n Največji slovenski dnevnik It Združenih državah _ Velja za vse leto - - . $6.00 g Za pol leta ...... $3.00 Za New York celo leto * Za inozemstvo celo leto s $7.00 $7.00 IistislovenskihLdelavcevrAmeriki, TELEFON: CHELSEA ITI NO. 193. — ŠTEV. 193. Entered as Se cm d Class Matter, September 21. UM, at the Post Oftlee at Mew York. N. Y„ under Act sf •f March 3, 1879 The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHitllil Wl NEW YORK, MONDAY, AUGUST 18, 1930. — PONDELJEK, 18. AVGUSTA 1930 VOLUMA JLUVUL — LETNIK ▼111. NAČRT ZA ODPRAVO NEZAPOSLENOSTI V ANGLIJI DVE STVARI PREOSTAJATA VLADI POVIŠATI DAVKE NA PRODUKTE - ODTEGNITI DELAVCEM PODPORO Danes se bo začela v Londonu važna konferenca, koje cilj je zmanjšati število brezposelnih. — Vladni zastopniki se bodo posvetovali s strokovnjaki liberalne stranke. — V Angliji je nad dva milijona ljudi brez dela. OBUPEN POLOŽAJ MAJNERJEV LONDON. A nglija, I 7. avgusta. — Danes je bilo objavljeno, da bo sklicala jutri vlada važno konferenco, koje cilj bo, zmanjšati vedno naraščujoče število nezaposlenih. V to svrho se bodo vladni zastopniki posvetovali s strokovnjaki liberalne stranke. Ko se je izvedelo iz zanesljivega vira, preostajata! vladi le dve poti, kojih nobena ne bi imela kdovej kako ugodnih posledic. Prvo sredstvo bi bilo, naložiti na vse blago, ki se izdeluje v Angliji, deset odstotkov davka; drugo pa. zmanjšati oziroma odtegniti podporo, ki jo dobivajo nezaposleni. V Angliji je sedaj nad dva milijona ljudi brez dela. in to število od dne do dne narašča.' Vhda je vsledtega prisiljena izdati več denarja za podporo kot je sprva nameravala oziroma prora-čunala. Zato se mora baviti z dvema problemoma: boriti se mora proti nezaposlenosti in izdajati več denarja za podpore. Za jutrišnjo konferenco vlada splošno zanimanje. Prebivalstvo Anglije smatra rešitev tega vprašanja za eno najvažnejših zadev. 15,000 premogarjev v Kentucky ju je izpostavljenih stradanju. —Apel na governerja. — Stavka traja izza aprila. FRANKFORT, Ky., 16. avgusta. Več kot 15,000 premogarjev in njih družin je izpostavljenih stradanju, se glasi v prošnji delavcev na governerja države. Na tisoče ljudi je brez dela in morajo beračiti. Drugi žive bedno ter se preživljajo s prodajo korenine, katere nabirajo v gozdu. Governer Sampson je izjavil, da pozna razmere, ki vladajo med stavkujočimi delavci ter opdjetniki. Stavka traja še od 1. aprila ter se tiče vprašanja mezd. V tej okolici so vrgli pretekli pondeljek devet bomb iz letala, ki pa niso ubile niti enega delavca. Danes bo sprejel governer par delavskih voditeljev, med njimi naj-br tudi Willi a zna Greena, predsednika Ameriške Delavske Federa-racije, da razpravlja ž njimi o položaju. NAJNOVEJŠE ZMEDE V INDIJI Javnost se boji obmejne vojne v velikem obsegu. Nadal jne čete so bile hitro poslane v ogrožene kraje. LONDON, Anglija, 16. avgusta. Precej nemira je bilo vzbujenega tukaj vsled oficijelnih in privatnih poročil iz Simle, da obstaja skrajno resen položaj na indijski serveroza-padni meji. Splošno domnevajo, da se bo une- WASHINGTON, D. C., 17. avgusta. — Posebni odbor, ki ga je imenoval predsednik Hoover, jc ugotovil, da je izdala zvezna vlada v zadnjih enajstih letih nad tritisoč milijonov dolarjev za javne gradnje. Odbor sedaj preiskuje, v kaki meri bi bilo i . v spiosno domnevajo, j v I 111 6V°je sestre Heane, romun-1J arts ki vojni. - Rdeča ske princese. Tukaj nameravajo o- armada je še vedno aktivna. SANG HA J. Kitajka, 16. avgusta. Nacijonalistični vladni voditelji, o-hrabreni vsled cele serije uspehov proti vataiem, ki skušajo strmoglaviti vlado, so izjavili danes, da je bila dosežena preobratna točka v državljanski vojni. Predsednik, Čang Kaj Šek. ki je obj&vU, da so vstaši Izpraznili Tsi-nan, glavno mesU^provlnce Sang-tung. Je rekel, da bodo kmalu izpraznili vso provinco H on an. Nacijonalisti so izjavili tudi, da se bodo hitro polastili strategičnih mest Kajfcng in Ceniva. Komunistične čete te vedno prodirajo. stati dalj ča.sa, nato pa vprizoriti daljše potovanje po Nemčiji. Skjrttf stovwM&l difffi Hi It Peter Zgaga Morrowa zmaga pri primarnih voli t vali v New Jer-, sey, glasovanje, ki j«» vodil tednik "Literary Digest" ter drugi podobni dogodki so znatno zmanjšali njen vpliv, v sled česar si z vsemi sredstvi prizadeva obdržati svoje privržence na njiliovili mestih. |F Njen superintendent Fred A. Vietor je posvaril republikansko stranko, da bo izgubila letošnje governerske volitve, ee £i bo drznila zagovarjati preklic osemnajstega a me t ldmeilta. Njen superintendent Fred A. Vietor je posvaril republikansko Htranko, da 1m> izgubila letošnje go ve merske volitve, ee si bo drznila zagovarjati preklic osemnajstega amendmenta. Opozoril je na voltov« pred štirimi leti, ko je bil poražen senator Wadswortli ter je zmagal neodvisni proti i-j Doslej se je to vprašanje šele na-bicijski kandidat Cri-stman z 2o2,(KJ0 glasovi, ki so prihajali večinoma iz republikanskih vrst. izkazal kot drzen revolucijonar levičarske smeri. Po boljševiškem prevratu se je ves čas udejstvoval v raznih diplomatskih misijah, zato ni čuda, da ga je sovjetska via- j da postavila za pomožnega komisarja bolnemu Čirerinu. Vodstvo zunanjega ministrstva se je hkrati z imenovanjem Litvinova uredilo tako, da je ta dobil dva pomožna komisarja in sicer Krcstin-skepa in Karahana. Krestinski jc vodil doslej sovjetske poslaništvo v Berlinu, kjer je veljal za zelo dobrega moža, ki je podrobno poznal nemške ekonomske in politične od-nošaje. Zato se v Nemčiji bolj neradi poslovijo od sposobnega poslanika, ali zamenjava gotovo ne bo napačna, ako se pomisli, da odhaja Krestinski na še važnejše mesto v zunanji komisarijat, kar se mora gotovo smatrati za znamenje, da hoče svojetska Rusija vztrajali do Nemčije v čim boljših odnoša-jih. Karahan je znana kot specijali£t za Daljni vzhod, saj je bil že aktiven diplomat na Kitajskem. Njegova važna diplomatska pozicija je znak. da misli sovjetska vlada tudi nadalje povečati največjo pozornost političnim pokretom na vzhodu, posebno v vzhodni in južni Aziji. Za Nemce je važno vprašanje nasledstva Krestinskega v Berlinu. NEVARNA PUSTOLOVŠČINA Tista zmaga jim je dala povod, da so tudi sedaj začeli pretiti z neodvisnim kandidatom. Poalodice se že kažejo. Republikanski voditelji so se žareli bati. Državni predsednik Maier že pravi, da bi bilo najboljše položiti mokro planko na tftran. Neobvezna plan-ka ji 'bi povsem zadostovala. I^eta 1926 se je republikanska stranka države Nev York v svoji platformi izrekla za strogo izvedbo postave. I)ve leti kasneje »v je že opažalo razpoloženje proti prihobiciji, in proliibieijska planka je bila precej omiljena. Glasovanje tednika **Literary Digest" je pa dokazalo, da je število nasprotnikov prohibicije izza onega eas* ntrahovit pazil in že je planil z dolgim nožem nanj. Počil je strel in apaš seje ranjen zgrudil. Dama in gospod sta hitro pobegnla. toda policija ju je kmalu izsledila in aretirala. Apa-ša so odpeljali v bolnico, kjer j? kmalu umrl. Tak je bil konec enega najnevarnejših pariških zločincev. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. Mr. Gabriel Kapy, tiskar v tiskarni "Glas Naroda' je daroval v spomin na svojo pokojno soprogo $5.00. Denar sprejeli in ga bomo izročili na pristojno mesto. Uredništvo. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posloiujmo se vsi kres izjeme, to stare ln stanovitne domače tiL-i^rmdb^. m" nrr "rnif—i ~»r ir O MIRU PRI JEDI IN PIJAČI. Vsak človek ima rad mir pri delu. jedi in pijači. Posebno pri jedi in pijači, delo žc ne pride toliko "poštev. To se pravi pri delu se že lahko prestane nekoliko nemira, toda pn jedi in pijači, nikdar. Sloveski posovor pravi, da ima če pes rad mir. kadar obira kost. in če psu ne daš miru, boš občutil posledice na svejih hlačah oziroma na svoji kc2i. Enako je s človekom, ki je nad psom visokb vzvišen ter v marsikaterem slučaju sploh noče priznati, da je pnšel na psa. Kozarec pijače najraje sam po-užijem v božjem strahu m srčnem zadovoljstvu; če so pa žlikrofi na mizi. se mi najbolje zdi. če ni v oddaljenosti najmanj dveh milj nobenega človeka. Le v takem razpoloženju in v takih okoliščinah se zamorc prav preceniti dobroto. * Zato ni čuda. da sem velik sovražnik javnih pojedin in banketov. Gostje sede ob dolj?i mizi. tesno drug poleg drugega, na mizi so pa pu.šeljci in izbrana jedila. Ponavadi je več pušeljcev kot pa jedil. Če se slučajno pritiplješ do kakega beli mesnatega koščka, te pa ta ali eni kaj vpraša, tako da ne veš. če bi zveiil ali odgovarjal. In pri banketih je tudi običajno tako. da je tista jed. katera tebi u^aja. ve dna na nasprotnem koncu mi/.e. Predno pride do tebe, se že shla-di, ali pa pre skezi toliko rok, da t*? mineta apetit in veselje. Recimc. da so pcrkčapii pred teboj. To je olrajt in jako priporočljivo, toda zelje je v takem slučaju skoro vedno na drugi strani. Zaradi lepšega vzamos samo cn čap-srk. češ. tri ah štiri bom pa pozne-jo strnil, ko bodo zelje pricugali do mene. Skledo z zeljem si podajajo iz roke v r;ko ,in ko pride do tebe, porineš posoda s čapii nekoliko vstran, da je prostor za zelje. Naloži.", si zelja, medtem so p> že čap-se naprej podali in se nahajajo v skoro ne'idni razdalji na drugem koncu mize. Toda to bi še bile nekako, če bi ti ne bilo treba med dvema ženskama sedeti. Pri banketih in gostijah je namreč taka navada, da vsak moški sedi med dvema ženskama in vsaka ženska med dvema moškima. Ženske pa so veste, kakšne so. Niti pri jedi ne morejo dati miru s svojim govorjenjem. T: pa. revež, kimaš, cdkimuješ. goltaš in odgovarjaš, in jed ti gre dosti bolj nazaj kot naprej. Če bi bile znane ženskr, bi nič ne rekel. Če bi sedela pole^ tebe kaka Marjanca bi ji že lahko odgovoril ali bi ji kar enostavno u-kazal, naj molči, toda ženske, med katere te posade, so ti popolnoma tuje. Privihane nosove imajo in jih ponavadi nisi videl še nikdar v življenju. S takimi pa mora biti človek uljuden, da te ne smatrajo za surovino ali neotesanca. Da boš od banketa res kaj imel, si moraš zasigurati mir na levi in desni strani. Le če boš mir imel, boš lahko nemoteno in neovirano pospravil tisto, kar bodo milostno postavili pred te. Jaz slučajno poznam način, kako se lahko tekom obeda otreseš vsiljivosti in govorjenja svojih več ah manj krasnih sosed. Samo par vprašanj je treba vsaki zastaviti, pa te ne bodo več motile. Kot da bi ne imel nobenega slabega namena v svojem srcu, jo vprašaj: — Oprostite, ali ste gospa ali gospodična? Če bo rekla: — Gospa sem. — jo vprašaj: — Ah imate kaj otrok? Če bo rekla: — O, seveda imam otroke, — ji čisto nedolžno reci: — S kom pa? 4 Umolknila bo in ti bo dala mir. Če pa pravi, da je poročena in da nima nič otrok, jo vprašaj: — Kako pa napravite, da jih nimate? Umolknila bo )n ti bo dala mir. Ako pa odgovori, da je še svobodna in da ni še nikdar niti malo mislila na ženitev, jo enostavno vprašaj: — Koliko otrok pa imate, gospodična? Nos bo zavihala in ne bo izprego-vorila s teboj ves večer. Tako boš imel ljub mir in se boš lahko neovirano do sitega najecieL wm. . LARGEST BLOTXH1 DAILY le i BUSSO P cmUmonda »e je nenadoma zdramila. Ozria je po mračni in prisluhnila, S ceste je bilo slikati v pitje m klicanje Zdajci -ae e prikazala mlitfA »pletična: "O gospa, Me^er Alejandro se je vrnil domov' Cbiuncnda je kakor okamenela obstaia JoJ, zakaj ni prišel din prej? Dve leti mu je bila zvesta, a včeraj jo osvojil mladi Fiorij..., Kakcr v. snu si je jeia česati lase. Spie.'icna ji je pomagala v dru-ito ob.eko in naposled je Chisman-da stopala s tresočimi se koleni po rtopnicaii navzdol k obrežju Zunaj je solnre zahajalo. mor*e »e je bleščalo v rdeči zarji. In zdaj je stcJ pred njo... — Pozdravljena. ClU-smonda! Njegov glaii je zvenel tuje in mi- lo. Pogledala mu je v cči in usta ^o >e ji krivila v nasmeh. In mornar je zatopil v nj^ne oči. Bled je bil videti. in lica udrta, a koliko miline je bilo v teh očeh! Obdan cd množice e stal ob meni strani in prijazno od/dravljal viharnim ovacijam svojih podložnifcov Porabi je korakal z mlado ženo proti! domu P j dvajset itirih mesecih je bil spet doma. »pet. pri svoji ljua- ! ljcni Chiimondi. Ku sla dospela v stanovanje, je i -tiri h ChSmondi in jel pripovc-tiova i: — Mn ^ge noči sem ležal sam In hrepenel po tebi. bela Chismonda! In glej. tvoja usta me niso pozdravila kakor v prejšnjih dneh, kadar sem se vrnil iz bitke. Žena je ubogljivo vstala. — Nr. ne. ostani! -- io je zavr-.ii! — to je zame nepomembno. — Poljzil sem ti zlato in dra^o ka-rmjc k nogam, a U nisi imela pogleda za mo;e darove. In zdlai zahtevam od tebe resnico! Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko. K dar je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml umorema dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brro-parnikc. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na ebtsk. toda prrikrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev < Return Permit)iz Washington*, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj t odi v teku tt. mesecev in isti *e ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo caj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nore ameriške priseljeniške postave, U je stopila ▼ veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvolnl viseji se izdajalo samo onim prosilcem, U imajo prednost v kvoti in U so: Starifci ameriških državljanov, možje i meriških državljank, ki so se po L juniju IMS. leta poročili; ženo in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TS so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta enito nedr-ža v t Jano v, ki so bili postavne pri-puščenl v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na in zanesljivo POVRATEK Chi?mondl je bilo kakor da ji jr »nr/ia roka legla na srce. Tesnoba, strašna tesnoba jo je dušiia. Dihala je kratko in sunkoma. Alessandro jc počasi vsial in stopil k n;i. — Rotim te, Chismonda, govori rcsnico! — Snoči... ko m? jc bik) stemnile . snoči . sem te varala.... popr j nikoli . — Priscži na svoje življenje! — Prisežem na svoje življenje in na križ. — Vedel sem! — Ali ga ljubiš? — Ljubila sem tebe. videla sen samo tebe in mislila sem samo nate! Odgovarjala je kakor v snu :r. ?dai je udarila s čelom ob nnzo in krčevito zajokala Mahoma je bila videti vsa bedna in drobna. In on. ki se je bil pravkar vrnil! domov, je stopal počasi po sobi. To« dete. staro koma1 osemnajst let. mu j e oilo dražje od vsega sveta. Koliko žen se mu je bil j že ponujalo, i a on ie ljubil samo njo In zdaj je' slonela tam eb mizi in 'okala kakcr ctr; k. Koliko kesnja je bi!o v nje- j nem pritajenem ihtenju! Mar naj j jc kaznuje? Ne. z ljubeznijo si jo hoče še enkrat pridobiti! Zakaj r.i biij včeraj vetra! Krmar bi lah'to p veaal. kako ie klel, ko niso mogli z ladjo z mesta. V nemiru je cn dirjal po krovu, kakor da bi bil slutil Uboga Chismonda! — Kdaj pride spet? Zdrznila se je. — Drevi, ko se zmrači, me bo čaka! na vrtu za cipresami. — Pojdi zdaj v svojo sobo! — Alessandro. usmili se! Dvignil jo je in ji pobožal vroča lica. Ne boj — Chismonda! Tudi v tem trenutku ne morem pozabiti. da te ljubim! Počakaj! Sam moram premisliti, kaj bam storil. Ponudil ji je roko in jo spremil v njeno robo. In ko je solncc zašlo, je stal Alessandro na vrtu za ciprcsami. Stal e tam — praznih rok — brez o-rožja. V naslednjem trenutku je prišel mlad mož in se boječe oz~l na vse strani. *— Fiorij. sin mojega prijatelja.: — je za mrmral Alessandro. Neho e je stisnil pesti Zdajci ga je mlade-1 nič zagledal Odskočil je za korak, in potegnil sabljo. — Pusti sabljo, Fiorij! — je velel Alessandro. Mladeniča je obšla groza. Ved^l je. da je Allesandro. najmočneiši mož na vsem otoku in aa zadostuje kratek žvižg in mu bodo vsi njegovi ljud.e prihiteli na pomoč. — Porvej mi. kako se ti je posrečilo. da si mi vzel Chismondo? Fiorij mu je pogledal v oči in je vedel, da ne sme lagati. Jecal je: — Odkar si odšel, gospod, sem ležal pred njo na kolenih in jo profil ljubezni. A ona me je vedno le zavračala. Niti roke mi ni pustila poljubiti A včeraj zvečer — se je zgodilo. Dolgo vas ni bilo nazaj. — In zakaj ste prišli nocoj? Fiorij je počasi odvrnil? — Ne misliš prav, gospod! Nocoj sem prišel po slovo. Vem, da me Chismonda ne ljubi! — Lažeš! — Ne lažem. gospod! In tudi če zaradi tega umorite, tako je! A nie ne zadene nobena krivda. Mesečina je kriva, moje vroče prošnje in nje -no hrepenenje po tebi, gospod! A jaz imam od vsega tega le trpljenje in kes! Dolgo sem si želel njene ljubezni. A od snoči trpim, gospod, trpim! — Zakaj trpiš? — Prizanesi mi. gospod! Ne vprašuj! • — Govori, vedeti hočem! — Dobro, če je taka tvoja želji, naj bo. V mojih rokah je klicala tvoje ime. Spustil sem jo in sem' zbežal v temno noč. In odslej ne ( najdem več miru. — Moje ime.... Alessandro je stal mirno na svo- \ jem mestu! Fiorij je govoril resni- j co. — Fiorij, — je rekel naposled,! — po naših običajih bi te smel vzc- . ti življenje, a jaz ti ga pustim. Pojdi na mojo ladjo in zapoveduj ji j namenu mene in tedaj ti bom vse odpustil. Jaz pa bom ostal pri Chirmoncii. — O. gospod, zahvaljujem se ti za tvojo milost. Takoj pojdem in nikoli več se ne bom vrnil. - — Pojdi. In nato ni Alessandro rekel nobene besede več. Počasi se je vrnil v svojo hišo in stopil h Chismonrii. — Fiorij poide namestu mene jutri na ladjo v boj. Sprejmi od njega pozdrav. Hrabr je! A ti pozabi na vse, kar je bilo! Tedaj ga je Chismonda ihte objela s svojimi belimi rokami in .krila obraz na njegovem srcu, ki je mirno in močno utripalo zanjo. 11 LETNI MORILEC 11-lctni decets iz Galiucia na Siciliji je šel z nekim tovarišem r.a ptičji lov. Imela sta s seboj puško. Na povratku se je hotel omenjeni deček polastiti vsega plena in je tovariša ustrelil, nakar je vrgrl njegovo truplo v neki vodnjak. Njegovim starsem je potem pripovedoval. da ju je na cesti ustavil zakrinkani možakar in da je ta ubil njihovega sina. Policija pa je malo natančneje pretipala njegove izpo- J vedi in kmalu je moral priznati resnico. Spravili so ga v zapor. Okolica Dol v litijskem okraju je doživela velik strah, ko je v noči od 31. julija na 1. avgusta divjala v vsem okolišu strahovit nevihta, združena z močnim nalivom, tre-skanjem in točo. Takega neurja ne pomnijo že dolgo. O podrobnostih poročajo: Že 31. julija popolden je kazalo, d2 se pripravlja k hudi nevihti. Nenadoma se je pooblačilo nebo, vm.s pa je pričelo grmeti in treskati. Enkrat se je zadrla ognjena strela prav blizu Del. Treščilo je v visoko drevo na hribu Knapovno. Drevo je strela razklala na dvoje. Višek nevihte pa je nastal 1. avgusta med 2. in 3. uro zjutraj. Neobičajni ples divjih elementov je o-tvoril moran vihar. Bil je tako silen da je odpiral okna. Ponekod je razmetal vse cvetlične lonce in cre-pinje nastlal daleč na ckoli. Značilno za jakost viharja je tudi to. da je v nekaterih hišah odpahnil celo zaklenjene duri. Besni zračni vrtinci so privzdignili strehe in so ponekc-d odkrili več opeke, ki so jo s trušiem rai:ros:ii okrog his. Tudi na pokopališču so našli drugi dan price nočnega divjanja. Ljudem je najbolj žal za križem, ki je stal sredi božje njive. Našli so na tleh daleč od prešnjega mesta. Vihar na je cdtrgal tik nad betonskim podstavkom. Vmes je tudi močno deževalo. Dolska dežjemerska postaja, ki jo upravlja šolski upravitelj Janko Ba-jec. je zabeležila za oni čas med enourno nevihte 5 cm padavin, kar jc ie redkost v tako kratkem času in bi šteli petkov naliv za maksimum deževrfosti v teh krajih. Naliv je poškodoval okoliška pota. ki jih je tako mo:no razora!, da bo treba zdaj precej truda, preden jih bod spravili v red. Med neurjem je ropotala tudi toča, ki je oklestila precej sadnega drevja. Vendar ni prizadejala večje škode, ker je zaviralo deževje. Sadna letina kaže v okolici še pre-cej zadovoljivo, posebno kar se tiče jabclk. Pod ničlo pa bodo hruške. Letcšnje let d nikakor ni letina za te vrste sadja. Za nič bodo tudi češplje. drevesa stoje domala prazna. Raaveseljivo lep uspeh kažejo crehi. Logar ustrelil dva mladeniča. 600-letnico kočevske naselbine so praznovali tudi prebivalci vasi v kočevskih hribih Komolca in Tople rebri. Proti večeru so zažgali na gričih kresove. Ko so kresovi dogoreli, se je skupina fantov, okrog 20. napotila vasovat k hčerki Auersner-govega logarja Andreja Krakerja, ki je sicer že poročena, a živi njen mož v Canadi. Stari Kraker. star okrog 50 let, je že dalj časa nejevoljen motril, da so fantje skoro redno vsak večer prihajali pred hišo in klicali njegovo hčerko. Takrat ga je nastop fantov pred hišo tako ogor-čil. da je ve srdit pograbil lovsko puško, nabito s šibrami. pomeril skezi oknv. na cesto in ustrelil. Takoj na strel se je na cesti začul krik. beg in hropenje. Fantje so se razbežali. edino dva pa. ki sta ostala na mestu in sta se v krvi valjala po tleh. sta bila 20. letni Josip Schmidt, ;in posestnika v Komolcu, in 24-letni Fran K-.nii;. sin posestnika v Topli rebri 31. — Schmid: je po kratkem hropenju izdihnil. K..nig,i, pa so popoldne priplejali v ncvome.ško bolnico s prestreljenimi pljuči, ranjeno glavo in rokQ. Irna 4 rane. in sicer ob Jevem očesu v glavo. pr.d levo pazduho v pljuča, ostal: dve pa v ra-I mo nad levim komolcem. Venomer se cnesvešča in je njegovo stanje skrajno kritično. Orožništvo je u-vedlc najstrožjo preiskavo in bo Kraker najbrž are:iran. Smrtna nesreia pnd vozom. 2. avgusta na večer je tragična ne-reča zahtevala življenje skrbnega in dobrega kmetskega gospodar-ja Antena Kavčiča Godešiča pr: Škofj: Loki. Da prične v pondeljek z mlačvo. se je odpravil gospodar s svejimi konji v domačo Strojno zadrugo z namenom, da si izposodi mlatilni strej. Na pot: nazaj pa sta se iznenada vpreženi živali splašili in sta zdivjali s težko mlatilnico po cciti. Voznik je skušal podivjana konja zidržati, kar pa mu ni uspelo. Na vse nesrečo so se potrgale tu- vajeti. Par hipov nato 3e nudil maloštevilnim ocividcem strašen prizor. Nesrečni Kavčič je odietel z veza na trdo cesto. Prišel je pod kolesa, ki so mu pod težko mlatil-nice prizadejala težke notranje poškodbe. vsled katerih je umrl. Mali Oglasi imajo velik uspeh H "..SLi PSI POŽRLI CERKEV Berlinski Ust "Hundenwelt" poroča zanimive dogodko o cerkvici, ki sc jo p^zri: psi. Cerkev, k: jo je zadela take čudna usoda, je b.ia kajpa popolnoma svojevrstno p^-slci;je Bila je ena izmed na;--?ver-nejših cerkev na.;e zemlje ;er je itala v negostoljubnih pušča h ob Hudscnovem zalivu v sever. Kanadi. Zgradili so jo Eskimi in pozval: škcfa iz Winnipega da jim pride blagoslovit božji hram. tSkof se je rad odzval vabilu in njegovo potovanje je trajalo kakih sest mesecev, preden je prispel na me to. Potoval je večinoma v lahkih indijanskih čolnih. Ko pa je prispel v funijo. je videl, da je bila njegova pot popolnoma zaman. Cerkve ni o b več in iudi domačini niso mogli najti dtuyega kakor nekaj o-s tankov. "Psi so jo snedli". so Eskimi žalostno javili svojemu vladiki. Na vprašanje, kako se je to moglo zgoditi. so domačini povedali, da ^e po okolici klati čreda podivjanih p^ov. ki so v dneh zimskega gladu izko-poli cerkev izpod snega ter jo požrli. Škof se je še bolj čudil in je razumel stvar šele tedaj, ko so mu povedali, da so bile cerkvene stene zgraienei z mroževih reb?r. kot streha paso bile nad njimi razpete mroževe kože. Cerkvica jc imela prostora za kakih osemdeset ljudi. veške bolhe neprimerno bolj nadarjene in da jih z mnogo večjim uspehom dre^irajo kakor živalske bolhe. Kdor ima mnogo bolh, jih torej lahko v Parizu vnovči. če si jili da v dotičai trgovini poloviti. CARUSO IN VESTNI GASILCI JL. V BLAG SPOMIN obletnice smrti mojega soproga LEOPOLD HUMAR Umrl je 21. avgusta 1929; rojen je bil v vasi Šempas na Primorskem pri Gorici. Leto je minulo ali dragi mi soprog, niti minuta dneva ne poteče, da mi nisi pred očmi. Gomi'.o Tvojo krasijo cvetlice. solze moje jih zalivajo. Cvetlice bodo ovenele. ali spomin na Tebe ne oveni. Dal Beg. da se snideva nad zvezdami! Žalujoča soproga Kenosha, wis Mary Humar. DRESIRANE BOLHE V pariških javnih zabaviščih je med drugimi atrakcijami tuči bolšje gledališče. Nihče, kdor te^a gledališča se ni videl, bi ne verjel, kako imenitno se daje bolhe drn-sirati in kaj vse zna; radovednemu občinstvu pokazati. V Parizu je celo trgovina, označena z veliko napisano desko, na kateri je napisano: "Tu se kupujejo človeške bolhe. Živalske bolhe s? odklanjajo.' Ta kurijozni napis potrebuje malo po-asnila. Strokovnjaki v dresir..-' r*'u bolh namreč pravijo, da so čk»- Caruso. -lavni tenorist, je bil strašno domišljav človek in je znane. da n: na-topal v celi kopici me-: m dtžf i. na pr. v svojem rodnem mestu Napolju in na Španskem kot svetovno priznan pevec samo zato, ker mu tam v začetku njegove Karijere ni-o izkazali dovolj časti. V Berimu je rešilo položaj v zadnjem trenutku le brezpogojno priznanje njegove božanstvenosti. V b;vzmed mojih mož". In dejansko je stal ves čas Cams'vega gostovanja v Berlinu poleg pevca za odrom gasilec s polnim vedrom vode pri nogah ... POZIV ! Vsi naročniki lcaterim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. POUČNE KNJIGE MOUTVENKi KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2 \ 6 West 18th Street, New York s 1 G R E i i RAZNE POVESTI IN ROMANI RAZKE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Pri stricu Prit b^JI radia, povest is Irske Junaške do- Fo csrah tn Psi litra vipsvca SAKSER STATE BANK n OOBTtANDT HKW TOKE hsvUki H. Majar . PredtrianL ruto« In PrifsAe tcMkc Maje, Uda Pik® aslivfce. trda vss..... Pravljiss ta frifMaftc (Kotetalk) 1. s?seek ................... ..40 2. Potop, 1. ....................... Potop. II. zv.................... (Oba zvezka skupaj) ..........SS§ Razkrinkani flShshm I anl ...... £0 RinaMs RSmUU aa (Grnaec) .............1__ .n M Sti Stritarjeva ■to Šesto, povest is Abracsv .. JI 8iii Medvedjem lovca. Potopisni ro- ni A D •••••s •••••s«sss*ssss«ts JI Stric JB% &tode»t naj bo, V. sv........... JS Sveta Nittna ................ M Spiijt. male povesti JB Svitanje (Oorekar) ............L— 8vet® MC * • ♦«aii 8vitMi bi NBM ••»•••sasssass Slik^ (McSkO) o*oooooo«»o*ooooooo ji§ .M M trdo vos. » • • o o o « SPLOŠNA KNJIŽICA: St. 1. (Ivan Aftrecfat) 1rada, ivairna pose*, MM wtr~ broširano .................... fit. 2. (Rado Mernik) Na Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., bro&. 105 strani ................... J> St. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... M Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod FrideUa Žolna in njegova družina vesel oni odre črtice 72 strani. broširano ................ JB5 C. (Novak) Ljubosumnost .. St. 7. Anderssnsis pripsvedke. Za slovensko mladino priredila Utrs. 111 str., brofi. .......... JS Stev. 8. Akt. štev. 11*.......... .73 St. B. (Univ. prof. dr. Franc We. ajs. S47 strani, broft. ....... M St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Tmmm, rllijefna ksrikatm* in minulosti. 55 str., bron. ....... JB St.. 1L (Povel Golimi Petertkove pssMpje SMnje. bofiCni povest v 4 .slikati. 84 str., broš....... J3S St. 12. (Fran MUOnskl) Megetal prsta«, nerodna pravljica ▼ i dejanjih, 91 str., broš.......... JO fit. IS. (V. M. GariHn) Nsiiils Nlkslsjev—, roman, poslovenil V. trnu 112 tor- broš......... Jt St. 14. (Dr. Kari EngliS> Denar, narodno-goepodareki spis. i*>elo-venil dr. Albin O^ris. 138 str., broi. ......................... Jfi Št. 15. Edntond in Jules de Gon- court, Renee Mauperin..........40 Št. 16. (Janka Samec t Življenje, pesmi. 112 str., broft. ........ .45 Št. 17. (Prosper Marimeet Verne dni« v vicah, povest, p revel Mir. ko Pretnar, 80 str............. Ji Št. 18. (Jarosl. Vrehlicky) Oporoka luksefikejca jrraj&šaka, vose-loigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broš. .. Ji Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka r petih dejanjih, poslovenil Anton Fun tek, 124 stre., broš. ...... Ji fit. 20. (Jul. Zeyer > Gsmpsši in Kossnrasaki, japonski roman, is Peščine p revel dr. Fran Bradač, 154 str„ broš..............45 St. 21. (Frldolin Žolna* Dvanajst kraHrsfssnWi zgodbic, II„ 73 str. broš. ........................ J5 St. 22. (Tolstoj) Kreatzerjeva____ St. 28. (Sopbokles) Anticsns. Calna igra. poslov. GL Golar. 60 str^ broširano .................... Ji Št. 24. (E. L. Bnlvrer) Poslednji dnevi Pompejev, I- del, 355 str„ broi ........................ Ji št. 25. Poslednji dnevi Pempcja II. del ...................... Ji St. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, t52 str. bro$. ..............................JS St. 27. (Fran Erjavec» Brezposelnost in problemi skrbstva sa brezposelne. 80 str, broš....... J6 Št 29. Tarzan sic spis ....... Ji Tarzan sin opice, tr. ves. .. .Ui Št. 31. Roka veke.............. M Št. 32. Živeti ................. JS St. 35. (Gaj Salusllj Krtsp) Vej— na s Je torto, poslov. Art. Dokler. 123 strani, broš........... M ŠL 36. (Ksaver Meško) Listal, . 144 strani ......,..<.•••..«* JS št. 37. Domače iivall.......... Ji Št. 38. Tarzan in svet ........L— Stev. 39. I« St. 46. Magda St. 47. Misterij Stev. 48. Stev. 49. Št. 4£. Tarzanov sta. trd vss____1M St 60. SDka De Orars ......... LSI St. 51. «tftl RIIOII* B nt UBQOT norm daily n c. e. a RAZPOSAJENKA k \ SOMAN IZ &TUKRJA. Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje. > — Po taki trtici bo l ozn i ni nič posebnega. Sedaj pa moram iti. Poljubi me mlčno, kajti zadostovati mora za šest ur. — Tako dolgo? Pokimal jc ter jo poljubil kot mlad zakonski mož poljubi svojo mla- do*no . * . * s J ' K . % \ * \ i Najkrasnejic vreme je bilo za vrtni veselici Arnstettovih. Vse so pametno in smotreno uredili in sedaj so pričakovali dogodkov polni tajnih skrbi Hans Herrenfeld in njegova žena sta prišla že dopoldne na grad Arnstetten. Oospod Erlenhorst, ki Je bil tudi v zaroti, je govoril pomirljivo z Loto. Liza je oblJrt»ila. da bo prišla kmalu in za gospo Herrenfeld je bil določen čas sa nekako eno uro pozneje. Ko bi se pojavila gospa Herrenfeld. bi morala biti njena svakinja že uvedena v družbi. Vse se je razvilo kot po programu. Najprvo je prišla Liza s svojim možem. Po majhnem, ginljivem prizoru sta obe svakinji sklenili večno prijateljstvo. Hans je žarel ter tako prsrčno poljubil svojo sestro, kot se ni zgodilo Ae mkdar poprej. Na, to so pričeli prihajati gostje. Drug za. drugim je bil predstavljen gospej Loti ln kdor Je videl slednjo v družbi Lize, je domneval, da se j« ie tavriila sprava. Mlada žena Je zelo ugajala, ker je bili skrajno skromna in Ijubez-njiva. Tudi nez&upni so bih premagani, ko so videli ošabno Urško v in-» tlmnih »dno&ajjft z mlado ženo. Gospa Lota je zmagala že na vsej črti, ko sta dospela gospod in fo»pa Herrenfeld. Ko je stopila gospa Herrenfeld v veliko vrtno dvorano, je Urška ravno serviraia okrepčilo. Gospa Lota se je boječe in plaho zatekla za go-spo A ms tet tov o: Prusim vas, milostna gospa, ne zapustite me. Imam tako velik strah. Urška ji je stisnila roki ter se nasmehnila. Mir le mir. Vse bo dobro izšlo, zanesite se se name. Držite se na strani svojega moža, dokler ne bom prišla z vašo strogo materjo k vam! Prikimala ji je še enkrat bodrilno. Gospa Lota je nato hitro odšla na nasprotno stran dvorane, kjer so stali Hans, Liza in Lindenhof. Ž njimi je stopila k starim Herrenfeldom. da ju pezdravi. Soglasno s programom se je stari Erlenhorst že približal na stran Herrenfeldov. Prijel ga je brez okoliščin pod roko ter ga od vedel proč. — Stari prijatelj, sedaj bodi miren. Takoj se bo zgodilo nekaj! — Kaj neki? — je vprašal slednji začuden. — Torej Hans in njegova mlada žena sta tukaj. Moja Urška si je namreč ubila v glavo, da pripomore gospej Loti do njenih pravic in pomaga tvojemu sinu H arts u do oficijelne sprave s tvojo ženo. Herrenfeld je napravil presenečen obraz. — Za botjo voljo! S tem bo kraval še večji! — Brez skrbi. Prosim te. pojdi povsem neženirano k svojim otrokom. Vse drugo pa prepusti meni. Mi smo namreč dobro organizirana tolpa! Se predno je mogel Herrenfeld kaj odgovoriti, je stal med Loto. Hansom. Lisa ter Lindenhofom. — Oče, dragi oče! Prosim te. bodi dober ter pomagaj nama! Stari gospod je pogledal v plašne, modre oči. To ga je takoj napravilo močnim in pogumnim. Vzraval se je, pripravljen na boj ter pozdravil svojo svakinjo s prisrčnim poljubom. — Bodi mirna. Lota. Ničesar se ti ne bo zgodilo! * Nato pa je pozdravil mirno svoje otroke. Bil Je veselo presenečen, ko je na&el Lizo na strani Lote ter izrazil to svoje veselje. Ko Je ta družinska skupina sedaj povsem mirno govorila med seboj. so gledale oči vseh proti gospej Herrenfeld, ki je govorila s Urško, ki jo je ustavila: Po par pozdravnih besedah je rekla Urška: — Milostijiva gospa, nekaj vam moram zaupati. Med svojimi gosti se nahajata danes vaš sin Hans ter njegova žena! Velika, suha ženska je postala še nekoliko bledejša in iz njenih oči Je padla naravnost strela v obraz Urške: — Obžaljem, da moram konstatirati da niste še izgubili svojega na-gnenja do neumnosti. Kako me morete razžaltti tako? — Le ozmerjajte me, kolikor hočete, a ne bodite trdni napram svojim lastnim otrokom. Vaša gospa srnah a je ljubo, mično bitje. Vsi nasi gostje so očarani. Pojdite z menoj tjakaj ter recite prijazno besedo. Stara dama je vrgla glavzo nazaj ter pogledala z mrzlimi očmi v razburjeni obraz Urške: — V» imate čudne posije, gospa Arnstetten. Posebna presenečenja pripravite svojim gostom. To bo velik škandal, kajti prisilili me boste, da zapustim vašo hišo! Tedaj se je vzravnala Urška ter pogledala staro damo z bliskajo-čimi očmi v njen ošabnio mrzli obraz, — Tega ne boste štorih, gospa Herrenfeldova. V splošnem se domova, da ste se že sprijaznili s svojim sinom ter njegovo ženo. Drugega vam ni treba kot želeti dober dan. Tukaj ne bo nikakega škandala ali pozornosti. Morate Hi s svojimi otroci v družbo, kajti povsod ju sprejemajo. Če pa boste provociraii s svojim odhodom škandal, boste zadeli le samo sebe, kajti vaš mož in Liza stojita tam, povsem prijateljska s mladim parom. Stara dama se je ozrla v označeno smer. — Tudi Liza? — Premislila se Je, hvala Bogu, da ima tudi srce in sedaj stoji na strani svojega brata. — Proti meni. Zdi se mi. da ste spred h fino intrigo. Dosti naporov ste porabili, da mi škodujete. — Nikakor. — je rekla Urška gor ko, — temveč da koristim vam in vadim otrokom. Oni trpe sami pod tem odtujenjem z vašim sinom. Pustite priti nekoliko do besede vaše materinsko srce! — Prihranite mi sentimentalnosti. Jaz sem praktična ženska. V tej sveži nisem mogla videti nikakega blagra za svojega sina. Ravno radi-togn sem se ji upirala. — Če se hoiete prepričati, kako srečen je vaš sin in kako ljubka je njegova žena, potem pridite z menoj, gospa Herrenfeld, kajti ljudje *xwt*J*Jo Se pozorni Ali hočete na vsak način, da vas zmerjajo s trdo-srčno materjo? Stara dama je zria predse, kot da se premišlja. — Ujeli ste nje kot miško v past. Tega ne poaabite. Da preprečim po-t, moram storiti, kar mi pravite. Kaj me stane to, tega ne more- Z visoko dvignjenq glavo je odšla z Urško. Tam je podala -vsem, posebno pa svoji sinahi, mrzle konce prstov. IiOta jih je prijel-i trdno s svojimo gor kima, otroškima rokama. — Miloštlji./a gospa! — je vzkliknila pritajeno ter se ozrla nanjo s svojimi lepiria očmi. Gospa Herrenfeld pa je umaknila svojo roko, povsem neginjena. — Nekakih meščanskih prizorov, če smem prositi. Uklanjam se le skrajni potrebi, — je rekla mrzlo ter se nato obrnila stran, da pozdravi ostale goste, ki so se zbrali. , Stari gospod Herrenfeld je oklenil prisrčno svojo sinaho. — Ne bodi vendar tako žalostna. Lota. V okolici, moje žene vlada \edno tako nizka temperatura. Morala se boš j>rivaditi temu, kot smo se morah mi vsi! — Oče. dragi oče, tako dober si z menoj! Pritisnil je njeno roko. — Mala žena, dosti več si ti zame kot jaz zate. Kadar letam pozimi naokrog, ves premrazen ter pridem konečno ves truden k vam, v gorko razsvetljeno sobo, je človefcu pri srcu zelo prijetno. Kaj ne, moja mala, draga gospa, ti nama ne boš vzela tihe in prijetne ure pri kavi in maslenem kruhu? — Ne, dragi oče. vse bo ostalo pri starem! — No, Hans, sedaj pa prevzemi zopet svojo ženo v svojo lastno o-skrbo. Moram reči gospej Arnstetten besedo zahvale. (Dalje prihodnjič.) j VERIŽEN JE Z ŽIVILI V MOSKVI IZKOPNINA V SODOMI Nad sto prodajalcev in blagajni-CarJ-'v moskovskih zadružnih prodanim so vtaknili v zapor. Obtožili sa jih, da so kradli racionirana živila in jih prodajah za verižniške cene osebam, ki do teh živih niso bile upravčine. V 25 moskovskih zadružnih prodajalnah so odkrili takšne brezvestne prodajalce in bla gajničarje, ki so napravili v zadnjih šestih mesecih državi za več sto tisoč rubljev škode. Ukradli so kakšnih 65.000 kg sladkorja, 20 tisoč kg mila, 18 tisoč kg masla, 7000 kg čaja in še mnogo drugih živil. Operirali so na zelo preprost način. Namesto da bi označevali od rezke živilskih kart, ki so jih za prodano blago dobivali od kupovalcev, z žigom neveljavnosti, so jih prodajah drugim osebam in te so nanje dobivale ponovno blago. Vodje čedne družbe, ki je delala sporazumno, bodo po boljševiški metodi po vsej priliki ustrelili. V ostalem poročajo iz Moskve tudi to, da so tam sedaj racionoirali tudi prodajo čevljev in škornjev. Samo tovarniški delavci bodo odslej lahko kupovali čevlje, in sicer na svoje živilske karte. Od 2 milijona 200 tisoč moskovskih prebivalcev bo imelo za nedoločen čas samo kakšnih 300 tisoč ta pravico. Par čevljev pa stane tam približno tretjino povprečne delavske mesečne plače. Odprava rimskega biblijskega in•• situta, poslana k Mrtvemu morju, da raziskuje razna stara svetopisemska mesta, je v Zajordanju odkrila razvaline mesta, ki so ga učenjaki proglasih za pregrešno So- iJote Zelene. POZOR, ROJAKI tc, |a ▼mm* Je naročnina kajte toraj, da sa Vas temveč »trnovi te direktno, aU pa prl tih naših L CALIFORNIA Vontana. A. Hochevar Ban Francisco. Jacob COLORADO Denver, J. SchutU Pueblo, Peter Culls, John Germ, Prank Janesh. A. BafUč. Sallda. Louis Costello. Walsenburg. M. J. Bajnk. INDIANA Indianapolis, Lovls "nn'ffh ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Bliah. J. Bevttt Mrs. F. Laurich, Andrew 8pillar. Cicero. J. Fabh» i. Joliot. A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph HrormL La Salle, J. 8pehch. Mascoutah, Frank Augustan North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barborich. Summit. J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek «n Kretan je Parnikov — Shipping Ncwi — It. avgusta: Levtathui, Cherbourg. Bremen 20. avguata: France. Havre Bremen. Cherbourg, Bremen Get.rge Washington. Cherbourg. Bremen Albert Ballin. Cherbourg, Ham burg SI. avgusta: Berlin, Boulogne 6ur Mer, Bremet 22- avgusta: Olympic, Cherbourg Rotterdam. Boulogne i*ur XJer, flot tcrdam Augustus, Xapoll. Genova 23. avguata: Ultinekiihda, Boulogne bur Her 25. avgusta: Reliance. Cherbourg Hamburg BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, U se tele naučiti angleški In hočejo postati dr-ia vi Jani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila ▼ ljudski ioU itv. 12? Last 41. cesta v petek zjutraj od It. d« 12., soba itv. 3M, ali pa v imndeljek In sred« ob 2. do 5„ soba (11 domo. Mesto je bilo ustanovljeno pa priliki 3000 let pr Kr., uničeno pa je bila po velikanskem požaru okoli leta 2000 pr. Kr. Izkopine so pokazale, da je mesto živelo v velikem blagostanju in je zlasti druga odprava odkrila silna skladišča za žito in mline. Raziskovalci so izkopali tudi veliko množino raznih pqhod in okraskov, nožev in predmetov iz alabastra. Razvaline leže kakih 6 km od Mrtvega morja in ako se posreči učenjakom dokazati, da so istovetne z ostanki Sodome, bi bila o vržen a trditev v prvi knjigi Mojzesovi, da je ležala Sadoma v rodovitni jordanski dolini Siddim. m CENA DR. KERtfOVEGA BERILA JE ZN12ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) ■tan* samo $2.— ftmroett« ga prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA SI« West New II Street «ty Na obisk v staro domovino »more potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel V to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s pamikom "He de France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Na daljni izleti po isti progi-oktobra --VCLCAN1A- M. novembra—"SATURNIA" decembra—"VULCANIA** za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mltov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in s to-tisoči potovali ▼ popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar je najvažneje, da boste o vsem točno ln pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 82 COBTLAHDT ST., HEW YORK TeL Barclay 0380 KANSAS Olrard, Agnes MocnlK. Kansas City. Frank Žagu. MARYLAND Steyer. J. Cerne. Kltzmlller, Jr. Vodoptvor MICHIGAN Calumet. M. F. Kcbo Detroit. Frank Stular, Ant. Ja- nezlctf. MINNESOTA Chisholmn, Frank Oouže. Frank Pucelj. Ely. Jos. J. PesheL Fr Sefcnla Eveleth. Louis Oouže. GUbertr Louis Vessel Hlbblng. John Povit Virginia. FraiVk Hrvati cn Sheboygan. Jobr* Zor man. West Allls. Frank Skok. MISSOURI 8t. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein. John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YOltK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton. John Balant. Joe HltL Cleveland. Anton Bobek, Chaa Karllnger, Anton Slmclch, Math. 81apnik. Euclid, F. Bajt. Olrard. Anton Nagodo. Lorain. Louis Balant ln J. KumAt NUes. Frank Kogovtek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jaklo. Braddock, J. A. Germ. Broughtan. Anton Ipavoo. Claridge, A. Yerlna Conemaugh. J. Breaovoe. V. Ro-vaniek. Crafton. ft. Machek. Export, G. Pwrit, Louis Japin-i Č1Č, A. Skerlj. Farrell, Jerry okorn. Forest City. Math. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fo-renchack. Irwin, Mike Paoahek. Johnstown, John Polanc, Martin Korosbcti* Krayn. Ant. Tauftelj. Luzerne. Frank »»"^h Manor, Fr. Demahar. Meadow Lands. J. Koprlvtek. Midway John 2 ust. Moon Pun. Fr. PodmlUek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb ln U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto, F. B. Demahar. Reading J. Peadfee. Steel ton. A. Hren. Unity Sta. In okolleo. J. Skvli Fr. Bchlfrer. West Newton, Joseph Jovsa WlEock, J PeternaL UTAH Helper. FT. Krefas. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton im, WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Sadne In okolico. Frank Tsknr Diamocdville, F. bmbvi 27. avguita: II«- <1«» France. Havre Kcrvn^iria, Cherbt>ur^ Columbus. Cherbourg. Br»rn*>n America. Cherlmunc. I^re m*-n New York. Ch«ibours. Hamburg 28. avguata: I>resdt-n. Cherbourg. Kremen 29. avgusta: Eur«>i»;i. Cherbourc. Bremen M ijestir, Cherbniirg rennland. Chert««urK. Antwerr*n Vnlendam, liuilugno bur Mer. Kol tcrdam 30- avgusta: Republic. Cherbourg Rretnen St l»uif. Chi-rlKjurg. llan.biirK Conte Llia.iicatnano. .N'aimll. (it-nova 1. aeptaembra: Paris. Havre 2. septembra: Vulcan i a.. Trst 3. septembra: Mauretania, Cherbourg President llatdiriK. Cherbourg, Hamburg I>eutschland, Cherbourg. Hamburg 5. septembra: France, Havre Krenr-n, Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Roma. N'ajMjli. Genova 6. septembra: leviathan, Cherbourg New Amsterdajn, iltjulogne Sur Mer. Iti -tterdam 8. septembra: Kesoiute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aiuitiinia. Cherbourg President Itooaevelt, Cherb"urg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 12 septembra: He de France. Havre Olympic, Cherbourg Slatendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 13. septembra: George Washington, Cherbourg. Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte Grande, Nai>oli. Genova 15. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 16 septembra: Eur<>pa, Cherbourg, Bremen 17. septembra: Bert-ngarla. Cherbourg Albert Bailin, Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen 19. septembra: P*ri». Havre Saturnia, Trst Majestic. Cherbourg Iioierdam. Boulogne »ur M«*r. Rotterdam 20. sentembra: Clt-vtlanJ, Cherbourg. Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg. Hamburg 23. septembra: Kremen. Cherbourg. Bremen 24. septembra: Mauretania. Cherltourg America. Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 25. septembra: brtsilt-n, Cherbourg, Bremen 26 septembra: France, llavr^ Homeric, Cherbourg Fennland. Cherbourg. Antwrrp»n Volendftm. lioubtgr^e sur M-r. ltott«r-j dam Augustua, Napol I, Genova 27. septembra: Leviathan, Cherbourg 1. oktobra: Aquitanla, Chertiourg l*r«-.-