\RHI\J XIX 996 Iz arhivskih lonao^ in zbirk 149 Zapisniki sestankov kolonije silo venski ji izgnancev v Paračinu (194M944) BOJAN HIMMELREICU V Mi zeju novejše zgodovine v Celju hra.iij ) med ostaliiiii arhivskin.i viri zapisnike sestankov izgnanske kolonije slovensk i] izgnancev v Fara-činu Zapisniki so zanimivo pričevanje o samo organ uziranju in samopomoči slovenski o izgnan ccv v Srbiji c v i rib financiranja njihovega preži-djaiij a. o njihovih medsebojnih odnosih, o sodelovanju z. lokalnimi oblastmi in ne nuzadnji o dnevnih malenkostih, ki pa ;;o tedaj .mele zfnje velik pomen. Omenjena izgnan.ska kolonija (ali vsaj .ijcn dcl),; katere število se je v času zapiskov gibalo med 1(4 in 128 ljudi, je v Paračin prispela kot del tian:;porla, ki so ga iz. Mcljikc ka.s';:rnr v Mariboru Nemci odpravili v Srbijo 12. unij« 1941 Sodi '.Drej v prvi val izgona Slovencev.3 Nemško spremstvo ga jc predale srhskiri oh lastem v Amndclovcti n fii so ga mzacliih na skupine, ki so jih odpravili v o- kraje, v Jago-diuo, Čuprijo m PnrnCin. Kol drugod, kjer so izgnanci os tal: v ir)c.s'ib, so si i udi v Paračinu osnovali izgnansko kolonijo čeprav so pripada!! različnim socialnim skupinam (učitelji, duhovniki, odvetr Ik., trgovci, del a ve i > in so prihajali iz različnih okolij (poleg Ccija in bližnjih manjsjh krajev, k; prevladujejo, sta ijpričarj vsaj šc Pl:ij in Ljubljana), ic, kljuh občasnim trenjem, odboru uspelo obraniti pove zanosi, ki jim je lajšala tegobe izgnanstva. Iz. zapisnikov je razvidno, da so p; i prizadc vanju za ureditev svoje a položaja slovenski izgnanci naleteli na različen odmcf lokah.ih obhr sli, zaznali pa jc .¡ode [o vanje tudi s posamezni ni prebivalci. Izgnanci v Paračinu so se mogli mi slonili na pomoč svojih rojakov, ki so tam živeli že pred okupacijo, Zaposlen' se hi H v stc-klarr.i (ki jc bila v lasti delniške družbe Abel, laslnicc steklarn v Hrastiuku m Rogaški Sla.nv) n vh stilni tovarni (eden od teh jc bil tudi v zapis likih omenjeni Ivan Poslcržhv. nekateri na višjih Mu/ej ni ivcj\c /ginlnvine v Celju, AÍ lOíi. ni j p.' I. Na 115 slijneh zvoeJon malega .......ala, ki nusi napis 'i/. /apuKine Jr. Rudn.fa IJnbi iviSks'. jc iiki»pisnih wpisnikitv /ahclcJeni'-xt HSavgisli I 1U I du 17. ilctciilhrJ 1944 (..lednji jc nas I a I pn dolgem premimi, saj si zapisniki ki.nlillijiranii Mcdc le iln 21. februarja 19-13). Vršni piKlnibnnsIi u iivtjcnju i/gn.inccv v Paračinu ni i jc navedb g. Darinka 1'avleliC Lnienfak. /a kar.se ji se enkrai zahvaljujem. Nekaj rmugnifij in timbee" spinuinnv je Indi v 11. ji: l-r.in lii>š, S In venski i/gnanci v Srtvj1 1941 1945, Ma lihi u l%7 Več n leni v Time Perene. MmiJifnu i/tfai'janjt Sluvcnecv iticil ilru^ii sveiiiviin vnjnu. sir. I'J- .07. /hnrnik l/¿nam Ljubljana 199.1. delovnih mestih n so omogočili zaposlitev tudi slovenskim izgnanccm. ludi otrokom. Mnogi teh Slovencev so se po osvohoditvi z izgnanci vrnili v Slovenijo, b.gnanci so si organizirali tudi "du hovno" življenje Prirejali so kulturne pri i cd i l ve (npr za Prešernov dan), v kapel, blizu steklarne so imel: izgnani duhovnik, maše, imeli so svojo knjižnico, otroci so redno hodili v šole. Vojne razmere so med njimi zahtevale svoj davek; neka leri so padi' kot borci NOB, drugi so bi); žrtve nemških represalij (dva brata Pavlclič, Špaca pati). V omenjenih zapisnikih jc prva omcmha sodelovanja izgnancev v Parnemu poročilo o za čelku lelovanja skupne kuhinje 14. avgusta ly4L Štiri an po tem so na sestanku izvolili njen odbor, k so ga kasneje razširili šc s skladiščnikom ir njegovo namestnico, z revizorjema hlagajne in skladišča ter knjižničarjem Ob obletnici delovanja odbora, ko so volili novo sestavo. in že pred tem. jc prišlo do nekaterih spicmi;mhv vendar jc n/ Knafcljc na mestu predsed lika ostal do decembra ¡944 Ob koncu oktobra 19^1 so izvolili ludi odbor vseh sloven skih izgnancev v Paračinu, k\ jc imel .skorajda identično zasedbo kol odbor kuhinje. Sredstva za delovanj : skupne kuhinje so sprva predstavljala le vplaeihr članov, kalen h višina jc določil odbor na podlagi izračuna stroškov Žc seplembra 1941 pa je odboru uspelo najeti posojilo v višini ¿0.000 di.i v Ljubljani, o katerem so govorili že na prvem sestanku. Ker .sam ni mogel nositi odgovornosti in jamstva za tolikšen znesek, jc moral vsak član Kuhinje vplačati delež 50 din in se podpisati obveznico, da jamči z. dvajsetknitnim zneskom za plačilo omenjenega posojila, kot tiidi za druge obveznosti odbora ki hi nastale s poslovanjem skupne kuhinje ah sploh oskrbe z. živežem. Novcmhra 1942 jc odbor sklenil na;cli novo posojilo, tokral pri okrajnem odboru za o ;krbo izgnancev v Paračinu. vendar ni podatkov, ali je bi > to realizirano. Novembra in dccjmbra so slovenski izgnanci prejeli dvakral po 1C.00C din od dr. Smodeja iz Beograda.** Polovico zneska so na meni i le za pntrcbc skupne kubinic, ki je leda- slela 49 Članov drugo pa so ra/dclil' med vse slovenske izgnance v Paračinu in okolic, katerih skupno število jc bilo tedaj 128. Podporo v višini 30.000 din so dobili i z istega naslova tudi ob Božiču. Denarno pomoč izgnanci dobili v letu lf)4l od okrajnega odbora za oskrbo izgnancev. Okrajno načel sivo v Para- t'rav Nun. sli. H? 150 Iz arhivskih fondov in ''birle ARHIVI XIX 1,996 činu jc večkrat namenilo odboru po nekaj sto kilogramov moke, finančno stanje odbora pa so olajšala ludi darila posameznikov, ' Miklavževa zbirka in lastni d obod k j od peke kruha in najemnine za oddajanje stanovanja. V prvem letu poslovanja so bili cclotni izdatki skupne kuhinje 241.309 din izdatki pa 203.423 din, -Jo avgusta 1942 so odplačali ludi 15.000 din ni. mčun posojila. Skupna kubmja jc sprva kratek čas delovala v osnovni šoli, kasneje jc dnbiia svoje prostore. Pri njenem opremljanju so bili poleg lastnega dela deležni pomoči steklarne (ki ;im jc darovalo steklovino), Članic Kol<> srpskib s es t ara iz Fara-Čjna m posameznikov. Živila za sprotno porabo in ozimnico, lSrivo, inventar in ostalo potreb ščinc jc odbor kupoval vedno po skrbnem pn:u-darku, čimveč dela v zvc.:i s poslovanjem kuhinje pa so skušali opravili sam. 7,a kuhanje, pripravo kuriva in skrb za svinje, ki so jih začeli sami rediti žc leta 1941. so določili dežurne ki so bili za izogibanje dolu drnarno kaznovani Skupaj so tudi obdelovali zemljo, ki jo jc v skupno uporabo dobila kuhinja Novi 51:,ni k. so bili -sprejeti ko so bila dela na polju žc opravljena, so morali ob vslopu plačati določen znesek kot odkup za ta dola. ' 'lani kuhinje, katerih število sc je gibalo razen na začetka ves čas okol' 50 na tej višini so ga kasneje tudi omejili in so sprejemali z redkimi izjemami nove lc čeje kdo izstopil - so v kuhinji dobili kosilo in večerjo, Za to so plačeval, sprva 43 din na leden, znesek na se j ; do februarja 1943 vce kot potrojd. Omenjeni dokument ti ob osebnih izpovedih še živečih izgnanccv predstavljal dobro podlago za raziskova no nalogo mladih zgodovinarjev, tem prej, ker jc življenje v izgnanstvu v Srbiji bilo, kljub pogosti (zlo)rabi v namene ''bratstva in enotnosti", lc malokrat predmet zanimanja zgodovinopisja Izdelava izvlečkov ali eelo ohjava v ecloli bi na tem mestu nc bila smiselna, zato tu navajamo lc prv zapisn'k: Zapis m k o "es tanku slov. izgnancev v Parati'iu dne IS. avansi a 1941 v osnovn soli Navzoči so poglavarji sledečih družin: ( nk F ran jo, dr. Dobo višek. dr. Kramberger, Kafol, ing. Knafeljc, Košenina, fJkar Puvletič, Pustotnik. lavželj, Sterniecki, Snbo, 2 duiumv.ka, dr Blatnik iz Ljubljane, Posse ržin h an, Aleksa Srndakovič, Mile Drcnovakovič m več zeti. Namen sestanka je nstano/itev odn nadalje vanje skupne kuhinje in oskrba življenskih potrebščin za slov, izgnance v Parcčinn. Sterniecki Rud ot\ari sestanek m se nato soglasno sklene, da se ustanov i skupna kuhinja pod i odstvom odbora, ki uaj vodi po.; t o vanje te kuhinje m oskrbo vseh izgnancev, kakor tudi vse javne zadeve z oblastmi. izxoh se soglasno sledeči odbor 1 Predsednik: mg Knafeijc ix'on 2 Podpredsednik Sterniecki Rudolf 3. Tajnik. Dr. D^bo višek Rudolf 4. ¡i i a ga /m i k D r. Kra niberger Robert 5. Kafol Ljnamtla 6. Tavželj Saša 7. Drenova kav ič Mile H. Srndakovič Aieksa 9. Pos >c ržin fvan odborniki Z veseljem se je sprejel vstop dveh bratov Srbov - domačinov v odbor, ki sta po::uailo vse stransko pomoč. Poslovanje te kuhinje se. je 7,aecl<> že r četrtek ¡4. avgusta po odhodu transporta S 7xnečar in morajo člani hrano od tega dne dalje plačati po ceni, ki se bo ob konen tedna na podlagi izdatkov in obračun a od od bo ra do loči Ia K \ku/»u kidiinii ¡>r< stopi io. Čuk i 'ranjo 3 osebe Dr. De bo višek Rudolf 4 osebe. Dr. Kramberger 2 osebi Kafol Ciril 3 osebe lug. Knafcljc ixon 4 osebe K oš" i na a Ivan / oseba LikarIvau 4 osebe M rovi j c. Slo vko 2 osebi Pavle lir ! von 5 oseb Pu stotnik Ivau m J pika 2 osebi -nacnpaa 9 oseb ribar 2 osebi Tavijrfj 4 osebe L rjaveč } oseba Duhovniki 2 osebi Kuha sc torej za 48 oseb Soglasen sklep, da Špacapon Leopold, k: ima družino 9 oseb od katerih so z.aposle tu 4, pleča hrano .vrtino za 4 osebe, dobi po 9 por ci j. i stat a ko Likat Ivan, ki inta 4 osebej a je samo on zaposlen, plača z.a ! oseoo, dobi pa 4 norčije. Duhovniki, ki niso stalno tukaj, plačajo samo za 1 osebo. Ker je dosedanji prostor z.a kuhinjo v osnovni šoli odpovedan, se r klene, da najame odbor pri tueren lokat zxt kuh'rjr in obedniœ s potrebnimi stranski m. prostori za S hrom bo ?) vil Gg. Mile Drenovakovič, i*osteržin in Smda kovic izjavljojc, da bodo čimprej poiskali primeren lokal, ki bo odgovarjal svoji s vrh'. G. Posterž.in obljubi da bo posta vil [ novem lokalu zidan štedilnik G. Srndakovič Aleksa obljubi svojo poniočpri nabavi kuriva Nato se po daljši debati sklene, da g. Dr Blatnik iz Ljubljane preskrbi pri merodajnih faktorjih v Ljubljani zu slov izgnance v Para činu posojilo L znesku Din 50 000 kot obratni kapital za nabavo ž.i"il it: knriva za zimo. Dr. Blatnik obljub da bo po možjiosti čimprej preskrbeI ARHIVI Xix 19% Iz arhivskih fondov in /hirk 151 tako posojilo. Posojilo bi sc ¡h nem po!a^oitut v obrokih v raco ¡o. G. M Je Drenovakovič priporoča, da se v s vrl>o nabave potreb nege inventarja za kn hitijo m obednieo naprav t prošnjo »o 'Kolo Epskih .sesto rozdravljo ustanovitev te organizacije, ki ¡»omeni realno samopomoč slo i. >z-y,)t(tt>c?v v teb teškilt časih in bo }>o?ovo t>«h Ljubljana prožila svojo pomoč. Predsednik nato 7Xikljnči sestanek. Paračitt, dne 20. / Vlit. 1941" [JdKIJ.lKA TIr« ^ 11 ii-3- H. t11 r. ■ Hote! Tivoli v Ljubljani razglednica, 1922 Zgodovinski (fin v Ljubljana, Fototeka Rimske Toplice razgledni ca. okuu 1910 Zgodovinski arhiv ijublj-uta, loloteka Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIVI XIX 1996 Vrelca Tempcl in Donat v Rogaški Slatini razglednica, 1920 '/i;oilov n,\ki arhiv Ljtihtjana, Foltrfekn