Franc Maleiner•BENCIN IN OLJA V KANALIZACIJI BENCIN IN OLJA V KANALIZACIJI GASOLINE AND OIL IN SEWER SYSTEM Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom. Sojerjeva 43, 1000 Ljubljana e-pošta: franc.maleiner@t-2.net Strokovni članek UDK: 628.21+628.3 Povzetek l Navkljub vsem varnostnim ukrepom bencin in olja vdirajo v kanaliza­cijske sisteme. S pomočjo enostavnih eksperimentov se lahko demonstrira mešanje ter izločanje bencina in olj v vodi. Detergenti pri tem občutno poslabšajo njihovo izločanje. Nadaljnji eksperimenti so se posvečali izločanju lahkih tekočin v pretočnih težnostnih izločevalcih. Preverja se tudi učinek odtočnih dušilk. Stopnja celotnega izkoristka kom­binacije padavinskega bazena, dušilke in zaporedno nameščenega izločevalca se je ugotavljala na podlagi dinamičnih poskusov. Izkazalo se je, da je upoštevanja vreden učinek izločanja v padavinskih bazenih z nizko ležečimi odtoki zajezitvene prostornine. Na podlagi ugotovljenih testnih rezultatov so se diskutirale možnosti varnega odvajanja bencina in olj v ločenem in mešanem sistemu kanalizacije. Summary l Despite all precautions, gasoline and oil enter sewer systems. The miscibility and the separation of gasoline and oil in water are demonstrated by simple experiments. The presence of detergents considerably decreases their separability. Further experiments concentrated on the separation of light liquids in continuous-flow gravity separators. The effect of throttle valves located upstream of separators was also studied. The overall efficiency of the combination of rainwater tank, throttle system and downstream separator was established by dynamic tests. It turned out that the separation efficiency of rainwater tanks can also be considered if the retaining tanks have deeply located outlets. In the light of the test results obtained the possibilities of a safe separation of gasoline and oil in separate and combined sewerage systems were discussed. 1•UVOD Leta 1983 je prof. Brombach objavil strokovni članek o njegovih izvedenih eksperimentih in raziskavah izločanja lahkih tekočin, ki je imel ogromen vpliv na nadaljnji tehnološki razvoj in je še dandanes zelo aktualen. Zato ga želim po skoraj treh desetletjih v precej jedrnati obliki predstaviti slovenski strokovni javnosti. Pri tem sem se osredotočil predvsem na predočenje njegovih takratnih rezultatov in predlogov. Obseg tega problema je razviden iz teda-njih podatkov o skupni porabi nafte. Leta 1982 se je namreč v Nemčiji dnevno pora­bilo v povprečju okoli 6 l nafte na prebivalca (pretežno kot bencin, dizelsko gorivo ter kurilno olje). Predvidevam, da je dandanes ta poraba še znatno višja. Za kakovost pitne vode je nesporna škodljivost mineralnih olj ter njihovih derivatov, zato se tudi dandanes pospešeno skuša preprečiti njihov vnos v naravni krogotok vode. Nemške smernice DWA-M 115 določajo kot še neškodljivo dopustno zgornjo mejno vrednost 20 mg/l ogljikovodikov za (tako imenovane posredne) izpuste v kanalizacijska omrežja oziroma 10 mg/l za neposredne izpuste v vo­dotoke. Ta mejna vrednost pravzaprav precej nasprotuje dejstvu (oziroma ga sploh ne upošteva), da dosega že zgolj naravna top­nost kurilnega olja v čisti vodi vrednosti med 10 in 20 mg/l. Navkljub previdnosti in upoštevanju varnostnih ukrepov ni mogoče vedno v celoti preprečiti vdora bencina in lahkih mineralnih olj v kana-lizacijo. Te snovi izvirajo iz niza različnih vzrokov, na primer: zaradi slabih ali dotra­janih tesnil motornih vozil, slabega izgoreva-nja pogonskih goriv, nedopustnega izlivanja izrabljenih ali starih olj v kanalizacijske odtoke, zaradi nesreč pri transportih, mamipulaciji ali skladiščenju lahkih tekočin itd. Meritve na avtocestnih odsekih v Nemčiji so svojčas pokazale, da odteka s cestnih površin 53 do 85 kg pogonskih goriv na hektar in leto. Podobna meritev v Švici pa navaja znatno odstopajoče količine, in sicer »zgolj« 33,5 kg ogljikovodikov na hektar in leto. K tem navedenim izmerjenim količinam se morajo nadalje prišteti tudi količine, ki od­tekajo posamezno ob prometnih nesrečah ali zaradi mehanskih poškodb cistern, kakor tudi posledice lekaž opreme ali nesreč s kurilnim oljem pri manipulacijah in skladiščenju itd. Samo v nemški deželi Nordrhein-Westfallen se ocenjuje število oziroma pogostost takih nesreč s 600 primeri na leto! V skladu z evropsko tehnično zakonodajo se dandanes zahteva namestitev lovilcev lahkih tekočin (DIN EN 858), samo če vrednosti neemulgiranih ogljikovodikov v odtoku odpad­nih voda presegajo: * . 20 mg/l pri uvajanju v kanalizacijska omrežja ali * . 10 mg/l pri uvajanju neposredno v vodo­toke oziroma v podtalnico. Evropska tehnična zakonodaja nadalje celo izrecno priporoča zadrževanje čistih padavin­skih odtokov ter njihovo dozirano odvajanje v vodotoke ali njihovo ponikanje za namen bo­gatenja prekomerno uporabljene podtalnice. Slovenska uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS, št. 47/2005) v 4. členu (2), ki opisuje ukrepe za zmanjševanja emisije snovi, dovoljuje nameščanje čistilnih naprav (na primer lovilce olj) v primerih, ko parametri padavinskih od­padnih voda presegajo mejne vrednosti iz priloge 2 te uredbe. V istem 4. členu (5) se nadalje določa, da se tako očiščeni odtok ne sme odvajati neposred­no v podzemlje ali vodotok. Bencin in lahka kurilna olja so tekočine, ki so znatno lažje od vode, zato skušajo vzgonsko splavati na površje in tako ustvariti plavajoči sloj. Oljni mehurčki se v mirujoči vodi združujejo. Čim večji so, tem lažje splavajo na površje. Njihov vzgon narašča namreč s tretjo potenco, medtem ko narašča njihov hidravlični upor le z drugo potenco velikosti mehurčka. Rast mehurčkov pa zelo moti vnos energije toka, saj gibanje in tako povzročena turbulenca mešanice ne preprečujeta samo razvoja večjih mehurčkov, temveč jih celo preusmerjata in drobita. V čisti vodi se bencin izloča relativno hitro. V na glavo obrnjenem (spodaj zaprtem) Imhoffovem lijaku (slika 1), napolnjenem z mešanico bencina in vode, se po 48 sekun­dah mirovanja v izločenemu plavajočemu sloju nahaja že 95 % vodi dodane količine bencina (slika 2 zgoraj). Z dodatkom 0,05 prostorninskega odstotka gospodinjskega detergenta (Pril) predhodni mešanici bencina in vode se v ponovljenem poskusu drastično upočasni izločanje lahke tekočine. Predhodni rezultat izločanja (95 %) se doseže torej šele po 14 minutah (torej po 18-kratnem trajanju!) (slika 2 spodaj). Diagrama na sliki 3 ponazarjata rezultate predhodnih dveh poskusov s to razliko, da se je namesto super bencina uporabilo lahko kurilno olje. Lahko kurilno olje je namreč okoli 12 % težje od bencina, zato se je po dodatku detergenta časovni potek izločanja podaljšal z 48 sekund na 64 sekund oziroma s 14 minut na 1400 minut (torej 1300-kratno trajanje!) (slika 3 spodaj). Razumljivo in ekonomsko opravičljivo je nameščanje lovilcev lahkih tekočin povsod, kjer pričakujemo ustrezno velike količine teh tekočin. Vendar pa moramo pri tem upoštevati, da ti lovilci v praksi ne delujejo v predhodno podanih okoliščinah mirovanja vode, temveč delujejo med stalnim pretokom teh objektov (torej med stalnim vnosom energije) ter v okviru omejenega zadrževalnega časa. Pri nadaljnjih meritvah in poskusih se je zato prof. Brombach omejil na delovanje normi­ranega klasičnega težnostnega izločevalca lahkih tekočin (Abscheider für Leichtflüssig­keiten) po tedanjih smernicah DIN 1999 (sedaj DIN EN 858), saj so se znatno zmožnejše konstrukcije, kot so lamelni separatorji, cen­trifuge in koalescenčni filtri, pred desetletji še relativno redko uporabljale (zaradi pomanj-kanja izkušenj s temi »novimi« napravami, zaradi strahu pred eventualnimi obratovalnimi problemi kakor tudi zaradi strahu pred stroški nadzora ter vzdrževanja). Slika 4 kaže sestav in namestitev delov za izvedbo poskusov izbranega in uporabljenega pilotnega izločevalca. Za opisane poskuse je prof. Brombach namensko izbral pilotno napravo oziroma njeno namestitev s slabšo stopnjo izkoristka, saj je mogoče slabše izko­ristke enostavneje in natančneje meriti, kakor bi bilo to mogoče pri napravah z optimalnimi izkoristki. Kot medij je bila uporabljena zgolj čista voda z dodatki kurilnega olja. Izkoristek izločevalca se definira takole: . = 100 (Vdotok – Vodtok) / Vdotok v % (1) V izvedenem poskusu je celotni odtok izločevalca odtekel v zbirno posodo. Po 12 minutah mirovanja (kar odgovarja stopnji izločitve nad 99 %) se je očiščena voda previ­dno dekantirala, preostanek mešanice z oljem pa se je pretočil v na glavo obrnjen Imhoffov lijak (slika 1). Po nekaj nadaljnjih minutah mirovanja se je tako lahko določila količina kurilnega olja, ki ga izločevalec ni zmogel zadržati. Z diagrama na sliki 5 je razvidna linearna odvisnost med pretočno obtežbo ter stopnjo izkoristka. Razvidna pa je tudi linearna odvis­nost od površinske obtežbe: vdviganja = 360 Qwdotok / A v m/h (2) Nasprotno pa z naraščanjem stopnje izkorist­ka nelinearno narašča tudi zadrževalni čas: ta = V / Qwdotok v sekundah (3) Zastarele smernice DIN 1999 so svojčas predpisovale spodnjo mejo izkoristka pri 97 %. Preskusna naprava (slika 5) je to vrednost presegla pri dotoku Qwdotok = 0,1 l/s oziroma pri hitrosti vdviganja = 5 m/s in zadrževalnem času ta = 2 minuti, kar se je dobro ujemalo tudi z zahtevami tedanjih tovrstnih švicarskih smernic (VSA). Kakor je razvidno iz izračuna po švicarskih smernicah VSA za avtocestni odsek dolžine 1 km (na sliki 6), so potrebni zelo prostorni izločevalci lahkih tekočin, ki se jim mora pred­hodno (dodatno) namestiti tudi ustrezno ve­like lovilce blata. Vendar pa je navkljub temu praviloma onemogočeno odvajanje celotnih nedušenih odtokov, zato je prof. Brombach v članku priporočal opremljanje teh promet­nih površin z večjimi zadrževalnimi bazeni deževnice, ki so opremljeni z majhnimi lovilci olj na njihovih iztokih (podobno kot se je to v Nemčiji že pogosto izvajalo v zaščitnih conah oskrbe s pitno vodo). Seveda se ob tem zastavlja tudi vprašanje, kakšen je vpliv skupnega delovanja zadrževalnih bazenov in izločevalcev na stopnjo celotnega izkoristka izločanja lahkih tekočin. Nemške me-ritve prof. Krautha so sicer pokazale, da naj bi bil skupni izkoristek take naprave z 20 odstotki znatno nižji od 71-odstotnega izkoristka zgolj ustrezno velikega izločevalca. Vzroki tega izredno nizkega izkoristka (v tem konkretnem primeru) se tedaj niso nadalje raziskali oziroma utemeljili, temveč so se glede te izredno velike razlike takrat izrazile samo določene splošne strokovne domneve. Zato je skušal prof. Brom­bach z dinamičnimi poskusi na pilotni napravi naknadno razrešiti tudi to strokovno uganko. Za izpolnjevanje zahtevanih nalog v smislu nemških smernic ATV-A 128, morajo razbre­menilni (RÜB) ter zadrževalni bazeni (RRB) njihove odtoke v kanalizacijsko omrežje us­trezno dušiti. Običajno se zato nameščajo ustrezne dušilke med padavinskimi bazeni in izločevalci lahkih tekočin. Te dušilke med njihovim delovanjem sproščajo energijo toka in lahko zato zelo neugodno vplivajo na zmožnosti ter izko­ristke izločevalcev. Zaradi tega razloga do­bavitelji izločevalcev pogosto opozarjajo in odsvetujejo vgradnjo dušilk pred izločevalci lahkih tekočin. Namesto tega v razbremenilnih bazenih priporočajo namestitev plavajočega prelivnega roba, ki se v (predhodnem) bazenu pomikajo navzgor in navzdol z vodno gladino. Vendar pa tudi za pravilnost teh priporočil in domnev ravno tako nikjer ne zasledimo kvalificiranega strokovnega dokaza. Torej je skušal prof. Brombach odgovoriti tudi na ta problem. Ne glede na vrsto tehnike dušenja mora kon­trolirana prostorninska količina mešanice olja in vode premostiti isto (geodetsko) višinsko razliko med gladinama zadrževalnega bazena ter izločevalca (izvrši se torej isto delo). Torej je možno iskanje vzrokov razlik količin dela le v povečanem obsegu porabljenega dela (kinetične energije) za mešanje tekočine oziroma deleža te razlike dela (kinetične ener-gije) v količini, ki se vnaša v izločevalec. V poskusih prof. Brombacha so se zato na poskusnem modelu uporabili in izmerili izko­ristki treh načinov dušenja, in sicer: dušilne blende, vrtinčne dušilke ter plavajočega pre­liva. Rezultati so prikazani na sliki 7. Iz stopenj izkoristka je razvidno, da ima najslabši izkoristek vrtinčna dušilka (. = 78,5 %) ter najboljši izkoristek plavajoči preliv (. = 85,0 %), vendar njuna razlika znaša zgolj 6,5 %. Domnevno sta to proti pričakovanju majhno razliko lahko povzročili le daljša cev plavajočega preliva s plavajočo zajemno posodo (torej večje »naoljene« površine) in merilna (ne)natančnost. Na podlagi izvedenih poskusov in meritev je prof. Brombach (ločeno glede na oba kanali-zacijska sistema) v svojem članku predlagal širšo strokovno diskusijo o njegovih naslednjih opažanjih in predlogih: 5.1 Ločeni sistem kanalizacije V primeru, da proti pričakovanju minimalne količine lahkih tekočin dospejo v sušne kanale, je tehnična možnost njihovega decentral­nega izločanja izredno majhna. Pravzaprav izločanje teh snovi iz ekoloških ali ekonom­skih razlogov tudi ni neobhodno potrebno. Zaradi običajnega visokega deleža pomivalnih substanc v gospodinjskih odplakah bi bilo namreč v takih primerih delovanje (oziroma izkoristek) izločevalcev izredno slabo. Poleg tega se te sporadično pojavljajoče, izredno majhne (pogosto emulgirane) količine lahkih tekočin odvajajo v celoti na čistilno napravo, kjer se jih skuša z ustreznimi objekti ter veliko zmožnejšimi napravami (maščobniki) ustrez-no izločiti in odstraniti. Torej je nesmiselno loviti ter izločati te (redko in v zanemarljivih količinah nastale) snovi pred njihovim vsto-pom v sušne kanale. Lovljenje, zadrževanje in decentralno odstran­jevanje bencina in olj je v smislu smernic in norm potrebno ter običajno predvideno samo v primerih, kjer se mora vnaprej računati s stalnim pojavljanjem (zadostnih količin) takih snovi (javne kuhinje, restavracije, klavnice, mesnice, bencinski servisi, avtopralnice, skladišča lahkih tekočin itd.). Prav tako so neizogibno potrebni predhodno lovljenje, izločanje in odstranitev lahkih tekočin tudi pri njihovem pojavljanju v meteornem omrežju, saj se ti kanali izlivajo neposredno v vodotoke. Ogrožene površine, kot so na primer bencinske črpalke, skladišča lahkih tekočin, avtomobilske servisne delavnice itd., se morajo priključiti na zadostno dimenzionirane in pravilno konstru­irane lovilce lahkih tekočin. Ker so te naprave praviloma (z njihovim strešnim prekritjem) zaščitene pred padavinskimi pritoki ter v do­tokih odpadnih voda praviloma tudi ni ak­tivnih snovi za pomivanje in pranje, se lahko pri teh napravah pričakujejo dobri izkoristki izločanja. V kolikor pa se pričakujejo lahke tekočine iz različnih virov nastanka, kot na primer iz cest­nih površin, parkirišč, letališč itd. (torej iz večjih utrjenih površin), je namestitev bazena za čiščenje deževnice (RKB) ali zadrževalnega bazena z naknadnim izločevalcem znatno boljša tehnološka rešitev. Pri namestitvah zadrževalnega bazena z naknadnim izločevalcem (tako v ločenem kakor tudi v mešanem sistemu) je neob­hodno potrebno predvideti zadostno (globljo) višinsko lego odtočnega dna dušilke pod najnižjo koto dna bazena. Le tako se namreč lahko prepreči večja prosta gladina v bazenu že med dotoki v sušnih obdobjih, torej še pred zajezitvijo, ki naj bi jo povzročili šele povečani dušeni padavinski odtoki iz bazena. 5.2 Mešani sistem kanalizacije Mešani sistem ima glede na ločeni sistem glede zaščite vodotoka pred bencinom in olji precejšnjo prednost, saj pri nesrečah z lahkimi tekočinami med sušnimi obdo­bji odvaja te škodljive snovi v celoti v čistilno napravo, kjer se jih lahko uspešno odstrani. Vsekakor pa tudi pri mešanem sistemu velja osnovno pravilo, naj se lovilci teh tekočin nameščajo v neposredni bližini virov stalnega onesnaževanja. Med padavinami hudo naraste količina pre­toka skozi mešane kanale. Bogati višek ener-gije ter detergenti iz gospodinjskih odpadnih voda povzročijo izredno dobro premešanje mineralnih olj z vodo. Meritve kažejo, da se ta mešanica zbira in transportira pretežno na čelu (čistilnih) valov. Nizki in dolgi prelivni robovi razbremenilnikov (še posebno pri majhnih razbremenilnih raz­merjih) so daleč najšibkejši členi mešanega kanalizacijskega omrežja, saj povzročajo med padavinami »preskakovanje« čistilnih valov preko prelivov in s tem največje nedopustno odplakovanje škodljivih snovi v vodotoke. Te nizke prelive, ki se pri nas še pogosto in trdovratno uporabljajo, so nemške DWA-smer­nice ATV-A 128 prepovedale že pred več desetletji (so . 0,60 DN). Tej striktni prepovedi so se nekoliko kasneje priključile tudi za nas obvezne evropske norme EN 752. Iz gospodarskih razlogov bi bilo nameščanje lovilcev teh snovi na razbremenilnih kanalih nesmiselno, saj te neprave ne bi bile po ob­segu samo izredno velike ter drage, temveč bi tudi zelo redko obratovale. Poleg tega bi povzročale tudi nesorazmerno visoke obra­tovalne stroške. Nemške smernice ATV-A 128 predvidevajo za take primere tako v ekonom­skem kakor tudi v ekološkem oziru znatno boljše tehnološke rešitve. Določeno zelo omejeno delovanje si lahko obetamo tudi od ustrezne namestitve potop­nih sten pred prelivi (sliki 9 in 10). Te potopne stene zmorejo pred izlivom v vodotok zadržati le plavajoči sloj, ki nastane pri prometni ali manipulativni nesreči z olji. Na podlagi raziskav je prof. Brombach pred­lagal, da se izločevalec izza razbremenil­nega ali zadrževalnega bazena nadomesti z znatno manjšo (in cenejšo) »pastjo« za lahke tekočine (slika 8), ki bo služila istemu na­menu zadrževanja lahkih tekočin in plavajočih snovi. Pri vsakem praznjenju razbremenilnega ba­zena bodo v končni fazi praznjenja dotekale lahke tekočine oziroma nastali plavajoči sloji v to past, nameščeno pred dušilko, in se bodo tam zaradi nižje ležečega ustja vtoka in iztoka dušilke tudi zadržali. Tok na ta način ne potegne oljčnih mehurčkov skozi dušilko (in jih ne »zdrobi«). Z naraščajočo gladino v razbremenilniku hkrati narašča in se dvigne tudi gladina v pasti (princip vezne posode). S tem se mešanica ali plast lahke tekočine v pasti dvigujeta iz ogroženega (tur­bulentnega) dotočnega območja dušilke. V kolikor za dušenje odtoka uporabimo vrtinčno dušilko, se zveča zadrževalni čas pretoka skozi tako past proporcionalno drugemu ko­renu globine delnega polnjenja jaška. V pasti se poleg lahkih tekočin nabirajo tudi druge plavajoče sestavine odtoka (cigaretni filtri, plutovinasti zamaški, damski vložki itd.), zato je potrebno občasno praznjenje vsebine te pasti z izsesavanjem v cisternsko vozilo. Jašek naj bo prekrit tudi z ustreznim pokrovom, ki ovira izhlapevanje lahkih tekočin. Izpred pasti naj se namesti tudi ustrezni zadrževalec peska in kamenja, ki – kakor je znano iz praktičnih izkušenj – uspešno pripomore k pravilnemu in varnemu delovanju tovrstnih naprav. Splošno se proti tem namestitvam razbre­menilnih ali zadrževalnih bazenov z na­knadnimi izločevalci običajno navajata dva (proti)argumenta, in sicer: * nevarnost nabiranja in biološkega razpada-nja olj na stenah bazena (širjenje emisij smradu in hlapov) ter * nevarnost požara oziroma eksplozije. Izkušnje kažejo, da so te navedbe glede na izredno majhne količine teh snovi kakor tudi zaradi dobrega zračenja in odzračevanja razbremenilnih in zadrževalnih bazenov zgolj teoretičnega značaja. Razbremenilni bazeni (RÜB) pomenijo znatno večjo zaščito vodotokov kakor razbremenilniki (RÜ). Pri zelo pogostih majhnih intenzitetah dežja se razbremenilni bazeni ne prelivajo, zato se tudi bencin in olja ne izlivajo v vo­dotok. Zadrževalni časi v razbremenilnih bazenih so običajno dovolj dolgi, da se v plavajočem sloju izločijo ter zberejo tudi težko izločljiva mineralna olja. Pri večjih intenzitetah dežja je zelo visoka tudi verjetnost, da so bencin in olja prispeli v raz­bremenilne bazene v začetnem, tako imeno­vanem čistilnem valu. Tako so vanje »ujeta« že v fazi polnjenja bazena, torej že zdavnaj pred pričetkom prelivanja bazenov, in se lahko med njihovim praznjenjem odvedejo samo v smeri čistilne naprave. Ustrezno dimenzionirane in nameščene po­topne stene v razbremenilnikih in na bazen­skih prelivih (BÜ) kakor tudi na čistilnih prelivih (KÜ) več ali manj zanesljivo preprečujejo preli­vanje plavajočih snovi in nastalih plavajočih slojev. Razbremenilni bazeni (RÜB) delujejo tudi kot ogromni lovilci lahkih tekočin. V razbremenil­nem bazenu zbrane snovi in plavajoči sloj končno po izpraznjenju zadrževalne pros­tornine odtekajo naknadno v smeri čistilne naprave. V kolikor se na poti v čistilno napravo ta odtok ne razbremenjuje ponovno, bodo te snovi lahko v celoti dosegle čistilno napravo. Prof. Brombach in njegovi sodelavci so z opisa­nimi poskusi vplivali in utrli pot modernemu načinu zaščite okolja pred onesnaženji s prometnih in manipulativnih površin. Iskreno se jim zahvaljujem za dovoljeno »ro­varjenje v njihovem zelniku« kakor tudi za uporabo in prikaz njihovih podatkov ter slik v mojem članku. Hkrati izkoriščam priložnost, da se prof. Brombachu ob njegovi upokojitvi nekoliko z zamudo zahvalim za leta bogatega strokov-nega sodelovanja, za njegovo darežljivost strokovnega znanja, za njegovo pripravljenost prisluhniti strokovnim problemom ter vedno nudeno strokovno pomoč in pobude pri nji­hovih rešitvah. Dr. Brombach, H., Benzin und Öl in der Kanalisation, Korrespondenz Abwasser, Heft 12/1983. Bock, A., Steinauer, B., Naturnahe Wasserrückhaltung an Autobahnen, Bau intern, Heft 3/1986. DWA e. V., ATV-A 128, Richtlinien für die Bemessung und Gestaltung von Regenentlastungsanlagen in Mischwasserkanälen, april 1992. Maleiner, F., Ločeni ali mešani sistem kanalizacije: odvajanje, čiščenje ter odstranitev padavinskih voda, 4. strokovni seminar, 25. 10. 2000. DWA-M 115, Indirekteinleitung nicht häuslichen Abwassers, Teil 2, Anforderungen, julij 2005. DIN EN 858, Abscheideranlagen für Leichtflüssigkeiten, februar 2005. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, Uradni list RS, št. 47/2005. Maleiner, F., Ločeni ali mešani sistem kanalizacije?, Gradbeni vestnik, marec 2010. BENCIN IN OLJA V KANALIZACIJI•Franc Maleiner 2•OBNAŠANJE MEŠANICE BENCIN/OLJE–VODA Slika 1•Za 180° obrnjeni Imhoffov lijak po Slika 1•24 sekundah mirovanja. Konico Slika 1•lijaka je pri tem zavzel zračni mehur, Slika 1•pod njim se nahaja plavajoči sloj Slika 1•obarvanega kurilnega olja, kateremu Slika 1•sledi sloj mešanice olja in vode ter Slika 1•na dnu lijaka sloj čiste vode Slika 1•(poskus je bil izveden brez dodatka Slika 1•detergentov) Slika 1•Izločanje super bencina (po Brombachu) brez detergenta Slika 1•(diagram zgoraj) in z dodatkom detergenta (diagram spodaj) Slika 2•Izločanje lahkega kurilnega olja (po Brombachu) brez detergenta Slika 2•(diagram zgoraj) in z dodatkom detergenta (diagram spodaj) Franc Maleiner•BENCIN IN OLJA V KANALIZACIJI 3•DELOVANJE TEŽNOSTNIH IZLOČEVALCEV Slika 4•Prikaz namestitve izločevalca kurilnega olja s padavinskim pretočnim bazenom med Slika 4•poskusi (po Brombachu) Slika 5•Ugotovljene stopnje izkoristka modelnega izločevalca kurilnega olja (po Brombachu) BENCIN IN OLJA V KANALIZACIJI•Franc Maleiner 4•KOMBINACIJE PADAVINSKIH BAZENOV TER IZLOČEVALCEV površina, ki se odvodnjava: AE = 2 ha spec. padavinski odtok: r = 150 l/s.ha dotok izločevalca: Qwdotok = AE . r = 300 l/s izločevalec: * izračun glede na zadrževalni čas ta = 180 sekund: V = Qwdotok . ta /1000 = 300.180/1000 = 54 m3 * izračun glede na hitrost dviganja: vdviganja = 12 m/h: V = Qwdotok . vdviganja . 3600/1000 = 300 . 12 . 3600/1000 = 90 m2 Slika 6•Potrebna velikost izločevalcev po švicarskih smernicah VSA za avtocestni odsek dolžine 1 km Franc Maleiner•BENCIN IN OLJA V KANALIZACIJI poskus štev.: XI VII VIII vrsta dušilke dušilna blenda vrtinčna dušilka plavajoči preliv dotok vode Qwzu v l/s 0,500 0,500 0,500 trajanje dotoka tw v s 240 240 240 dotočna količina vode Vwzu v litrih 120 120 120 dotok olja Qozu v l/s 0,008 0,008 0,008 trajanje dotoka olj to v s 150 150 150 dotekla količina olj Vozu v litrih 1,2 1,2 1,2 v lovilni posodi izmerjena količina olj Voodtok v litrih 0,230 0,258 0,179 stopnja izkoristka izločevalca olj . v % 80,8 78,5 85,0 čista voda in lahko kurilno olje . = 0,833 g/cm3 T = 15 °C Slika 7•Rezultati poskusov s tremi vrstami dušilk pred izločevalci olj (po Brombachu) 5•ZAKLJUČKI IN PREDLOGI NA PODLAGI IZVEDENIH POSKUSOV IN MERITEV BENCIN IN OLJA V KANALIZACIJI•Franc Maleiner Slika 8•Razbremenilni bazen (RÜB) z naknadno pastjo za lahke tekočine Slika 9•Montažna potopna stena UFT za naknadno vgraditev Slika 9•v razbremenilnik (RÜ) ali na bazenski preliv (BÜ) razbremenilnih Slika 9•bazenov (RÜB) Slika 10•Montažna samoregulacijska potopna stena UFT za naknadno Slika 10•vgraditev na čistilni preliv (KÜ) razbremenilnega bazena (RÜB) Slika 10•s čistilnim pretokom Franc Maleiner•BENCIN IN OLJA V KANALIZACIJI 6•ZAHVALA 7•LITERATURA