »UčKeliske tiskarne v I.iubljani«, Fraiieiškanska ulica št. 6. Publikaeiie Slovenske Matioe. »Matica«, je i/dala ravnokar ket izredni izdanjj dve knii«-i in sicer: Pavla Golie lirsko zbirko »Pesini o zlat laskah« in Fraina RnŽKarja lijudsko dramo »Ra-zvalina življenia«. Člani Slovenske Matice, ki s\, za tekoče leto že poravnali članarino, in usfrirtcvniki dr«be omenjenii knjiigi broširani ;po 18 K vn vezairti po 24 K. Za druge, bi niso matioij č!jni, je cena broširanih in vezanilh izvodov za C K višja. Od knjig, ki jih ima Matica še iz .prejšniih let v iaalog, opozarjamo na Dostojevskega - Levstika »Zapiske iz mrtvega doma (20 K), Radivoja Peterlina - Petruške pesmi »P.o cesti in stcp:« (S K), dr. Pr. Detele »Tujski promet« (16 K), Ksaverja Meška zbiiko novel »Slike« (1,6 K) Zofke Kveder - Demetrovjč povest »Njeno žiirviljenje* (12 K), Etbina Kristana sanjsko zgodbo »Per;inčarjtvo pomlajenje« (12 K) ter še na raizne zvczke Zabavne in Knezove knjižnice, na razne zbornike itd. — Pri nakupu mationih Jcnjih imajo Matičarii 25 odstotkov popusta. — Za tekoče leto so štiri knijige, ki izidejo kot redna izdanja, do ir.alega dotiikaine Letntaa znaiša 40 K. Prosimo vse tiste člane, ki za letos še nis.o plačali 61aiiiirine, naj to ramiprej store. Vse druge pa vaibinio, naj se blaigoivolijo pridružiti krogu članov »Sloven^kfe jMatice«. —- Zemljevid slovenskesa ozemIjajs^ tiska ier kmalu izid-e. — Uiadne ure pis.nhc Slovjensjke Matice. Kongrfe&ni tfg. 7, I. iukish. so"ob počitnicah vsak torek in petek od 3. do ?. ure popokkie. Letno. poročilo I. mestne šestrazredne' ljud&ke šo!e "v Ljubljaini o šolsikeim letu 1920—-21. -— K»kor vsako leto, tako ie tudii letos izdallo vi>Isš/o l. inestne deške ijudske šole.prav lično porcčilo, toliko glode vsebine, kolikor gtede oW8ke. Poročilo obsega sledeče sestavke: 1. Rodovina Karagjorgievičeiv. 2. Molitev za domavino. — 3 Šolska oblastva. —4.- Učiteiiski zbor. — 5. Imenik učencev in 6. Letopis. Poročilo krasita dve sliki: regenta Aleksandra in vojvode Mišiča. Izpoi-očila po&ncmamo, da je bilo koncem šolskegi, leta na š.dl615 učencev; od ttih je bilo sp.o»r»nih 'za prestoip v vijji razred« 542, nesiposoibn.i>i 67, neizpraSanih pa 6. Za vstdp v sredinje šVic se je priglasilo 58 učencev. Raivnatolju Jak. Diirniku, ki se ni strašil stroškov. pri izdaji letnega poročila, gre vse prfcnamje in to tolikoboli, Iker jc šola nai Ledini tudi to leto edina med sovrstnicami v bjmbljani. ki si je upala z letnim poročilom na svctlo. . Jiigoslovanski posojilničar in zadrugar. Prejeh sn;oV Vslcd spodbude zadružfl.ikov, osob.i > zadruMii revižorjev, da izdani svojo, pred 15 cti izišlo iti popoltibma razpečatio knjigo »Sloven>ic'i.iposoiiln;ičar< v dTugem oe.tretjem natisu, ke; (e bilp po ivej, edihi. te vrste v Jugoslaviji, veiiko povpraševanje. Pod novim naslovom »Jugoslovanski posojKiiičar in zadrugar« ho obsegala za slovenske posojilnice in druge jugoslovanske zadruge obUo ponka v blovenščira, neikoliko tudi ¦»¦ 5yrbohrvaščini. Govorila bo o novih davikih (iirvalidnina, pr.istojbinski namestek in dr.,) o novem kolkavamju, o novh obligataričnih zadrugah in pnnesla mnogo novih času primernth migljajev za zadiiiZno noslovamje. Kniiga bo stala 50 K (broš!rrin&), oz. 60 K (vezana). Da rrt; bo mogoče dol''č>ti visokost naklade, vabim cenjene .zadruge, da še naroče na knjigo in pošljejo Tiaročniino po pnJDženi položnici. Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v P. in predsedniik Okrajne posojilnice /v Krškem ^Krcs«, driirinskj Hst. Z julijem je priiel hajati v iL.ubljan: družinsk; list pod gorenjim j *" slovam. Vsebina 1. števiilke je prav raznavr&tn¦"'• Zabavni del. Proza: A. Cerkvenik: Padcl ea ^j^' movino; L. N. Tolstoj: Kmet in tuijec; L. KnbiT. Obračun; I. Suchy: Tri indijske pripovedke. Pesiiu: E. Taran: Človek; F. RoJ: Žena; R. Scha* cheii: V jas.ndh nočeh; J. Kotvič: Pred skrivnostjo.R. Rekai-: Preinišljevainje; S. Škerl: Pesem mojj imatere. — Poučni del: P. Kunaver: Oore in nij. I. Mihevc: Livarji kovin v starem veku. — Vest mk: Telovadba. Sport.- Socia/lni veStnik. Književnost. — Silike: Vojna vojni! L. N. Toilstoj. Borec Odpočitek. Babica. Vrh Triiglava s Kredaric0" Sia? Peričnik. Aljažev stolp. S. K. »Svoboda. §a." hovsfci diagram. — Raz.no: Vsem na&im prijate. Ijefn! Safi. Smešnice. To in ono. Naše slike. ^ Iz navedane vsebine ije raz>vid,no, kakšno smer bo zastapal .n-ovi list. ..Ur.edništvo pa hoče listov pro. gram razširfti r>rekio običajnih meja podobndh lj. stov -ttr ipravi: »Posebnost našega lista bo mor. dia> ta, da se pcstavimo v boj iproti vsem zilam l,\ napalkaim, ki so se ukoreainiile in večji del p» kriv. di našiih voditeijev še ne iztrebMe te nažega ljudstva. Alkoholizem, pretepaštvo, m toleranca v vseh svcjiih obltkah, nevednost —. zoper to in podiobii,-) bonno organizirali silen odpor. Na&protno pa bo tno skušal vzibuditi smisel in zaniimanje za vst, kar današnje človeštvo posediuije kot svaje višje duševne vrednote.« — Naročnina anaša celo ietno 20 dir.ariev. ^'se pošiliatve s.prej'ema upra\. ništvo azir. uredništvo v LjubljaTiii, Ai1elksandii> va cesta št. 5. Štev. 1839. RA7PIS UCNIH MEST. Po nairočilu višjega šolsikega sveta z dae 28. maja 1921, štev. 6699. se razipisuie v stakio namestitev na državni meščanski šoli v Dolnji Lendavi služba za ravnatelja in po ena slltižba za strokovnega ačitelja I.. II. in III. skiapine. Redno opremljene prošaje je treba viožiti oo službeni poti najkasaeie do dne 31. nillja 1921 pri podpisaaem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet za Prekmurje Murska Sobota. dne 30. janija 1921. Predsednik: Lipovšek. s. r.