Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ul. Valdirivo 36/1, ejefon 60824. Pošt. pred. (čase la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K LIST Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE ll-‘12 7 B TRST, ČETRTEK 29. MAJA 1980 LET. XXX. Slovenska skupnost in bližnje volitve Izvršni odbor Slovenske skupnosti na Tržaškem je pred dnevi priredil tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil program, s katerim se ta slovenska stranka Predstavlja na bližnjih pokrajinskih volitvah na Tržaškem in na upravnim volitvah v vseh občinah v tržaški pokrajini, razen v Trstu, kjer letos ni občinskih volitev. V tej številki objavljamo splošni, politični del Programa Slovenske skupnosti, ki obravnava vprašanja, katera pobliže zanimajo vse Slovence v Italiji. (Ured.) *Slovenska skupnost je politična stranka Slo-uencev v Italiji, ki temelji na načelih narodne Sarn°bitnosti, demokratične ureditve, političnega Pluralizma in socialne pravičnosti. Zaradi tega se mora z vsemi zakonitimi sred-stvi zavzemati predvsem za uresničitev 6. člena ^stave, 3 člena posebnega statuta Furlanije - Jurske krajine ter 8. člena osimske pogodbe. Nadalje mora težiti za tem, da se bodo v jav-em življenju uresničevala načela demokracije, uro dne enakopravnosti in socialne pravičnosti. SSk zastopa stališče, da s samostojnim poli-tičnim nastopanjem Slovenci v Italiji najbolje iz-^iujemo svojo narodno samobitnost in se uve-?avljamo kot odločujoči dejavnik v političnem ln iavnem življenju sploh. SSk meni, da je samo Sqwio stojno, na demokratični osnovi izvoljeno kitično predstavništvo najbolj neposreden iz-misli in hotenja Slovencev v naši deželi in 0 lahko svobodno ter dosledno brani njihove Quice in koristi. ^ naši nemirni dobi je še posebej potrebno rievati ta načela, ki so kot sidrišča sredi spre- Utr ^in3ajočih zamisli, hotenj in izbir, da se ohrani- 10 kot narod. Srno pred upravnimi volitvami, ki pa imajo . Ujn° političen pečat tudi za nas Slovence. Ce-PrQv str, *a so volitve v Italiji pogoste, so za vse anke pomembna preizkušnja. Posebno velja to Manjšinsko stranko, kot je naša. V sedanjem •Jnutku so pred nami važne naloge, med temi ta 7lQ^°y aktualna in pomembna globalna zašči-v slovenske manjšine. SSk je leta 1976 vložila Parlamentu zakonski osnutek globalne zašči- i Sl°vencev v Italiji. Slovenci zahtevamo, da nam prizna, kar izrecno predvideva republikah Ustava in potrjuje osimski sporazum. Te o«-* i-i* . x •r/it/inclcotri n ku so vkUučene v našem zakonskem osnut-(qs je bil ponovno predložen parlamentu le- UQr lanuarja v obliki peticije. V teku je dogo-c02Janje s parlamentarnimi predstavniki Fran-°u iz Doline Aosta, da v okviru povezave (nadaljevanje na 3. strani) Razgovor z občinskim svetovalcem A. Terčonom Kot v vsem povojnem obdobju je devin-sko-nabrežinska občina tudi pred bližnjimi volitvami v središču pozornosti slovenske in tudi italijanske javnosti. Na volitvah 8. in 9. junija se bo namreč pokazalo, kolikšen vpliv in moč bodo imeli slovenski domačini, ki so še pred 25. leti bili ogromna večina v občini, v novem občinskem svetu. Prav zaradi tega smo se obrnili na občinskega svetovalca Slovenske skupnosti Antka Terčona, ki tudi tokrat kandidira kot nosilec liste Slovenske skupnosti. An-tek Terčon je bil v zadnjih 10 letih eden glavnih slovenskih političnih dejavnikov v tej narodnostno ogroženi občini. Kdor ga pobliže pozna, ta ve, da se zadanih nalog loteva z vsem žarom svojega ognjevitega značaja in da ne pozna strahu pred nobeno, še tako hudo oviro. Antek Terčon sodi v generacijo mlajših slovenskih javnih delavcev v zamejstvu, ki jim je zavest enakopravnosti globoko zakoreninjena in ki zato tudi vedno in povsod ustrezno nastopajo v javnosti. Za razgovor se mu iskreno zahvaljujemo. (Ured.) V devinsko - nabrežinskem občinskem svetu že 10 let zastopaš Slovensko skupnost. Katerega dogodka se v tem desetletju najraje spominjaš in katero vprašanje te je v tem času najbolj mučilo? Eden najlepših spominov iz moje upravne »kariere« na občini je prav gotovo sprejem, ki ga je priredil sedaj že pokojni jugoslovanski generalni konzul v Trstu Trampuž ob svojem nastopu službe med nami. Takrat sem zaradi službenih obveznosti zastopal takratnega župana dr. Legi-šo in priznam, da se mi je zdelo zelo imenitno zastopati našo občino prav pri najvišjem predstavniku matične države v Trstu. S pokojnim Trampužem sva se nato spoprijateljila in prav njegova izredna navezanost in osebna zavzetost za naše nerešene probleme sta ga nam vsem bolj približali, saj nam je bolj kot diplomat bil brat. Kar me je najbolj mučilo, je bilo spoznanje, da lahko občinski svetovalec naredi bore malo, saj enkrat primanjkuje denarja, drugič osebja, tretjič pravnih osnov itd. To je brez dvoma naj- huje takrat, ko domačinu, ki bi si rad na svoji zemlji (katere nima prav malo) sezidal nov dom, moraš preprečiti gradnjo, ali ga celo prijaviti na osnovi obstoječih zakonov, ki jih gotovo ne sprejemajo tisti, ki poznajo naše razmere. Na bližnjih upravnih volitvah nastopaš kot nosilec liste Slovenske skupnosti. Volivci in tudi slovenska javnost so bili seznanjeni s programom, s katerim se tvoja lista predstavlja na volitvah. Kaj bi v tem programu še posebej poudaril? Mislim, da je program, s katerim se predstav-stavljamo volivcem, zelo stvaren in prav zaradi tega je vsaka njegova točka naravnost življenjska zlasti za ohranitev in sam obstoj naše narodnostne skupnosti v občini. Ce pa že moram posebej poudariti nekaj, je to brez dvoma točka, ki obravnava urbanistično ureditev občine. Nova uprava bo morala izpeljati do konca delo tehnikov, ki pregledujejo in posodabljajo Splošni občinski regulacijski načrt v skladu s sprejetimi obveznostmi, ki so zapopadene v resoluciji SSk, katera je bila soglasno sprejeta v občinskem svetu. Tu bi poudaril ureditev naravnega razvoja kraških vasi, turističnega razvoja celotne občine in bistveno zmanjšanje naselitvene zmogljivosti v občini, da se ohrani sedanje narodnostno razmerje. Slovenska javnost v občini in tudi izven nje se te dni zanima, kaj bo Slovenska skupnost naredila po volitvah; lahko obrazložič temeljne smernice, ki bodo vodile Slovensko skupnost pri sklepanju morebitnih zavezništev? Mislim, da se ne le vsi Slovenci, ampak tudi velik del demokratičnih Italijanov sprašuje, kaj bo SSk naredila po volitvah v naši občini. Dogodki kažejo, da je skoro vsa povojna leta SSk odigravala odločilno vlogo pri upravljanju občine Devin-Nabrežina, saj je bila vedno tisti jeziček na tehtnici, ki je končno odločal o možnih večinah. Menim, da smo doslej vedno odgovorno in brez vsakršnih obremenitev skušali zavzeti takšna stališča, ki so najbolj ustrezala celotni slovenski manjšini. Tudi tokrat bo po mojem mnenju SSk šla na razgovore z vsemi demokratičnimi strankami, ki se bodo načelno izjavile za globalno zaščito Slovencev in ki bodo tudi stvarno dalje na 2 strani ■ »Okrepljena Slovenska skupnost pogoj in jamstvu za nadaljnjn redno upravo v Nabrežini« »Okrepljena Slovenska skupnost pogoj in jamstvo za nadaljnjo redno upravo v Nabrežini« ■ NEDELJA, 1. junija, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 Mladiski oder: »Potopljena galeja«; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Ita-l'iji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasba po željah; 15.00 Nedeljsko popoldne: — »220 Volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico«; satirični kabaret Sergija Verča in Borisa Kobala; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 2. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka porčoila; 8.10 Ju-rtanji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Socialna problematika; 12.00 »Dvignjena zavesa«, gledališki trenutek doma in drugod; 12.45 Deželna volilna tribuna: Nastopi strank; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Thomas Hardy: »Tess iz rodovine D’Urbervillovih — čista ženska«; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Pianistka Dubravka Tomšič v Kulturnem domu v Trstu; 19.00 Poročila . ■ TOREK, 3. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po -naše; 8.00 Karkt aporočila; 8.10 Goriške podobe, dokumentarna oddaja o mestu in ljudeh preteklost]; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Človek 'in zdravje; 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja; 12.45 Deželna volilna tribuna: Nastopi strank; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano! 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Sestanek z Bojanom Adamičem; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 4. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 »Malpolo-ži domu na olatr«; poslanstvo CiriUVIetodove šole; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Umetnost dobre kuhinje; 12.00 »Pod Matajurjan«; posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodije iz vsepovsod; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Naša pomlad 1980« 14.30 Roman v nadaljevanjih — Thomas Hardy: »Tess iz rodovine D’Urbervillovih — čista ženska«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: — Problemi slovenskega jezika; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 5. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Človek v sodobni družbi; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Naša pristna vina kje in kako; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.30 Jugoslovanski pevoi; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«; 14.30 Mladi pisci; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Skladbe slovenskih avtorjev; — Kulturni dogodki; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 6. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Osebna vozila danes; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Glasbena panorama; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?« 14.30 Roman v nadaljevanjih — Thomas Hardy: »Tess iz rodovine D’Urber-villovih — čista ženska«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni trenutek doma in drugod; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 7. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Potovanje v Ameriko; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Čoln — šport iin razvedrilo; 12.00 Nas anu zutra — danes in jutri, oddaj o Reziji; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence; 14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.10 Slovenski zbori na ploščah; 19.00 Poročila. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ullča Rossetti 14 - tel. 772151 ■ nadaljevanje s 1. strani dokazale privrženost tem izjavam. Glede morebitnih zavezništev pa je treba predvsem videti, kakšen bo volilni izid in kako bo SSk izšla iz tega volilnega boja. Prepričan sem, da bo okrepljena SSk tudi v naši, tako važni občini lahko še dalje pogojevala glavne izbire občinske u-prave, tako če bo v odboru, kot če bo izven njega. SSk se ni in se ne misli načelno boriti za mesta v odboru; mi se bomo borili, da bo iz novega občinskega sveta izšel tak odbor, ki ne bo le sprejel programa v korist naše skupnosti, ampak bo tudi navzven čimbolje predstavljal našo narodnostno mešano občino z odločilno prisotnostjo Slovencev, ki smo tu danes manjšina samo in izključno zaradi politične volje takratnih vsedržavnih strank oziroma vsedržavne nacionalistične politike, ki je težila za raznarodovanjem vsega obalnega pasa na Tržaškem. V Slovenski skupnosti in v slovenski javnosti si znan predvsem kot človek »akcije«. Kako si sam to razlagaš? Na to vprašanje bi verjetno bolje odgovorili drugi, saj se človek sam kaj težko objektivno sodi. Ker pa že moram povedati svoje mnenje, naj zaupam, da se v bistvu ne smatram za pravega politika, ampak za zanesenjaka, ki skuša po svojih močeh in po svoji vesti napraviti nekaj za ohranitev in razvoj naše manjšine. Jasno je, da se tako verjetno premalo oziram na mnenje o-stalih in da me ti marsikdaj ne razumejo pravilno. Prepričan pa sem, da mi volivci in somišljeniki ne bodo več izkazovali svoje podpore, ko moje delovanje ne bo več ustrezalo potrebam, tedaj bom seveda nujno zaključil s svojim delovanjem. Kaj najbolj pogrešaš pri slovenskih politikih in slovenski politiki na splošno v zamejstvu? Slovenski politiki so premalo udarni in odločni in to velja predvsem, kar je razumljivo, za tiste, ki nastopajo v okviru vsedržavnih strank. Temu primerna je tudi naša manjšinska politika, ki bi morala biti čimbolj odločna in čimbolj e-notna. Danes pa smo priča velikim načelnim izjavam posameznih strank ali več ali manj kulturnih združenj, kadar pa gre za skupne udarne nastope na vseh nivojih, se navadno zgubljamo v žlici vode, kot npr. koliko članov bo v delegaciji, kakšno težo naj ima vsaka pokrajina ali organizacija, kdo bo govoril prvi itd. Ce bi naša enotna slovenska delegacija začela pred leti z delom, ali da bi vsaj danes bila odločnejša tako Deželno tajništvo SSk je v posebnem poročilu o seji deželnega sveta, ki je bila 21. maja, ostro kritiziralo izjavo predsednika deželne ga odbora Comellija v zvezi s celovito zaščito slovenske narodne skupnosti. V imenu tristran-karskega deželnega odbora (DC, PSI, PRI) je namreč predsednik izrazil sicer upanje, da bosta osrednja vlada in parlament kmalu odobrila zakonski osnutek v korist slovenske narodne skupnosti, a obenem dal jasno razumeti, da navzven, kot navznoter (tu mislim na zahteve, k' bi jih morali posamezni člani iznašati v svojih strankah!), bi — tako sem globoko prepričan ■" dosegli marsikaj več. Poleg tega sem se v tolik>h letih političnega dela navadil biti realist, zato je nujno, da so naše zahteve realistične in pred" vsem izvedljive. Kaj si obetaš od bližnjih volitev tako v obč*‘ ni, kjer si kandidat, kot tudi drugod v zamei' stvu? Od volitev v naši občini pričakujem pred' vsem, da bo Lista za Devin - Nabrežino doživel polom, kot vse ostale nazadnjaške sile v občin'1 ter da se bodo okrepile tiste stranke in tiste struje v vsedržavnih strankah, ki so Slovence!13 naklonjene. Jasno je, da sem prepričan v nena' domestljivo vlogo SSk, brez katere bi se mal°' kdaj sploh govorilo o naših problemih, kaj šele da bi se jih reševalo. Zato pričakujem, da bom0 8. in 9. junija izšli okrepljeni, saj bodo naši v0' livci gotovo pravilno ocenili naše delo na občiPj in predvsem našo zavzetost za vse probleme, K* so pobliže zadevali našega človeka. Isto velja tudi za tržaško pokrajino in ostale okoliške občine, kjer nastopamo. Te volitve b°' do ponovna priložnost, da se dokončno pomete s kampanilizmom in da vse demokratične stra11' ke stopijo na pot skupnega sodelovanja protl konservativcem in nacionalistom, ki se zbiraj0 okrog »melonov«. Za našo manjšino so te volitvfi še posebej važne, saj bi morali končno priti globalne zaščite in osimski sporazumi bi mora'1 kazati prve sadove, od katerih bi morala imet’ koristi predvsem manjšina. Kaj bi rad povedal volivcem in volivkam v devinsko - nabrežinski občini? Draga slovenska volivka, dragi slovenski livec občine Devin - Nabrežina, ponovno smo P°’ klicani, da se izrečemo o občinski upravi. SSk se predstavlja z obnovljeno in pomlajeno listo, kier so zastopani skoro vsi sloji in poklici ter vsi Za’ selki občine. Vsi so brez dvoma vredni vaše®3 zaupanja, saj so se že in se še izkazujejo na ra2 nih manjšinskih področjih, od politike, do kultu re in športa, zato mislim, da bo zlasti glede 110 izredno nevaren položaj, ki ga predstavljajo narI1 nasprotne sile ter zato, da bo okrepljena lahko bolje pogojevala vsedržavne stranke v činskem svetu in zunaj, vaša izbira precej lahk8' Oddali boste svoj glas edini vaši, domači strarl ki, kateri ni bilo potreba iskati kandidatov izveI) našega občinskega kroga. bo deželna vlada le pasivno čakala na rimske vlade in parlamenta in da ne bo iz dajala svojih predlogov in neposrednih P pomb v tem za vso našo deželo nujnem >’Pr san ju. Takšno stališče je na seji deželnega ta označil svetovalec Slovenske skupnosti nesprejemljivo. Mi zahtevamo, je med drUS1 . dejal Štoka, da se deželni odbor in deželnisl' predhodno jasno izrečeta o vprašanju celo^1 (Dalje na 7. strani) Protest Slovenske skupnosti Slovenska skupnost in bližnje volitve ® nadaljevanje s 1. strani med manjšinami v Italiji vložijo ta naš zakonski °snutek kot formalen zakonski predlog. Osimski sporazum je še vedno v ospredju zanimanja političnih dejavnikov v naši deželi in ^e Posebno v Trstu. Pozdravili smo osnove, ki ntl ta sporazum nudi za krepitev prijateljstva in s°delovanja med Italijo in Jugoslavijo. Od nju-nih dobrih odnosov je namreč v veliki meri odvisen razvoj naše manjšine. Strinjamo se, da osimski sporazumi odpirajo rstu nove možnosti vsestranskega gospodarske-®Q razvoja. Toda pri vrsti infrastruktur, ki jih N'edvideva sporazum, je treba upoštevati tudi zivljenjske zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To velja predvsem za prostorsko nočrtovanje, investicije in zaposlovanje. Vsak sklep v zvezi z izvajanjem tega spora-zuma, mora biti sad dogovarjanj med politični-^ in družbenimi silami, ki odražajo težnje in °*enja prizadetega prebivalstva. Ena od temeljnih točk programa Slovenske skupnosti je boj proti vsem oblikam odtujevanja naše zemlje in spreminjanja našega narodnega °Zemlja. v zadnjem času so veliko razburjenja Povzročile nameravane razlastitve na Kolonkov-Cu in nameravana vinkulacija obsežnega področ-“ v Skednju, ki jo predlaga varianta k varianti . • 25 splošnega regulacijskega načrta tržaške ob-ne- Naše stališče je, da, kadar je treba iz razločno dokazane javne koristi žrtvovati zemljišča, so mora prizadetim lastnikom omogočiti soude-o pri zadevni investiciji, ker skromna od- 'Pna cena ne more nikoli odtehtati izgube zem-'• 2 druge strani je treba tudi prizadeti krajev- ln širši narodnostni skupnosti nuditi nadome-Stil° za škodo, ki jo utrpi kot skupnost. Kar zadeva način in oblike boja za uveljav- lja: no st nje manjšinskih pravic, se bo Slovenska skup- zavzemala za skupne nastope vseh sloven- Zadovoljstvo SSk • ^sželno tajništvo SSk je ob izvolitvi Mar-k*1.3 Terpina v deželno komisijo za radio in »■ Vizijo izdalo tiskovno poročilo, v katerem izza svoje zadovoljstvo, da je deželni svet v to Zn° komisijo izvolil člana deželnega taj-aistva. Slovenska skupnost se obvezuje, da bo po .°Jem predstavniku branila in zastopala pra-c®> pričakovanja in želje vsega slovenskega Webiva'lstva. Q, Ppsebcn trud pa bo posvečen objektivnim ,ajam slovenske radijske postaje in čim-Ve ji llstanovitv' televizijskih oddaj v slo-j, fiskem jeziku na celotnem območju dežele Janije - julijske krajine. skih sil. Vendar moramo pri tem podčrtati njeno stališče, po katerem je vključevanje v italijanske stranke, zlasti v tukajšnjih razmerah, škodljivo za našo narodnostno skupnost. Proti raznarodovanju, asimilaciji, razlaščanju je namreč potrebna narodnoobrambna stranka, v kateri se lahko prepoznajo vsi tisti zavedni rojaki, ki jim je pri srcu v prvi vrsti ohranitev naše prisotnosti na teh tleh. V okviru nakazanih programskih izhodišč se bodo izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti v javnopravnih telesih zavzemali za rešitev predvsem naših odprtih problemov, obenem pa bodo tudi sodelovali pri naporih za splošni družbeni in gospodarski napredek, katera pa ne smeta nasprotovati obstoju in razvoju naše narodnostne skupnosti. Le na tem temelju se bo lahko ustvarilo plodno sodelovanje med obema narodoma, ki že stoletja živita drug ob drugem v teh krajih.« —o— DAN STARŠFV Slovenska župnija sv. Ivana priredi v nedeljo, 1. junija, Dan staršev. Ob 10. uri bo sv. maša na Placuti, pri kater bo pel mladinski zbor »Kekec«; popoldne ob 16.30 pa bo v Katoliškem domu prireditev z nastopom mladinskih skupin, ki se zbirajo v lem domu in z zaključnim nastopom zbora »Kekec«. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Slavvomir Mrožek TANGO dramsko delo v treh dejanjih V soboto, 31. maja ob 20.30 abonma F (druga sobota po premieri) Ker sta predstavi Tanga v petek, 23. in v soboto, 24. t.m. odpadli zaradi obolelosti v ansamblu in ker SSG po ministrskih predpisih zaključi sezono 31. maja, vabimo cenjene abonente redov A in B (premierski in prva sobota po premieri), da si ogledajo eno izmed predstav na sporedu v tem tednu. Pripominjamo, da je za predstavo v soboto, 31. t.m. na razpolago malo sedežev, zato je potrebna takojšnja rezervacija. Lojze Cijalc NEURJE drama v narečju Krstna predstava v petek, 30. maja ob 20.3D v Kulturnem domu v Trstu ZA ABONENTE SSG ZNATEN POPUST Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265 in 734-269. Nova past za Združene države Upor v Južni Koreji je zadušen, kot poročajo. Vojska novega diktatorja je po desetih dneh spet zasedla mesto Is' kim zborom Devin. Srečanje se je odvijalo v veliki dvorani hotela Mirabel v Sesljanu, ker \£ bilo pač v Devinu nemogoče dobiti primerni ga prostora. V vsej občini pa ni primernega kulturnega doma, kjer bi se lahko razvijala ,n delovala prosvetna društva in kulturne organ1' zacije naše občine. Devinčani upamo, da se ^ stanje v Devinu na tem področju, kulturni11 Drostorov, vsaj nekoliko obrnilo na bolje, bodo v Devinu zgradili novo šolsko poslopji in bo stara šola služila kulturno - prosvetni?1 namenom. Tako bi lahko iz prostorov sedanj1' slovenske osnovne šole naredili primerno dv3' ranico, ki bi jo lahko koristno uporabili za ta' ke in podobne večere. Srečanje se je torej odvijalo v Sesljanj Pevci in študentje postojnske gimnazije — ^!' lo jih je skupno s profesorji 104 — so se naj' prej pozdravili. Po kratkem orisu stanja in lovanja obeh zborov, smo prisluhnili petju beh devinskih zborov in tudi zbora postojnska ga krožka, ki so ga ustanovili lani in ki let£!s kaže že lepe uspehe. Potem pa se je razvilo p’1' jetno srečanje, ki je ob klepetu, skupnem Pet’ ju. harmoniki, plesu in pijači, trajalo še nekaJ uric. Pred slovesom pa smo se še nekoliko P1^. govorili o možnostih, da bi Devinčani obiska Postojno. M.T. Velik, pomemben dan za Sv. Jakob Za vse Slovence, ki prebivajo na območju Sv. Jakoba v Trstu, je bila nedelja, 25. maja, velik, pomemben dan. V velikem številu so se namreč ta dan zbrali v prostorih slovenske osnovne šole, kjer je bila na sporedu slovesnost njenega poimenovanja po znanem slovenskem mladinskem pisatelju, učitelju in vzgojitelju Josipu Ribičiču. Slavnostna govornika sta bila ravnatelj Strnad in Marko Hmeljak, ki je nastopil v imenu staršev. V kulturnem sporedu so nastopili učenci in stari šentjakobski pevci. Mimo poteka slovesnosti bi v tem kratkem sestavku pa radi predvsem opozorili bralce, da je ob tej priložnosti izšla zajetna knjiga z naslovom »Sv. Jakob - Zgodovinski razgledi po življenju Slovencev v tržaškem delavskem o-kraju. Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska, uredila pa jo je Lida Debelli-Turk, ki je tudi sama napisala več sestavkov iz zgodo''1 ne tega tržaškega mestnega okraja. Znani s) ^ venski politik Mitja Ribičič, ki se je skup*10 bratom in sestro udeležil nedeljske sloves°° sti, je za knjigo napisal sestavek iz svojih SP° minov na očeta Josipa. Iz njegovih besed s razvidni predvsem velika ljubezen in spoštov® nje do očeta, ki mu je bil zaradi svojega z° čaja in dela vedno vzor. Opozoriti pa je treba tudi na ostalo vse^). no knjige, saj pomeni dejansko bogat in peS , prerez skozi celotno dogajanje v tem okraju. K vsebini knjige se bomo zato še vf v li. 2e zdaj pa je treba dati priznanje ništvu tržaškega liska in zlasti čestitati Uf® nici Lidi Debelli - Turk, ki je v to delo vlo^ veliko truda in ga opravila z znanjem i*1 11 tančnostjo, ki sta ji lastni. Smernice za preporod in kvaliteten razvoj Beneške Slovenije Pod gornjim naslovom je Slovenska kul-rno-gospodarska zveza v sodelovanju s Sionskim raziskalnim inštitutom organizirala se-inar, ki je bil v soboto v Passarianu. Zna-'nost tega seminarja je bila v tem, da je bilo fkazano sedanje stanje v Beneški Sloveniji , ugotavljanju vzrokov, ki so do tega stanja Privedli; še bolj važno pa je bilo to, da so bili akazani praktični predlogi za konkretno o'o-avr>avanje te problematike in njene rešitve. , Seminar je otvoril predsednik gospodarske ^misije pri SKG7 za Beneško Slovenijo Dino Medico, ki je najprej orisal glavni namen sedanja, potem pa prikazal možnosti za raz- 1 tega predela naše dežele, zlasti še v luči s>niskega sporazuma in nedavnega sporazuma med EGS in Jugoslavijo. V tej zvezi je pou-n , da gre za edinstveno priložnost, da slo-nska narodna skupnost postane oz. da se ji ir,11? ^°§a mostu in povezave med slovanskim mlinskim svetom, vloga, ki ji pripada že °*etia. Za tem je dr. Riccardo Rutar podal volilni shodi slovenske skupnosti GORIŠKEM ^EDELJA, 1. junija: p °t> 11.30 v STEVERJANU na glavnem trgu 0ftEDELJEK, 2. junija: ob 21.00 v STMAVRU (pred cerkvijo) ob 21.30 na PECI EEK, 3. junija: ~~ ob 20.30 na POLJANAH ob 21.00 v DOLU (pred spomenikom) ob 21.30 v JAMLJAH (pred gost. SOBAN) *EdA, 4. junija: ~~ ob 21.00 v PODGORI (pred šolo) ~~ ob 21.30 v PEVMI (pred spomenikom) r^RTEK, 5. junija: ' °b 21.00 na VRHU (pred gostilno Devetak) ~~ ob 21.30 v DOBERDOBU (pred gostilno Ferfolja) 6. junija: ob 21.00 v SOVODNJAH (pred cerkvijo) °b 21.30 v STANDRE2U (na glavnem trgu) obširno analizo demografskega stanja v Beneški Sloveniji, analizo izseljevanja, upadanja števila prebivalstva in zaključil svoj poseg z optimizmom, saj se utrjuje tista zavest in volja ljudi, da bi se vrnili v svoje kraje in uveljavili svojo narodno identiteto. Drugi referat je podal dr. Nino Ciccone, ki je govoril predvsem o možnostih razvoja nekaterih poglavitnih dejavnosti, kot so kmetijstvo, obrtništvo in turizem; te možnosti so danes skoraj povsem neizkoriščene, zato je pozval pristojne organe, da začnejo resno misliti na primerno reševanje vprašanj v zvezi s kmetijstvom in razvojem obrobnih dejavnosti. Naslednji govornik arh. Romeo Causero se je zaustavil od vprašanjih urejanja ozemlja in dejal, da bi s pravilno izbiro lahke prišlo do produktivnih dejavnosti tudi v tistih krajih, kjer so bile do danes zatrte ali neizrabljene. Zaključno poročilo je imel dr. Ferruccio Cla-vora, ki je podal splošne smernice za bodoči razvoj Beneške Slovenije. Nekatere politične izbire iz preteklosti so resno ovirale sleherni razvoj v teh krajih, medtem ko se danes, še zlasti po Osimskem sporazumu odpirajo nove možnosti sodelovanja, ki so v korist obmejnega prebivalstva, pri ljudeh pa je že tudi močno razvita zavest, da se je treba upirati emargina-ciji in da prebivalstvo postane subjekt načrto vanja. To načrtovanje mora biti tudi pot k preporodu in razvoju Beneške Slovenije, obenem pa tudi osnova za reševanje vprašanja narodnostne skupnosti. ČESTITAMO! Danes (četrtek, 29. t.m.) obhaja 94-letnico rojstva znani in spoštovani slovenski primorski duhovnik msgr. Anton Rutar. Ob častitljivem jubileju se ga s hvaležnostjo spominjajo njegovi številni prijatelji in znanci in mu ob tej priložnosti iz srca želijo še veliko zdravja in božjega blagoslova. S posebno hvaležnostjo pa se jubilanta spominjata uredništvo in uprava Novega lista, ki se iskreno pridružujeta voščilom in željam jubilantovih prijateljev in znancev. LI SMO: ^DAJ V IMOVI VRTEC? 3ta 0 Poteka vpisovanje v novo šolsko leto, se Bn, ' °^r°k slovenskega vrtca v ulici Forte del te 0 sPrašujemo, ali se bodo naši otroci 1. sep-^ra Preselili v novi vrtec v ulici Brolo ali ne. vtj re^ štirimi leti se je moral namreč ta isti tef Prisilno izseliti iz prostorov v ulici Croce go Se PremE*kniti iz centra v predmestje na dru-IPikStran ®°^e' Obrazložitev tega neljubega prenov zei° precizna: gre za začasno re- i^o Casna rešitev traja že štiri leta, otroci se rajo * bUl s°in, ; >z mesta voziti vsak dan s šolskim avto-istočasno pa se zaključna dela v ulici hilo Vi« nikakor ne premaknejo z mrtve točke. Si-stj le dovolj pereča in ni nikakršne gotovo-bfa a bodo novi prostori vseljivi do 1. septem-&re^?raktično pa to pomeni, da bomo še eno leto eli v prisilni dislokaciji. Potem ko smo že neštetokrat ugotovili, da takšna in podobna premeščanja vrtcev povzročajo občuten osip otrok in potem ko nam je docela jasno, da predstavljajo slovenski vrtci bazo za slovenske šole, opažamo, da se nihče v javnosti ne zavzema za problem vrtca v ulici Brolo. Zato prepričani, da bi se ob primerni akciji 1. septembra vrtec končno po štirih letih vselil v prostore, ki so mu namenjeni, naprošamo in pozivamo vse odgovorne dejavnike v zamejski javnosti, da se odločno zavzamejo za rešitev pričujočega problema in napravijo ustrezne korake pri občinski upravi, tako da se pospešijo zaključna dela in zagotovi reden pričetek novega šolskega leta v ulici Brolo. V zanesljivem pričakovanju zavzetja vseh odgovornih ustanov podpisani starši Umrl je Ivan Semič Dne 3. maja letos so v Kanalu ob številni u-deležbi duhovščine in ljudstva pokopali dolgoletnega župnika in dekana Ivana Semiča. Pokojnik se je rodil 2. januarja 1893 v Sturjah pri Ajdovščini, ki so takrat spadale pod ljubljansko škofijo, zato je študiral teologijo v Ljubljani in tam bil 8. junija 1917 posvečen v mašnika. Služboval je najprej v Ajdovščini, nato v Srednji vasi v Bohinju in Fari pri Kostelu. Po končani prvi svetovni vojni ga je nadškof Sedej prosil, naj pride službovat na Primorsko v goriško nadškofijo, ki je takrat pripadla Italiji. Pokojni Ivan Semič se je takoj odzval, saj se je zavedal, da bo tako najbolje koristil trpečemu primorskemu ljudstvu. Bil je najprej kaplan v Kamnjah in nato v Tolminu, kjer je tudi poučeval na učiteljišču. Kasneje je postal župnik v Cepovanu, odkoder je upravljal tudi Lokve. Od leta 1933 do 1968, ko je bil upokojen, pa je bil župnik in dekan v Kanalu. Tu je dočakal svojo biserno mašo, ki jo je slovesno obhajal pred tremi leti. Pokojni kanalski dekan se je odlikoval po dobroti in ljubezni do svojih župljanov, zato je bil med Kanalci zelo priljubljen. Vedno je bil zaveden Slovenec, med zadnjo vojno pa je marsikaterega domačina rešil pred preganjanjem. Lansko leto je v znak priznanja za svoje narodnoobrambno delo prejel tudi visoko državno odlikovanje. Pogrebni obred je vodil škofov zastopnik mon-signor Andrej Simčič, ki je med pridigo orisal pokojnikov lik. Pred župniščem, v cerkvi in na grobu so mu zapeli v slovo združeni pevski zbori kanalske dekanije. V cerkvi se je z občutenimi besedami poslovil tudi zastopnik kanalske župnije, v imenu mlajših duhovnikov, rojenih v kanalski dekaniji, pa Branko Melink. S pok. Ivanom Semičem je odšel še eden iz vrste duhovnikov, ki so svoje najboljše moči razdajali primorskemu ljudstvu v najtežjih časih njegove zgodovine. NATEČAJ »KORZO V CVETJU« Pretelo soboto je bil v Gorici drugi natečaj za olepšanje gredic na Korzu, glavni go-riški ulici; natečaja so se letos udeležila štiri mesta, in sicer Celovec, Trst, Gradež in Jeso-lo; svojo gredico je pripravila tudi goriška občinska uprava. Prvo nagrado so letos prisodili Celovcu, ki je pripravil zares slikovito in zanimivo gredico. Vzporedno s to akcijo se vršijo tekmovanja tudi v rajonskih svetih; svojevrstno so »nastopili« tudi Štandrežci, ki so na občinskega odbornika za javna dela naslovili protestno pismo zaradi neizvršenih del v ul. Natisone; v pismu pravijo, da je odveč lepšati središčne ulice, medtem ko so v okoliških vaseh vse ceste neurejene in v obupnem stanju. Letošnjega natečaja se lahko udeležijo tudi občani, ki do 15. junija želijo okrasiti balkone lastnih stanovanj; te bo ocenila posebna komisija, kakor tudi ostale, ki so jih pripravili v mestnih četrtkih. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Slavvomir Mrožek TANGO V petek, 30. maja 1980 ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici — Goriški abonma Na predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Toussaint Hočevar Slovenski družbeni razvoj Knjiga je izšla in se naroča pri: Založbi Prometej, P.O. Box 8391, New Orleans, LA 70182 (USA). Pisec je profesor gospodarskih ved na univerzi v New Orleansu, zvezna država Lousia-na, v Združenih državah Amerike. Po rodu pa je iz Ljubljane. V angleščini je objavil že več del o slovenskem gospodarstvu, med katerimi je najpomembnejše »The Strukture of the Slovenian Economy 1848-1963», New York 1965. Narodni oziroma socialno - gospodarski razvoj slovenskega naroda skozi zgodovino mu neredko služi za primer, na katerem odkriva doslej nepoznane zakonitosti in povezave med narodom in njegovo zavestjo ter gospodarskim in socialnim napredkom. Sedanja knjiga vsebuje več izbranih razprav, ki lahko na nekaterih mestih učinkujejo na tistega bralca, kateri ni navajen na gospodarsko-tehnično izražanje, nekoliko suhoparno. In mogoče bi bilo res potrebno, da se tako potrebne študije, pretresi in razglabljanja podajo drugič v bolj privlačnem izražanju, zakaj njihov pomen daleč presega zgolj zavzetost gospodarskih krogov; ob njih prebiranju se namreč zavemo, da rast in razvoj nekega naroda ni odvisen samo od tega, če ima ta narod svojo književnost, svoje šolstvo, pač pa še bolj od tega, kakšno je njegovo gospodarjenje in njegova prebivalstvena rast. Prof. Hočevar poudarja tudi pomen narodne — danes pravimo »družbene« — zavesti, pri napredku naroda. Zato posveča poglavje osebnosti Prešerna in pomenu njegovega pesništva za preoblikovanje Slovencev kot naroda iz zgodovinskega v moderni, z jezikovno družbeno zavestjo. Prešernovo delo je navdihnilo slovenske izobra-ženske sloje ,da so se preusmerili od uradne nemščine k takrat ponižani slovenščini. Trenutek, ki pri Slovencih ni bil zamujen, kakor je bil npr. pri Furlanih, Okcitancih in drugih manjšin narodih v Evropi. Kakor pa je zgodovinski pregled obstoja Slovencev podan tokrat z novega, v mnogočem stvar-nejšega zornega kota, tako ni mogoče kar preprosto mimo določenih navedb, ki niso povsem pravilna. Prof. Hočevar se na določenih mestih preveč nasloni oziroma nekritično povzame razlage zgodovinarjev, kar je lahko razumljivo, ker zgodovina kot taka ni predmet njegovih študij. Te trditve se že kakih sto let ponavljajo, tako da se zdijo že nepremakljive, a so v resnici plod protislovenskih ideologij in tako zelo spreminjajo splošne predstave o preteklosti slovenskega naroda, da ni mogoče kar tako preprosto mimo njih. Ni na mestu npr. že izraz »germanizacija« za zgodnji srednji vek in da je šlo za naselitev »Slovanov« v Karantanijo (dozdevna letnica 568, ko so odšli Langobardi v Italijo). Tedaj je namreč šlo za Slovence, tudi če ne bi govorili še čisto izoblikovane slovenščine. (Ali bi lahko zaradi enakega jezika danes istovetili Amerikance in Angleže, ali pa Spance z Argentinci, Perujci ipd.!?). In končno je tudi ustaljeno mnenje, da bi Karantanci vse do 9. stoletja govorili neko nedoločeno slovanščino, samo domneva, za katero je več znakov proti kot pa zanjo. Pojem germanizacija pa pomeni današnji prodor nemštva, nasilno ponemčevanje z gospodarskim pritiskom, zanikanjem pravice do uporabe jezika v uradih, na sodiščih in stikih z oblastmi ter odklanjanje šol v jezikih naroda. Takšno stanje imamo danes na Koroškem. Ni pa bilo česa podobnega v srednjem veku, ker bi bilo v nasprotnem primeru nemštvo danes gotovo že na Jadranu. Celo nasprotno: slovensko karantansko politično pravo so priznavali tudi bavarski naseljenci, kar pomeni, da je šlo za slovenske dežele v političnem smislu, čeprav so pri zasebnem pravu še nekaj stoletij ločili med ljudmi slovenskega in bavarskega porekla. Prvi so imeli posebne pravice, kar skušajo protislovenski avstronemški pisci na vse načine spodnesti. Dalje, zadnje ustoličevanje v slovenskem jeziku se ni vršilo leta 1414 (str. 35). To leto je bilo le zadnje ustoličevanje na kmečki način. V slovenskem jeziku so se ustoličevanja nadaljevala še naprej. Ce vladar ni mogel priti osebno, je poslal svoje zakonite zastopnike, da so sprejeli poklone in prisege deželnih stanov. Vse to je potekalo v slovenskem jeziku po notranjeavstrijskih deželah, ki so izšle iz Karantanije in sicer vse do očeta Marije Terezije, cesarja Karla VI. leta 1728. Torej nasledstvo Karantanije, kar pisec na drugem mestu (str. 70) tudi pravilno zasluti. Ta dejstva seveda pobijajo doslej razširjene in namerno napihovane trditve o nenehni slovenski podložnosti v zgodovini. Gre za ponaredbe avstronemških in nemških zgodovinarjev, ki se jim naši doslej niso upali zoperstaviti. Pisec se stvarno sooči, nadalje, tudi z umetno razširjenim mitom o slovenski majhnosti. Ugotavlja najprej, da smo Slovenci prav toliko zgodovinski narod kot naši sosedje. Moderna zgodovinska veda da je zavrgla kriva tolmačenja o slovenski podložnosti skozi zgodovino; noben resni zgodovinar ne dvomi več o obstoju slovenske suverene države Karantanije. Zakaj se torej še vedno obotavljamo povedati tujcem, da smo na' sledniki Karantanije? To je potrebno poved3*1 predvsem naši mladini. Ce v svetu priznavaj0 narodnostno identiteto Škotov, ki jim mani*8 živ in visoko razvit lastni jezik, kot ga imam0, mi, zakaj ne bi tudi naše? Od približno 3.00® ugotovljenih jezikov na svetu jih je le 130 tak'®’! ki imajo več kot milijon porabnikov. Suveren® država Gambija šteje npr. le okoli 300.000 Pre’ bivalcev. Velikega pomena so nadalje v knjigi P ki o ustvarjanju finančne podlage slovenske®” | gospodarskemu razvoju. Kakšen zanos je vod' slovenske ljudi na pragu tega stoletja pri j navijanju hranilnic in posojilnic. Spregovori na to o pomenu ustanovitve Ljubljanske kredit”6. banke, samostojnega slovenskega finančnega za voda (1900). Seveda bi bilo na mestu omeniti t” di drugo veliko slovensko banko, in sicer dransko banko v Trstu (1905), pa plovno družb Oceania (1917), ki je pomenila start slovenske® pomorstva, in še kaj drugega. Edinstvena je za spoznavanje sedanjega s*a nja pri Slovencih še zlasti razprava o druž^ nem osvobajanju žensk, katerih položaj odloc no vpliva na stanje rodnosti pri vsakem narod”' Ženina vloga je nenadomestljiva pri otroški varstvu in pri pravilni vzgoji mladega rod”' (Kar je seveda povezano tudi z družbenim ra zvojem!) Silna kriza obstaja v slovenskem splošne”1 sledica: nepoznavanje lastnih slovenskih ku nih vrednot, domačega kulturnega izročila, obveščanju. Ni prave povezanosti med dom0”1 in svetom ali med matico in zamejstvom. In P° Itur Pr' prinaša občutek manjvrednosti, odtujevanje ^ (navadno) slabo asimiliranje v večinske naf° , nosti. Posebne razprave so posvečene končno P° ^ žaju zamejstva in zdomstva. In so pravzapr” edinstvene, vsaj, kar zadeva ameriško slovenstv° iVO pomembno uslugo slovenskim rojakom. ObeneI^ pa izpričuje, da je potrebno ostajati zvest sv lastni identiteti tudi v tujini, tudi na ugledne^ položaju. Mogoče je prav to še večja spodbuda delo in uspeh v poklicnem življenju. i. *• Prof. Hočevar je s tem delom naredil g°t° REVIJA »OBZORNIK« V Ljubljni izhaja mesečnik »Obzornik* in sicer že dolgo vrsto let. V urejevanju se je zvrstilo že več urednikov, vendar je treba poudariti, da so se vsi enako trudili, da bi napravili svojo revijo kvalitetno in zanimivo. Kljub temu, da je bil ta mesečnik ves čas eden izmed tistih, ki so bili najbolj odprti zunanjemu svetu, je vendar bil in je še danes eden izmed tistih, ki so bili po duhu in vsebini najbolj slovenski. Vedno je posvečal veliko pozornost slovenski zgodovini in slovenskim narodnim problemom v okviru možnosti. Tako tudi danes, ko je njegov glavni urednik Tone Fajfar, odgovorni urednik pa Stanko Janež. Ta zadnji objavlja v najnovejši številki, ki je prispela v Trst, aktualen in zanimivo napisan članek pod naslovom »Zapiski o našem jeziku v javni rabi«. Na šestih straneh prikaže najpogostejše in najbolj opazne napake, ki se danes pojavljajo v slovenski časnikarski in govorniški slovenščini, začenši z besedo novinar, ki je tujka, prevzeta iz srbohrvaščine, namesto časnikar, kot se pravi v pravilni slovenščini. Stanko Janež se tudi norčuje iz tistih, ki če le mogoče uporabljajo tujke namesto slovenskih besed; neprestano so jim na jeziku besede kot mederatorji, animato^ mentorji, komentatorji, spikerji, lektorji, in ^ dobno. Zanimivo je, da avtor večkrat navede primere slabe slovenščine citate iz slovens« si dnevnika, ki izhaja v Trstu, kar dokazuje, da avtor ne drži načela, da je treba na vse gle . K” skozi prste, kar se dogaja v našem zamejstvu, ^ da je že samo to dejstvo opravičilo za vsako ^ marnost v jezikovnem pogledu. To pa seveda lja tudi za ostali zamejski tisk, le da se ga aV^j,o. ni ljubilo navesti, ali pa ga ne prebira tako re sfll0 Mesečnik prinaša še mnogo drugih resn zanimivih člankov, tako preveden članek o s ^ tni obsodbi Mussolinijevega zeta grofa Ciana, ka Humarja, članek o tem, kako je Primož t bar sodil o kmečkih uporih, članek o življenj j Groenlandiji itd. Mesečnik prinaša tudi P .p kratkih izvirnih leposlovnih prispevkov, ki za to številko prispevali Edo Torkar, Mimi ^ šek, Hinko Wilfan, Janez Jurca in še kdo. Mesečnik je ilustriran in predstavlja zar<-kavno branje, zlasti še za tiste, ki želijo z ^ vim branjem preživeti kako prosto uro ali 'je Porod telička Prvi del Sodobno kmetijstvo Od rojstva telička do prve telitve mine po-'Javadi 28 do 32 mesecev. Živali so pred poro-°m' med njim in po porodu občutljive za pra-n° Prehrano in dovzetne za bolezni in dru-notranje in zunanje škodljive dejavnike, sam Porod pa je lahko zelo nevaren tako za porod-n,C0 kot za plod, ker lahko v 2-3 urah izgubi-J°oboje. Za pomoč pri porodu potrebujemo oliko izkušenj in pri preiskavi moramo pra-iltio presoditi, ali je morda bolje počakati jokovnjaka. Če pri porodu brezuspešno po-,agamo samo pol ure, se motnje zaradi na-"'n ukrepov toliko zapletejo, da je strokovna m°č samo delno uspešna ali pa še to ne. če jf™' pogoj je, da poznamo spolne organe, hočemo razumeti dogajanja v času spolne-ciklusa, brejosti, poroda in poporodnega ob- PROTEST slovenske skupnosti (nadaljevanje z 2. strani) gl e pravic slovenske narodne skupnosti in enem o zakonskem predlogu, ki ga je v zve-® lem vprašanjem predložila SSk že na prvi (I' deželnega sveta v četrti mandatni dobi le-. 1978. Zato mora tako deželni odbor kot de- 11 ‘ svet čimprej razpravljati o tem zakon-t efn predlogu in o drugih resolucijah, ki ob-vriava to vprašanje. Deželni odbor in deželni : j^et morata biti aktivna dejavnika v tej jazi, se v Rimu razpravlja in odloča o globalni ^iti Slovencev v Italiji, saj gre za problem 0j^ ega prebivalstva naše dežele. Deželni t °°r ne sme biti v tem delikatnem in važnem enutku tih in pasiven, saj se odloča o narod-°stm usodi Slovencev v Italiji. lz protesta proti takšnemu zadržanju dežel-® odbora, ki ga sestavljajo demokristjani, glisti in republikanci, je deželni svetovalec l2 zapustil sejo deželnega sveta, da bi tako s^zd odgovornejšo pozornost deželi in obla-,. ,na problematiko celovite zaščite Slovencev daliji. , nas| Na strani 33 najdemo med drugimi tudi Va|)e“nie navedbe: ...Zgodovina arheoloških razisko- 1 življenja in kulture starih Slovanov na ozemlju 0pr Snje Slovenije... Izkopano gradivo je (W. Šmid) ktj^ehl kot staroslovansko in ga datiral v 9. stotič ^ tem ^aSU tUC*i na ^rugem slovenskem nSrn ozemlju v mejah Velike Karantanije... — Ij ^imivo, pa tudi naši pisci mehanično ponavljala P°iem »staroslovanski« ali »alpsko slovanski«, k 9r® za Karantanijo kot zgodnjeslovensko državo. Za • • hari, lst:'1 čas 9. stol. pojem »Nemci« ko gre za 6' Bavarce, Alemane (Franki so danes npr. ri0r^c°2n. Spet za primer:... jo je pripisoval Germa-Va| , Dinklage ketlaško kulturo) oz. jo opredelje-Posledico širjenja nemškega naseljevanja... V , **). — Kako je mogoče postavljati »Nemce« ^kor Cas z »alpskimi Slovani«, je logični nesmisel, ■ \ Je to tudi narodnostno izbrisanje karantanskih s prav listo neustrezno geografsko »al- dobja. To so: dva jajčnika, dva jajcevoda, maternica in njeno ustje, nožnica, predvor nož-nile in sramnica. Goveji jajčniki so 5 cm dolgi, 4 široki, največ 3 debeli. Tehtajo do 20 g. Jajčnik je eliptičen in sploščen, če miruje. Plodni mešički, rumena telesa, posebej pa mehurjaste, ciste lahko zelo spremenijo obliko jajčnika v okroglo ali trioglato gmoto. Jajcevod je 15-30 cm dolga tanka cevičica, prednji, širši del je obrnjen k jajčniku, zadnji, ožji pa preide v vrh materničnega roga. Prednji konec jajcevoda je lijakasto razširjen, kar je pomembno, da se dozorelo in splavljeno jajčece pravilno usmeri skozi jajcevod v maternico. Krava ima dvorožno maternico s pregrado, kar pomeni, da je maternično telo dejansko krajše, kot jc videti ob zunanjem pregledu. Roga se proti jacevodoma zožujeta, od zadaj pa sta zraščena in tako tvorita enotno votlino materničnega telesa. Maternico sestavljajo tri plasti: notranja je sluznica, srednja mišičje, zunanja pa je potrebušnica, ki ovija vse organe. Sluznica je debela, prilega se na mišično plast in v njeni steni so maternične žleze, polna je gub, med katerimi so vzbokline karunkule ali gobe. Na meji med maternico in nožnico je maternično ustje, ki je zoženo mesto porodnega kanala, s katerim je maternična votlina ločena od nožnice. Ustje ima dve odprtini, prednjo, ki se odpira v maternico, in zadnjo, ki je povezana z nožnično votlino. Maternično telo je pri kravi dolgo 3-5 cm, široko 9-12 cm, leži pa deloma v medenični, deloma v trebušni votlini. Pri starejših kravah, ki so večkrat rodile, je vsa v trebušni votlini. Stena maternice je pri telicah debela 6-7 mm, pri starejših kravah pa 9-12 mm. Stena je med gobami tanjša, kjer so gobe, pa debelejša. Maternična sluznica ima v vsakem rogu v štiri vrste razvrščene gobe, v vrsti 10-14, kar pomeni skupno 80 do 112, pri breji živali pa 150. Maternično ustje je pri kravi dolgo 7 do 11 cm, je trdo kot hrustanec in tesno zaprto. Tesno zapiranje in spiralasto oblikovan kanal materničnega ustja sta včasih ovira, da skozenj ni psko« oz. slovansko oznako (Slovenci so bili tudi ob morju in v Panoniji in ne samo v Alpah!). Slovensko zgodovinopisje, starinoslovje, narodopisje in podobne vede bi morale zavzeti bolj kritična stališča nasproti nacionalnemu ideološkemu modelu, ki se odraža v nemškem strokovnem pisanju. Pošasten absurd je govoriti o »Nemcih« v 9. stoletju, o »nemški narodnosti«, ki je še nikjer ni bilo, obenem pa tajiti slovensko narodnost v Karantaniji, ki je dejstvo, tako da se jo utaplja v neko, namišljeno bratsko, pranarodnost Slovanov med Alpami in Uralom, ki so tudi danes samo jezikovna kategorija, ne da bi še mogli opredeliti, koliko različnih raznih skupin in kultur oz. ljudstev naj si pod tem pojmom predstavljamo (podobno kot pri pojmu »Germani). Slovenske vede so na omepjenih znanstvenih področjih dosegle v zadnjem času v svojih raziskavah zares pomembne uspehe, zato je res škoda, da v razlaganju teh dognanj megli in spreminja njih srni- mogoče potisniti osemenjevalne pipete. Nožnica se nadaljuje od zadnjega dela maternice, leži pod zadnjim črevesom in nad sečnim mehurjem in je s predvorom dolga pri kravi 20 do 30 cm. Stena nožnice je močnejša od maternične in ima tri plasti: notranja je sluznica, srednja mišičevje, zunanjo pa sestavlja spredaj potrebušnica, zadaj pa vezivno tkivo. Ta podatek je važen, ker so poškodbe prednjega dela nožnice veliko bolj nevarne- zaradi potre-bušnice in raztrganine lahko povzročijo življenjsko nevarno vnetje peritonitis. (dalje) —o— SSk v Nabrežini (nadaljevanje s 4. strani) skupnosti in prebivalci lahko sestajali na sejah in zborovanjih ter razpravljali in sklepali o zadevah splošne koristi. Šolstvo: Občinska uprava mora bolj smotrno urediti delovanje otroških vrtcev in v tej zvezi zlasti poskrbeti, da bodo te ustanove popolnoma in ne deloma izvrševale svojo nalogo, kar velja zlasti za njihov urnik. Posebno pozornost mora občinska uprava posvečati slovenskim osnovnim šolam in srednji šoli, pri čemer mora imeti stalno pred očmi, da gre za šole narodne manjšine, ki imajo svoje specifične probleme in ki se zato razlikujejo od šol večinskega naroda. Prosveta in športna dejavnost: Tem dejavnostim mora občinska uprava nuditi večjo pomoč in jih stalno spodbujati. Izdelati mora načrt primernih infrastruktur in ta načrt postopno izvajati. Podpreti je treba zlasti amaterska športna društva in jim nuditi pomoč v sorazmerju z njihovim delovanjem. Zdravstvo in socialno skrbstvo: Občina mora utrditi in okrepiti obstoječe strukture in se pripraviti na začetek izvajanja zdravstvene reforme. Slovenska skupnost bo v tej zvezi zlasti zahtevala, naj se pri tej dejavnosti strogo upošteva narodnostna sestava prebivalstva v občini. Prevozi: Ponovno je treba proučiti krajevno mrežo javnih prevozov in jo zlasti bolj smotrno urediti glede na dejanske potrebe prebivalstva. Slovenska skupnost bo poleg tega zahtevala, naj se bolje uredijo prometne povezave s Trstom in Tržičem.« sel tako hudo obremenjeno ideološko izrazje ter da se tej okoliščini ne posveča potrebne pozornosti. Doslej se je le prevečkrat skušalo izogniti jasnemu odgovoru na ta opozorila s pripombo, da smo na Primorskem pač narodnostno ogroženi in da zato toliko opozarjamo in poudarjamo narodnostno stran kulture in zgodovine. Toda vse to zares ni nikakršen argument. So tudi Nemci ogroženi, ker tako pretiravajo s svojim nemštvom (in ti prav zares), ali tudi Italijani ali Francozi ali Rusi ali Poljaki itd. In to tako močno, da potegnejo za sabo tudi naše pisce. Ker smo pač »majhni«, kako bi se upali zoperstavljati tuji mogočnosti? In po tolikem ponavljanju, da kot Slovenci ne smemo biti Primorci ali Kranjci alii Štajerci ali Korošci itd. — opozarjanju na nepravih mestih, ko bi šlo le za obogatitev ob tolikih krajinskih, kulturnih, narečnih, doživljajskih posebnosti — bi moralo biti končno že vseeno, ali so kritična opozorila na določene izraze v pisanju slovenskih ved podana na Primorskem ali na Štajerskem ali kje drugje. Pomem-ono sme biti le-to, če zares kažejo na resnično pro-jlematiko, ki bi jo bilo končno le potrebno začeti reševati. (Konec) ^crum Imperum Romanum joško Šavli Nationis Germanicae? KNUT HAMSUN POTEPUHI Poslovenil Oton Župančič 00000000 97 Prišla je, a sela je k Edevartu. Avgust je pil žganje. Edevart jo je vprašal: »Nimaš otrok?« Mattea: »Ne, kaj takega, ali nimam o-trok! Dvoje otrok imam, doma sta pri dedku in babici, stara ju nočeta dati od sebe — da, da, saj sta tudi dosti bogata, da ju moreta rediti. Otroci? No, le brez skrbi!« Avgust: »No, moja nista.« »Tvoja!« je kliknila Mattea in se na glas zasmejala. »Kaj se pa rezgečeš? Ali ti ni malo čudno pomisliti, da sediš zdaj tukaj in si bila nekdaj moja ljubica in si zdaj poročena z drugim in take reči?« »Na to ne mislim,« je rekla Mattea. »Tako, na to ne misliš, ne, ne!« je Avgust mračno pokimal. »Kaj pa, če mislim jaz na to? Tukaj me vidiš in zdaj nisem nič posebnega, nimam ne zlata ne dijamantov, ne, nisem znamenitost očem —« Edevart: »Molči, Avgust, saj imaš še kup blaga v najini 'kolibi.« »Naj bo kakor že,« je rekel Avgust, »vendar si bila ti, Mattea, moja nevesta. In jaz sem te le poljubljal.« »Poljubljal? Tega se ne spominjam!« — Zdaj se je pa Mattea vendarle zbala, da ne bi morda svojega starega prijatelja preveč razdražila, ni bil več docela trezen, utegnil bi se ujeziti, rekla je: »Če že naj govorimo o tem, jaz sem vendar poročena z Nilsom, on je moj mož, tega ne moreš tajiti. Ampak takoj za njim pa nimam nikogar rajša od tebe, Avgust, to mi smeš brez skrbi verjeti.« Avgust je pogledal Edevarta zmagoslavno, kakor češ: ali slišiš? Zaupljivi mornar je bil potolažen, izpil je še kozarec žganja in prosil kave. »Da, da, o tem ni več kaj reči,« je dejal. »Bodi kakor že, imam pa le svojo ljubico tam, kjer je prav, o tem kar ne dvomi. In ta dama stoji tako visoko, da tukaj ne bi hotel imenovati njenega imena. Ampak ti bi jo morala videti, kadar pride v klobuku in fini obleki in se hoče z menoj sprehajati! Da, saj ti, Edevart, jo poznaš. Edevart je prikimal. Ali je bila Mattea ljubosumna? »Hotel si kave,« je rekla in vstala. In zdaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Mattea se je vrnila iz kuhinje s klobukom na glavi. Lej no, Mattea je tudi začela nositi klobuk kakor druga boljša dekleta, da, zakaj njen mož je bil brodarjev sin, morala je pokazati tovarišema, da tudi ona ni kar bodi. Postavila je pladenj s kavo na mizo in stala. »Kaj greš ven?« je vprašal Edevart. Pograbila je misel in rekla: »Da, pojdimo gledat, ali je prišlo kaj ljudi. « Tovariša sta popila kavo, plačala in odšla z njo. Obhodili so ves kraj, nekaj ladij je prišlo z novimi sejmarji, a pravega življe-na še ni bilo; šli so k vrtiljaku, ki so ga baš postavljali, 'k velikemu šotoru, v katerem bo cirkus, k majhnemu šotoru, kjer so se vež-bali umetniki z noži in akrobatje. »Stopimo k naši kolibi!« je predložil Edevart. Mattea je dobila spoštovanje pred njuno štacuno in pred množino blaga, proti temu nista imela 'tovariša 'kaj ugovarjati, in Avgust se je od sile bahal: »Ako bi slišala, da kdo želi blaga dober kup, ga napoti kar k na- ma, Mattea. Zakaj midva imava vsega, kar si more kdo izmisliti, in tistega trgovca ni v vsem Trondhjemu, ki bi mogel dajati boljši kup od naju.« Mattea je obljubila, da ju bo priporočala, tudi sama bo kaj več nakupila pri njiju, preden odpotuje domov. Vrnili so se v Matteino kolibo, tam je prišlo nekaj gostov, ki so naročili kave in kruha z maslom. Ko je prevzela ona postrežbo, je Nils zopet izginil v kuhinjo. Avgust je pil in bil čedalje bolj zgovoren, dobil je poslušalce in domišljija se mu je začela razcvetati. Delal se je kajpada, kot da govori samo z Edevartom, vendar je škilil na levo in desno in govoril tako na glas, da so morali vsi poslušati. Bil je kakor riba v vodi. »Še se spominjaš moje pasice,« je rekel, »ponujali so mi dosti denarja zanjo, preden sem odpotoval z juga.« »Pa je nisi prodal?« je vprašal Edevart. »Ne, kaj pa še! Zakaj če mi ponujajo zanjo štiri sto, je vredna osem sto, to si lahko izračuna vsak otrok. Sicer se mi pa tudi ni hotelo z njimi trgovati, tiste dni sem imel druge reči po glavi, moral sem pazit'1 kdaj je bil Magnus ponoči na obrežju in odpravljal ladje. Ah, saj res, ti ne veš, o čem govorim, a\\ na vse zadnje se mi je le P0* srečilo, da sem Magnusa odpravil.« »Kaj si mu storil?« »Kaj naj bi mu bil storil, taki pokveki Ubil sem ga.« Beži, beži! Menda ga nisi ustrelil?" »Sem ga,« je rekel Avgust. Edevart: »Ne, potlej ne bi sedel tukaj-' »Res, ne bi sedel tukaj? Pa sme ta op1’ ca po vsem okraju raznašati, da je mene ^ morju strah? Prišel sem križem svet* imam bogastva v premnogih deželah, tukaj' le sedim, prosim lepo, primite pa me pr'1111 te! Ali tega si ne upajo. Ali še dobro po,r' niš Magnusa iz štacune? Ne verjamem, je bil na svetu ničla, prodajalec, prazna 9'a(’ va, ali se spominjaš, kako se je bal m'®1 Pa si je predrznil čvekati, da se jaz na f110' rju bojim! Zato pa ona, to je nekaj drugeflf' Njenega imena nočem izgovoriti, ampak s na svojo smrtno uro bom mislil nanjo. ^ zato; ne, ne in ne, je govorila, ali zmerajs je pri tem smejala, in ni črhnila besede s ji opici. Boš videl, nazadnje bo le hote18’ sem si mislil in se naslednjo noč vrnil, P je ni bilo tam, zapičila se je nekam drug3111. Iskal sem — ne. Naslednji dan sem jo sp® videl, ali nobene žal besede iz njenih ust-1 (Dalje) 1 e CTi Posluši Jakec, meni je an prjatu reku, de miclva preveč govorilna samo od politik’ jn ledje so pej politike siti, zatu ke je sama lumparija! De so še druge reči na tem sveti jn ne samo politika. Be mogli kej povedat od kulture, od gospodarstva, od športa... Ma kej misleš. de če be govorili od teh reči, de ne be govorili od politike? Dandanes je vse politika, dragi moj Mihec. Vidi, denmo reč, glih šport: kej se ne po celem sveti kregajo za jet al ne jet na Olimpjado u Moskvo? Zastran ruske okupacje Afganistana pravejo ani, de ne bi smeli jet na Olimpjado; drugi pej pravejo, de ne smemo mejšat politiko ses športam jn zatu be vselih mogli jet u Moskvo. E, ma naši so pej furbasti. Vlada je rekla, de prouzaprou u Moskvo ne be smeli jet jn taku je kontentirala Ameriko; ma je rekla tudi, de taljanski Olimpijski odbor lahko nardi kar če jn de vlada neče nobenmi neč komandirat, jn taku je Olimpijski od- bor odloču, de Italijanski športniki boj° Moskvo šli. Videš, taku je vlada ostati dobrem sez Ameriko, športniki pej z ^ skvo. Treba reč, de so forte pametno ^, dili. Taku je koza cela jn vouk sit. E, 2,1 je treba, dragi moj. Tudi u teh rečeh je ^ ba bet telegenten. Ja, Mihec. Ma tudi tu je navsezadne znl.', ram politika. Jn če je u športi politika- J tudi lumparija. Kej si kej brou od t>ste' procesov ke so zdej zastran nogometa? Nekej sm slišau, ja. De so delali nek™, stave, de so plačavali jegrauce, de so P°. bli rezultati od tekem že vnaprej zme^ ni. Se misleš tiste boge revčke, kc se P ■ tijo ob sobotah za naredet škedino! Je fL an teden al še več prej vse zmenjeno kOs bo rezultat, fn pole pride tekma j n vse u. če ku ana fina predstava narodnega lišča jn režiser zna že vnaprej kašen nale. Ben videš. Ma zdej gre naprej ana cela rija procesov pred disciplinsko komisij0,L podrobno analizirajo vse partide jn }, jo, katere partide bojo velavne jn katere pole katere jegrauce treba štrafat jn za ko. Ane so vre obsodli, de ne bojo več jegrat za an cajt al pej za zmiram; sto veliko škvadro Milan so pej nečko P^, neli u serje B Ma tudi za Bologno j° > ventus slabo kaže. Videš Mihec, kak11 pršla lumparija tudi u šport. m- — Je prou res koker si reku, de vse je P° ^ ka. Ma de be ti vidu, kaku se ledje za Ritega segrevajo! Ani vse znajo od Iona■ kadu je dober za napad, kadu je "m ku levo krilo jn za desno bol švoh jn m-dobro varje vrata jn kašne svinje so s°. ti ki jn vse sorte. Če prideš ob pondeMf ^ bar, ne slišeš druzga govorjenja. Eedl ku obsedeni. . ^ — Videš, tu, tu je opij za ljudstvo, ne 'Pe^ti ra. Jn noben politik se ne upa neč re£ P temi.