Po nagelj na Limbarsko goro
4. marca (v primem slabega \iremeY\a pa 11. marca) vabimo na Pohod iz Krašnje ali iz Moravč (izpred trgovine) od 8. ure dalje, vabimo vas na »Po nagelj na Limbarsko«.
Prireditev ob prazniku dneva žensk bosta tudi letos pripravili Socialistična zveza in Sindikat iz Domžal ter društva iz Moravč in Krašnje.
Za zabavo bodo skrbeli Boris Kopitar, godba na pihala Moravče, ansambli: Bratje .Omahna, mladi Kovinarji, trio Svetlin, harmonikarji, citrar Rado Kokalj; pripravili so bogat srečelov, zabavne igre. Za pijačo in jedačo so poskrbeli. Ponudili vam bodo domače specialitete.
Vabijo vas, da se prireditve ob dnevu žena na Limbarski gori udeležite!
Po nagelj na Limbarsko goro!

V današnji
številki
berite:
-	Namesto skupščine SIS - spoznajmo člane odborov
-	ZKS - stranka demokratične prenove se predstavi
-	Kandidati OK ZSMS za volitve
-	Kmetje vabijo
-	Da bo asfalt manj krvav
-	Vse naše krajevne skupnosti
lase gospodarjenje
Vh?llnosti setlani'h gospodarskih gibanj v je močno zmanjševanje gospodarske ko-'n sP*°^no gospodarske aktivnosti, zmanj-^ m6 Pro'zvodnja in zaposlenost, pa tudi naro-"OvT^tem, ko se zaloge povečujejo,« je zapisa->Haiy°ročilu o gospodarskih gibanjih v letu 1989 Sra<n ni, ki ga je za delegate naše skupščine ,|0eif!!Vl Komite za družbeno planiranje in družbe-K°nomski razvoj.
ana,'za gospodarjenja bo zaradi * i Pa * zakonodaje pripravljena v maju, že se-V() 2oani nekateri podatki, ki bodo zaneslji-9 oali razpravo v naši skupščini.
,o°
^ nakL?roizvodnia ie v jtHks 'oST1 kotvletu
2na,no Pa > ki6r ie i^°da)a <116) in 1 ,ndeks kar 133.
£'**}* lahko tudi z 8ba^j izvozno-U?,v 'anski® naše 9ospo-^ V6Č L letU IZVOZilO
' Preteklo leto,
uvozilo za 2 odstotka več, tako da je stopnja pokritosti znašala 121 odstotkov.
V skupnem izvozu ima gotovo največji delež LEK TOZD Kemija, sledijo pa mu Papirnica Količevo, Induplati in HELIOS.
Negativni vplivi
Če pogledamo širše, ugotovimo, da slovenska industrijska proizvodnja že od junija 1989
upada, izrazito pa se znižala v decembru lanskega leta — kar za več kot 16 odstotkov. Za prvo polletje 1989 lahko rečemo, da je bila rast industrijske proizvodnje ugodna, kar so omogočile predvsem stabilnejše gospodarske razmere — redna oskrba s polizdelki in surovinami iz uvoza, zmanjšanje državne regulative, ugodnejši pogoji za izvoznike idr.), ki pa so se v drugem polletju hitro poslabšali. Vzroke najdemo v hiperinflaciji, ponovni okrepitvi državne regulative, napak v tečajni politiki, k temu pa lahko ob koncu leta lahko prištejemo tu-, di srbsko gospodarsko blokado in splošno negotovost zaradi sprememb gospodarskega sistema. Upoštevajoč doseženo rast industrijske proizvodnje pa celo lahko zapišemo, da smo jo v naši občini »odnesli« relativno dobro.
Drobno gospodarstvo
Značilno za to področje je, da je prišlo do bistvenega premika v intenzivnosti ustanavljanja novih enot drobnega gospodarstva, saj je bilo po neka-
terih podatkih v SR Sloveniji ustanovljenih v letu 1989 kar 1.128 novih podjetij, od tega le 65 v družbeni lastnini.
Enako se godi tudi v naši občini, saj je po podatkih SDK Podružnice Domžale število novo ustanovljenih enot, ki so že položile ustanoviteljski delež 200, od tega pa jih redno posluje le 14.
Večina opravlja poslovno-fi-nančne storitve, veliko je tudi takih, ki se ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo, že sedaj pa lahko rečemo, da tudi v letu 1990 lahko pričakujemo nadaljevanje rasti števila novih obratovalnic.
Le informacija
Kot smo zapisali že v začetku bodo tokrat delegati 8. marca 1990 obravnavali le informacijo, ob obravnavi katere pa bi morala najti svoj prostor tudi razprava o problematiki posameznih delovnih organizacij v naši občini, ki se že dlje časa ukvarjajo s težavami, da posebej ne izpostavljamo problematike nezaposlenosti, ki je iz dneva v dan bolj aktualna.
V. V.
^oscimo tisto, za kar smo prepričani, da zmoremo!
^»ididati SZDL
'zmernost in Cinizem
^oveMii”0- naS€ kandidate za delegate v skup-^v>r občil Ji n nekatere z liste za družbenopoliti-e>>1aii in jf^onižale ter cilje, za katere se bodo ,n Jih uresničevali.
Socialistična zveza je bila doslej s svojo široko povezovalno vlogo eden najpomembnejših sooblikovalcev politične, gospodarske in splošne podobe občine. Zanjo lahko rečemo, da velja za uspešno, hitro razvijajočo se in dovolj odzivno na interese in pobude ljudi. Zato tudi v tem predvolilnem obdobju ne začenjamo vse znova in ne obljubljamo gradov v oblakih.
Realno pa lahko na dosedanjih razvojnih rezultatih z zmernim optimizmom načrtujemo prihodnost.
Na naše liste smo zato uvrstili tudi sedanjega predsednika občine in izvršnega sveta, ki ju dobro poznate in jima mnogi zaupate. Ce bosta izvoljena, ju bomo ponovno predlagali za funkcionarja v občinski skupščini.
V naslednji številki bomo predstavili še druge kandidate z liste za družbenopolitični zbor.
Zeleni so ustanovljeni tudi v Domžalah
V soboto, 17. februarja 1990 ob 17. uri je bil v stari Kinodvorani v Domžalah ustanovni zbor Zelenih Slovenije za občino Domžale.
Navzočim je stranko in njen program predstavil Peter Jamnikar, sekretar Zelenih Slovenije. Prikazali so tudi lokalni — domžalski program. V diskusiji, ki je sledila, so ga še dopolnili, potem pa je bil soglasno sprejet.
Soglasno so potrdili tudi sedem članski izvršni odbor, ki bo vodil organizacijo. Stalna naloga je osveščanje ljudi, širjenje organizacije, seveda pa tudi priprave na volitve.
Zbor je končal z delom okrog 19. ure.
S. j.
Kandidat za delegata v zbor občin skupščine SR Slovenije in družbenopolitični zbor SO Domžale
Peter Primožič
roj. 29. 7.1939, diplomirani pravnik. Prečna 16, Domžale
predsednik skupščine občine Domžale
Otroška in mladostna leta sem preživel v kmečki družini s sedmimi otroki. Že kot otrok sem spoznal delo in težko kmečko življenje. V tovarni sem kot srednješolec in študent delal med počitnicami.
Diplomiral sem na pravni Skupščini občine Domžale fakulteti in se zaposlil na kot referent za pravne zadeve, nato pa sem bil sedem let načelnik za družbene službe. V tem obdobju sem dodobra spoznal občino, zlasti pa področje družbenih služb (šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturo, telesno in tehnično kulturo). Nato sem služboval v Biroju-71, Napredku Domžale in opravljal funkcijo družbenega pravobranilca samoupravljanja. V zadnjih štirih letih sem opravljal funkcijo predsednika Skupščine občine Domžale.
V družbenopolitičnem delovanju sem bil aktiven v krajevnih organizacijah SZDL, opravljal sem tudi funkcijo predsednika kraje-
vne organizacije v KS Prevoje in KS Domžale. Ne delam razlik med fizičnim in intelektualnim delom — spoštujem oba.
Moja poklicna in zaposlitvena življenjska pot me je pripeljala v delo z ljudmi. To je občutljivo področje. Zato sem svoje delovanje usmerjal predvsem na spoštovanje človeka kot osebnosti in skušal zadeve reševati čimbolj objektivno. Zavedam se, da je v vsaki organizirani družbi treba osebne interese v določeni meri podrediti skupnim. Težko pa je določiti optimalen način in obseg.
Navedel bi dve kategoriji oz. dve življenjski — moralni načeli, ki jih pri tem upoštevam:
»Ne stori drugemu, kar ne želiš, da drug stori tebi«,
»Delo in rezultati dela naj določajo položaj človeka v družbi«.
Sem delovno, lahko pa bi rekel, da tudi čustveno vključen v razvoj občine. Mnenja sem, da so bila v naši občini številna življenjska vprašanja ljudi primerno, pa tudi med prvimi v Sloveniji, ustrezno rešena; da je občina v mnogočem samosvoja in samostojna, in da mora tak razvoj tudi obdržati.
Kandidat za delegata v zboru združenega dela skupščine SR Slovenije za področje industrije in rudarstva
Edvard Peternel,
roj. 8.9.1937, ing. org. dela, Slomškova 5a, Domžale
direktor Tosama Domžale
imam 30 let delovne dobe in od tega več kot 21 let na vodilnih delovnih mestih. Tako sem bil na mestu direktorja v Montažnem podjetju ZARJA Kamnik, MENINA Kamnik in od leta 1980 v TO-SAMI na viru. Vmes sem bil tudi predsednik IS SO Domžale.
Navedene zaposlitve so nujno zahtevale predvsem skrb za doseganje dobrih poslovnih rezultatov podjetij, ki sem jih, oziroma, ki ga vodim. S tem pa je v neposredni zvezi tudi skrb za stalni razvoj, za primerni standard delavcev in za vse tisto, kar spada k ohranjanju in izboljševanju kvalitete in ugleda podjetja v ožjem in širšem poslovnem prostoru.
Poleg zaposlitev, ki so navedene, sem stalno vključen tudi v druga dogajanja, ki sb • posredno ali neposredno vezana na gospodarstvo. Tako sem že osmo leto predsednik občinskega odbora in član skupščine in izvršilnega odbora medobčinske zbornice za ljubljansko območje, en mandat sem bil podpredsednik SO Domžale, sem predsednik 10 LB Banke Domžale d. d., ipd. Domžalsko gospodarstvo je razmeroma uspešno, kljub temu, da je stalno pod pritiskom številnih, predvsem neuspešnih stabilizacijskih ukrepov. K stanju, kakršno je, je pripomoglo splošno dogajanje v občini, predvsem pa kratkoročne in dolgoročne usmeritve, ki so bile izdelane in sprejete v ustreznih organih. Morda je v tem tudi del mojih prizadevanj.
Vsekakor je moja osnovna zadolžitev uspešno voditi podjetje v katerem sem zaposlen. TOSAMA je kolektiv, ki že po tradiciji uspešno rešuje probleme, s katerimi se, tako kot druga podjetja, srečuje.
Z ustrezno kadrovsko zasedbo, z jasnimi poslovnimi
cilji in s stalnimi napori, smo tudi v najtežjih obdobjih uspeli obdržati vodilno vlogo v Jugoslaviji.
Z realizacijo uspešnih razvojnih nalog in z množično aktivnostjo na področju kvalitete dela in poslovanja,, podprtega z avtomatsko obdelavo podatkov, pa se aktivno pripravimo na Evropo 92.
Jugoslavija se je, vsaj načelno odločila, da realizira stabilizacijski program sedanje vlade. To je nujni cilj, h kateremu moramo težiti vsi.
Evropa 92, s tržnimi pogoji poslovanja in življenja, je pred vrati. Ni, in tudi ne bo nam lahko. Vendar brez naporov za dvig kvalitete našega dela in to vseh in na vseh področjih, brez racionalizacije poslovanja, brez zniževanja stroškov in razbremenitve . gospodarstva, brez uvajanja nove, sodobne, visokoproduktivne tehnologije, brez upoštevanja znanja in izkušenj, kar pa je treba primerno stimulirati, pa tudi brez sposobnosti za dialog in sodelovanje, teh ciljev ne bomo dosegli.
Kandidatka za delegatko v zboru združenega dela skupščine SR Slovenije za področje vzgoje in izobraževanja in v družbenopolitični zbor občine Domžale
Ema škerjanc-Ogorevc
roj. 28.3.1939, defektolog, Radomlje,
Škerjančevo 21
ravnateljica OŠ Olge Avbelj Domžale
Poklicno delam ves čas na področjih, ki so povezana z otroki in njihovimi družinami, predvsem pa sem delovala v smislu skrbi za prizadete ali socialno ogrožene otroke in mladostnike.
S čutom odgovornosti sem sprejemala naloge v društvu za pomoč duševno prizadetim, društvu defektologov SR Slovenije, v skupnosti otroškega varstva, skupnosti socialnega varstva, zvezi prijateljev mladine, rdečemu križu.
Vedno se zavzemam za to, da bi otroka obravnavali kompleksno. Menim, da bi morali večjo skrb za telesni in duševni razvoj otroka prevzeti starši.
V obdobju šolanja otroka pa je vedno pomemben tudi učitelj. Le-ta naj bi bil osebnost z visokimi moralnimi lastnostmi, dobro vzgojen in izobražen. Učitelj ima v tem obdobju na učenca izredno velik vpliv in je eden od temeljnih in nenadomestljivih dejavnikov v njegovem izobraževalnem procesu.
Otrok v tem obdobju naj bi postal zvedav, delaven, v šolo naj bi prihajal rad.
Rad pa mora hoditi v službo v šolo tudi učitelj.
Menim, da je potrebno učitelju zagotoviti dostojen osebni dohodek in mu jamčiti, da bo tudi tretje obdobje življenja preživljal brez finančnih stresov in kvalitetno. Le tak učitelj bo lahko
dobro delal. Kvaliteta pa je vprašanje novih tehnologij, novih dognanj v vsakdanje delo in individualizacija dela.
Veliko je še odprtih vprašanj na našem področju:
—	opredeliti je potrebno naš nacionalni program, osebne dohodke učiteljev povezati z več dela in kvaliteto dela,
—	poenotiti normative dela,
—	poskrbeti za zdravo in finančno dostopno prehrano vsem učencem.
V sedanjem usmerjenem izobraževanju je potreben strokovno usposobljen učitelj, šole pa naj bi bile med seboj konkurenčne.
Kandidat za delegata v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije in skupščine občine Domžale
Tone Jerovšek, roj. 24.12.1941, magister prava, Trzin, Rakefova 30 predsednik zakonodajno-pravne komisije Skupščine SRS
Moje dosedanje delo je povezano s tremi področji: z zakonodajo, Sodstvom in pedagoškim delom s študenti. Temu ustrezne so bile tudi moje zaposlitve na mestih svetovalca za zakonodajo v Skupčini SR Slovenije, sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije in v tem mandatu predsednika zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR-Slovenije.
Tistim, ki ta področja spremljajo, so moja prizadevanja znana. V zakonodaj-no-pravni komisiji smo njene cilje usmerili k uveljavljanju pravne države in pravne varnosti ljudi. V ustavni komisiji pa sem vso aktivnost usmeril na pripravo že spremenjene ustave in si prizadeval, da bi bila izraz uveljavljanja nacionalne samoodločbe, pravne države, svobode posameznikov, sproščene gospodarske iniciative in parlamentarne kontrole državnih institucij.
V zakonodajnem delu v skupščini smo v tem času pripravili pomembne spremembe zakonodaje, ki te cilje deloma že uveljavlja. Posebej sem si prizadeval za pripravo zakonskih sprememb, s katerimi je skupščina prevzela kontrolo nad zakonitostjo dela državne varnosti in za ustanovitev delegatskega skupščinskega telesa za proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici v Ljubljani, katerega sem tudi član.
Konec lanskega leta pa sem vodil posebno skupščinsko delegatsko telo, ki je pripravilo in predložilo Skupščini SR Slovenije v sprejem zakon o političnem združevanju in volilno zakonodajo. Ta nam je omogočila ustanavljanje strank in s tem prvi odločen korak v civilno družbo. Z volilno zakonodajo pa gremo na prve povojne neposredne in svobodne volitve ter na oblikovanje skupščine, ki bo izraz prave volje slovenskih volil-cev.
Družbenopolitični zbor slovenske skupščine, za katerega kandidiram, bo, tako sodim, v prihodnjem mandatu osrednji zbor političnega predstavništva državljanov Slovenije. Zato bo od njega v mnogočem odvisno, ali se bodo začeti procesi pluralizma nadaljevali in se bo s tem uveljavljala resnična demokracija, verska in siceršnja svoboda ljudi, pravna država, slovenska nacionalna in ekonomska suverenost ter lastninski pluralizem kot temeljne podlage napredne družbe. Za te cilje sem se zavzemal do sedaj in se bom tudi v prihodnje.
To pa so tisti cilji, ki Slovencem že danes vlivajo upanje, da gremo v družbo in državo neodvisnih in svobodnih posameznikov.
Kandidat za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale
Anton Preskar
roj. 19. 6.1950, dipl. ing. gradbeništva, Domžale, Mačkovci 49 predsednik Izvršnega sveta SO Domžale
Pospeševanje razvoja podjetništva in oblik obrti s stimulativnimi ekonomskimi uki kot tudi z zagotavljanjem ustreznih prostora možnosti (nove cone tipa Trzin); izvajanje socp nega programa za najogroženejše kategon prebivalcev; nadaljnja še bolj pospešena vW nja v ekološki program kot tudi v kmetijski se ^ tor; zadržanje dosedanjega standarda no Pj drogu materialnih in družbenih dejavnosti '' to so osnovni cilji, ki jih bomo skušali realizmu ob obremenitvah gospodarstva, ki ne bodov%Z| kot republiško povprečje.
O rezultatih v občini najbolje govore doslej realizirane akcije: kot so tiste na področju telefonije (akcija »1000, 4000« telefonov v osrednjem delu občine kot tudi akcije v drugih predelih občine); 100% realizirani programi občinskih samoprispevkov na področju vzgojno-izobraževalnih objektov; rezultati krajevnih samoprispevkov, ki so v teku praktično v vseh krajevnih skupnostih; ekoloških programov (Čistilna naprava Domžale-Kamnik z intenzivno gradnjo kanalizacije, zaščita vodnih virov, plinifikacija in navezava praktično vseh podjetij na zemeljski plin kot tudi plinifikacija Centra Domžal, Obrtne cone Trzin in naselja Novi Trzin; čiščenje odpadnih vod na Farmi Ihan); kmetijskih programov (melioracija in regulacija Rače in skoraj 1500 ha velikega kompleksa Radomlje); obnove in razširitve kapacitet domov upokojencev, počitniški dom na Krku za naše otroke, nove prostorske možnosti za potrebe ledišča, postaje milice, obnova kulturnega doma v Mengšu, nova kinodvorana v Domžalah kot tudi obnova knjižnice, izgradnja požarnega centra na Količevem ter gasilsko-godbe-nega doma v Mengšu z izgradnjo in obnovo cele vrste objektov, ki služijo požarnemu varstvu, domovi krajevnih skupnosti, teniški hali v Mengšu in Domžalah, teniški stadion v Domžalah, številni komunalno-cestno-energetsko-stanovanjski objekti, številne posodobi-
3°SP Hni ^
stvu, od katerih	s°
tve in obnove v 9'
letih bila največja
»Tosami«, Obrtna c°n®olitfl" zin na 34 ha velikem

ter vrsta podjetij	k
i rvenirirl. ^
toservis, Lesnina, tehna, PKB Beograd,^
cator itd. Prav gotov0 J^ spuščenih še vrst
objektov.	da S
,Vse ,0ie„g,a,rHinv naših i
slimo rasno tudiv	-i
daljnih akcijah kot so ^ zna ureditev tret.^njj^
munalnih odpadkov. ^ 5
tev kompleksa gra ,nVn^ % OOSl0’^ 'I'
perk, hotelsko-po ^
kompleksa v Cen^o


rane v uomzaia;., ^ prostorskih možnost^ stvenega doma v .^5
stvenega doma pri izgradnji cest	eni
komunalno-cestn 0jjj#
getskih naložb,	pr«"
naložb in pa ^ A vsem naložb v po«3 podjetjih in v obn«.
Kandidat za družbenopolitični zbor SO Domžale
Maks Jeran,	rurt\se
roj. 7. 7.1947, višji upravni delavec,
25, Dob,
predsednik občinske konference SZDL Domžale
Že v mladostnem navdušenju . ^jio socialističnega samoupravljanja Jj1 0o,\W. kdar žal časa in energije za družbe v delo in aktivnosti v krajevni skupnos. Opravljal sem mnoge dolžnosti v trd Čanju, da pomagam graditi praven jj 0 y
kateri bodo ljudje res svobodno jem delu in življenju
Ob dobršnji meri kritičnosti sem tako kot mnogi drugi prihajal do novih spoznanj, ki postopoma edina vodijo k napredku. Poklicno sem bil vezan na občinsko upravo kjer sem najprej delal na področju ljudske obrambe, kasneje kot sekretar za občo upravo in skoraj šest let na mestu direktorja uprave za družbene prihodke. Naša občina je
6*^
znana P0.teTa raZV^Lt' ^
znana	/Ut',
“ličnih spodili,
zličmh SP^“ cV0ta *
'i3'6 doJnnot> 'V f5
dejavnosti m
tudi občinsko 0ls\e^(
da n»S
zagotavlja	d< ,
razdeljevanja	f
OUČINSKI F°g-
. 1 1 / 1
'T. 1AN 2
(•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
JlHf?6 spremembe. Od „(jmn,ne se preobraža v sa-^stojno politično organi-;6I «:ijo, ki se bo morala še tr-pC “'J boriti za utrditev svojega ™°žaja v politično izjemno , rOibanih družbenih raz-•<	^oslei 50 i° ljudje
S\	sprejemali kot orga-
Jacijo, ki povezuje vse ob-jim pomaga uresni-i Vab njihove konkretne in-r®se zlasti v krajevni skup-s'1- V mnogih KS je bila . SZDL pobudnik in or-IZator mnogih akcij in “deklica za vse« je skr-a to, da so ljudje ve-kaj se v kraju dogaja, r^ožnost vplivati na ^tve in skratka živeli s Sarr|oupravno skup-T^)0- Morda bomo takšno iS^acijo, ki bi prisluhnila J” občanom ne glede na rjkarsko pripadnost, v JvSdih strank celo še bolj lrebovali.
i^Cer pa lahko trdim, da |j A® v občinski organiza-že zgodaj otresli |O04Ca,i2ma in podpirali idni|s0 c®s® demokratizacije ter žba|St|{^arial, spremembe po-ia 'Jstrahu3 s'stema v smeri k	parlamentarne
C ^lj®. To potrjujejo naše pobude in °9i oblikovani v ustav-
s^jljgj^-p^vah, ki so se pred-r^ain em sPrva zdeli prera-I® %l6gjtj ’ Sedaj pa postajajo Ves čas smo se Jih in0per zlizanost oblast-Ja%jali Poetičnih funkcij in ib ton*.' uveljavljati zlasti ^n° funkcijo socialisti-3 >i za e’ Bil' smo odprti nove politične orga-
-'o Pomaga.; no^ ^ ° konkurenco) ustana-
JN
zveza

[d'
vi
pr8*
a ne za takšne-
ga, kot smo ga poznali doslej (realni, boljševiški, totalitarni) ampak za socializem po vzorcu sodobnih evropskih parlamentarnih demokracij. V ospredje postavljamo državljanove in narodove interese, zato se opredeljujemo za:
—	skladen gospodarski razvoj,
—	pravno in socialno državo,
—	demokracijo, varovanje človekovih pravic in svoboščin in
—	v svet odprto Slovenijo in Jugoslavijo.
Kot politični delavec čutim močno pripadnost občini in zadovoljstvo, da naša občina te težke krizne čase preživlja brez hujših pretresov za ljudi kaže, da dosedanja politika le ni bila tako slaba.
Osebno se zavzemam za umirjenejši razvoj centra in hitrejše izboljševanje pogojev življenja na podeželju, zlasti v Črnem grabnu in Moravški dolini. Domžale naj ne bodo spalno naselje, kvantiteto naj zamenja kvaliteta, razvojni programi, ki naj jih res sooblikujejo ljudje morajo omogočiti življenje v prijetnem in prijaznem okolju, v urejenih naseljih z več zelenih površin, otroškimi igrišči, športnimi in kulturnimi objekti s potrebnimi parkirišči in drugimi javnimi objekti.
V občini moramo glede na omejene ekološke in prostorske možnosti razvijati drobno gospodarstvo ter terciarne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, turizem, intelektualne, marketingške dejavnosti itd .. .).
Mnogi nas štejejo med bogate občine, toda ob bogatih posameznikih je vse preveč ljudi, ki so na robu preživetja. Zato potrebujemo učinkovitejši davčni nadzor in celovit socialni program za pomoč vsem, ki ne dobijo dela ali z delom ne zaslužijo dovolj za človeka vredno življenje.
Želim, da bi s političnim pluralizmom (strankarski sistem) dobili močno občinsko skupščino, v kateri bodo zavzeti in nekompromi-sarski delegati zares odločali o vsem pomembnem za občino in v interesu vseh njenih prebivalcev.
S*
\oi m
fCV
'foK
i
10'
Slovenske miličnike ^Menjali Slovenci-vojaki!?
kate^u.k °b'lici informacij o dogodkih na Kosovu, s dnevnmi nas zasipajo javni mediji v našem vsako-jen0st-em *'vljenjskem utripu ni čutiti večje vznemir-jinan:1 ljudmi, kot da nemirna in krvava pokra-Policij ^el Jugoslavije, kot da vse trši in neizprosnejši ^ Še k u'V°jaški teror n' tudi naša sramota. Pa je!
ki • na! To je sramota za jugoslovansko politi-aK ujJ?takšnimi ali drugačnimi stališči, z večjim '^štio m vplivom, uspešno ali (največkrat) ne-^ fecj0 So®blikujejo tudi naši predstavniki v orga-ran v Racije. Zgrožen ob posnetkih krvavih strelnih vse h J*1 uranskih telesih, še skorajda otrok, %jj ■ b°lj prepričan, da moramo v Sloveniji dose-HijeJj^0s.lovanski politiki, ki očitno pod pritiskom
>	'h vc nJen'l1 marionet vztraja na sili, izreči odlo-L.albansi(esl’^0^en ljudski NE! Ne dovolimo, da bi si |.1 s° kot j?. ^J0 mazali roke slovenski vojaki v JLA,
>	ike. 7,aue nadomestili odpoklicane slovenske mi-
d rav • evaj.mo oc* ^'l1 najodgovornejših na Sv ahezj n^tudi od predsednika predsedstva SFRJ •ta 0,11 Po , rnov^a) da glasno in jasno pred vsem n! ^ tudii 0’ ta jugoslovanska kosovska politi-ho^hjanj S °ve!1slca- ^er dosedanji način izražanja Odi^6 'betoH Z n^° n' dov°lj učinkovit poiščimo Sol ■ tve 06	zoper organe, ki sprejemajo
f>Ca- ° Uli0ra^' lankov, brzostrelk, pendrekov in
Evrn!! isaj še en »Cankarjev dom« odprt tu-,^okracir0; Ce vsi pozivi proti nasilju, za mir in V.°staneir> Ln ^kojšnje prenehanje uporabe repre-^°sov0J b^fz odziva, se človek lahko vpraša ali Qdi ajpenrLS ^08aja v »naši« državi. oCn°st. oJ,etnejši	politike je mlačnost in ne-
80sPodar vesimo se J®! Tudi v odnosu do srbske-
arskega bojkota!
M. J.
Predsednik OK SZDL Domžale
IMI
■■■■■■■■■■•■•■■■■■■■■■■a
Namesto skupščin SIS — odbori
(delegati bodo 8. marca 1990 odločali o . . .)
Z Odlokom o določitvi nalog, ki jih od 1.1.1990 začasno opravljajo odbori Samoupravnih interesnih skupnosti in Kmetijske zemljiške skupnosti Domžale (do sprejetja ustrezne zakonodaje) je Skupščina občine Domžale sprejela podlago za oblikovanje in ustanovitev odborov za spremljanje in uresničevanje politike in odločitev ter za dajanje mnenj in predlogov Skupščini občine Domžale in njenemu Izvršnemu svetu.
Odbori, večina izmed njih je bila imenovana na zadnjih Skupščinah SIS v lanskem letu, bodo vsak na svojem področju pripravljali gradiva o vsebinskih in finančnih spremembah ali dopolnitvah programov dejavnosti v občini v okviru globalnih finančnih razmerij med nalogami, določenimi v proračunu občine, spremljali bodo izvajanje finančnih načrtov dejavnosti, pripravljali nujno potrebne spremembe posameznih nalog iz programov, ki jih zaradi različnih vzrokov ni bilo mogoče uresničiti v planiranem obdobju, jih nadomeščali z novimi predlogi, v njihovo pristojnost pa spadajo tudi predlogi programov investicij in večjega investicijskega vlaganja na posameznih področjih.
Delegati vseh treh zborov naše skupščine bodo na svojem zasedanju 8. marca 1990 o sestavi odborov razpravljali, imeli pa bodo tudi možnost da posamezne odbore spremenijo oz. dopolnijo, točko dnevnega reda pa naj bi zaključili s sprejemom ugotovitvenega sklepa o članih — delegatih odborov, ki so jih v letu 1989 imenovale SIS in KZS ter s sklepom o imenovanju članov — delegatov odborov ter skupnosti za njihovo popolnitev.
Predstavljamo predlog sestave odborov za posamezne dejavnosti:
ODBOR ZA KULTURO
1.	Franc Capuder, KUD Janko Kersnik Lukovica
2.	Marjan Gregorc, KS Jarše-Rodica
3.	Stane Habe, KS Slavko Šlander
4.	Božena Habjan, Sinfonični orkester Domžale-Kam-nik
5.	Jernej Lenič, KS Slavko Šlander
6.	Ada Lovše, KS Trzin
7.	Pavle Pevec, KUD Domžale .
8.	Slavko Pišek, KS Mengeš
9.	dr. Miroslav Stiplovšek, KS Slavko Šlander
10.	Alojz Stražar, KUD Miran Jarc Škocjan
11.	Cveta Zalokar-Oražem, Knjižnica Domžale
ODBOR ZA RAZISKOVANJE
1.	Niko Belšak, DIATI Domžale
2.	Maks Hrovat, Komunalno podjetje Domžale
3.	Ivan Jurkovšek, DIATI Domžale
4.	dr. Andrej Orešnik, Biotehniška fakulteta Groablje
5.	Peter Pengal, DIATI Domžale
6.	Pavel Pevec, DIATI Domžale
7.	dr. Bogdan Podobnik, HELIOS DSSS
8.	dr. Miroslav Stiplovšek, KS Slavko Šlander
9.	Janez Svoljšak, DIATI Domžale
10.	Martin Šraj, DIATI Domžale
11.	Janko Velkavrh, TOSAMA DSSS
ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE
1.	Majda Gnidovec
2.	Andreja Jarc
3.	Franc Korošec
4.	Kristina Krivec
5.	Jernej Lenič
6.	Sonja Malenšek
7.	Ana Medved
8.	Mitja Mezgec
9.	Igor Saje
10.	Slavica Savič
11.	Jože Zver
OŠ Šlandrove brigade KS Venclja Perka KS Jarše-Rodica Poslovna skupnost OŠ KS Toma Brejca Vir KS Dragomelj-Pšata OŠ Josip Broz Tito KS Slavko Šlander Glasbena šola Domžale KS Trzin KS Trzin
ODBOR ZA TELESNO KULTURO
1.	Toni Hribar	KS Slavko Šlander
2.	Štefan Korošec	Športno društvo Moravče
3.	Janez Mirnik	Smučarsko društvo Domžale
4.	Marjan Štrukelj	KS Krašnja
5.	Marjan Tancik	OŠ Josip Broz Tito
6.	Miro Ukmar Športno društvo S. Šlandra Domžale
7.	Jože Zevnik	KS Toma Brejca Vir
ODBOR ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
1.	Marija Habe	Dom upokojencev Domžale
2.	Janez Klopčič	Delegacija obrtnikov
3.	Marinka Repič	LB Banka Domžale
4.	Pavle Šimenc	KS Mengeš
laaa■aaaaaaaaa■•a■a■•a•■araa•■aa•aaaaaaa•aaaa■aa•
5.	Sonja Špoljarič
6.	Franc Zabret
7.	Jana Zajc
Helios DSSS Zdravstveni dom ZV Domžale Zdravstveni dom DSSS
ODBOR ZA SOCIALNO VARSTVO
1.	Helena Kerč
2.	Janko Kralj
3.	Angelca Kržan
4.	Florjan Maselj
5.	Stane Mlakar
6.	Leon Štiftar
7.	Irena Tonkli
TOSAMA DOMŽALE KS Vencelj Perko KS Mengeš KS Lukovica KS Mengeš KS Vencelj Perko
Center za socialno delo
ODBOR ZA OTROŠKO VARSTVO
1.	Bojana Gostič
2.	Jože Iglič
3.	Lili Jazbec
4.	Bronislava Kos
5.	Angelca Kržan
6.	Marija Kugler
7.	Majda Mušič
8.	Marinka Repež
9.	Marta Sitar
10.	Marjan Slatnar
11.	Irena Tonkli
KS Prevoje KS Dob VVO Domžale KS Moravče KS Mengeš TOKO Domžale KS Trzin VVO Domžale VVO Domžale KS Slavko Šlander Center za socialno delo
ODBOR ZA SOCIALNO SKRBSTVO
1.	Jožica Berlec
2.	Smajlo Fetah
3.	Janko Kralj
4.	Maksimiljana Mali
5.	Jože Mlakar
6.	Janez Pevec
7.	Nada Smrkolj
8.	Lado Škrjanec
9.	Metka Zupanek
KS Prevoje KS Trzin KS Venclja Perka Center za socialno delo INČE Mengeš KS Slavko Šlander KS Trojane KS Slavko Šlander KS Slavko Šlander
ODBOR ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	Jože Cilenšek
2.	Vito Habjan
3.	Marjan Kaliman
4.	Helena Kerč
5.	Valentin Kolenc
6.	Anton Kos
7.	Slavko Petek
Komunalno podjetje Domžale KS Slavko Šlander KS Slavko Šlander TOSAMA Domžale KS Trzin KS Lukovica KS Slavko Šlander
ODBOR ZA KOMUNALNO, CESTNO IN ENERGETSKO
PODROČJE
1.	Janez Bernot
2.	Bogo Germovšek
3.	Lado Goričan
4.	Franc Habjan
5.	Peter Janežič
6.	Peter Janežič
7.	Vinko Kepic
8.	Ivan Novak
9.	Milan Rugelj
10.	Lado Starbek
11.	Tomo Vavtar
12.	Lado Vodlan
13.	Rudi Žavbi
KS Rafolče KS Vrhpolje-Zalog KS Trojane KS Vencelj Perko KS Mengeš KS Moravče KS Vrhpolje-Zalog KS Trzin KS Vencelj Perko Cestno podjetje Ljubljana Komunalno podjetje Domžale KS Toma Brejca Vir KS Jarše-Rodica
ODBOR ZA VARSTVO IN UREJANJE KMETIJSKIH ZEM-
UIŠČ
1.	Anton Brezovar
2.	Janez Cerar
3.	Ivko Hribar
4.	Alojz Jagodic
5.	Ivan Nastran
6.	Roman Novak
7.	Franc Peterlin
Kmetijska zadruga Emona Domžale KS Prevoje KS Ihan
Društvo za varstvo okolja Kmetijska zadruga Emona KPC Jable Agroemona Domžale
8.	Anton Petrič Gozdno gospodarstvo TOK Domžale
ODBOR ZA POŽARNO VARSTVO
1.	Stanislav Guštin
2.	Stanislav Lebar
3.	Simon Kosmatin
4.	Aleksander Rihtar
5.	Marijan Slatnar
6.	Milan Tomše
7.	Alfonz Zafošnik
8.	Jože Žargi
HELIOS Domžale KS Moravče Slovenijales Radomlje KS Dob HELIOS Domžale HELIOS Domžale KS Trzin KS Mengeš
ODBOR ZA ZAGOTAVLJANJE OSNOVNE PRESKRBE IN BLAGOVNE REZERVE
1.	Herman Breznik, KS Vencelj Perko
2.	dr. Slavko Čepin, Biotehniška fakulteta
3.	Janez Hribar, KS Ihan
4.	Jože Kopušar, KS Toma Brejca Vir
5.	Nina Kotar, Meso Domžale-Kamnik
6.	Jože Pentek, Agroemona — Prašičereja Ihan
7.	Alojz Štepec, Kmetijska zadruga Emona Domžale
Odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika odbora...	^
Takšno je življenje
»Nekaj časa sem jaz vozil druge, sedaj pa mene peljejo.
Takšno je življenje...
Zakaj
Vam
Lahko
Pogledamo
VOCL.
Tudi naša domžalska ZKS - Stranka demokratične prenove predstavlja svoj volilni program. Ker dobro poznamo svojo občino in delujemo na vseh področjih življenja, smo ga oblikovali tako. da bomo v usmeritvah ohranjali iz preteklosti tisto, kar se je že potrdilo kot uspešno in dobro, zavzemali pa se bomo tudi za tiste novitete, ki omogočajo še boljše in kvalitetnejše, Ker ga bomo uresničevali ljudje, ki že doslej nismo molčali, ljudje, ki smo znali prisluhniti volji občanov - novi ljudje v prenovljeni stranki, ki nimajo na plečih grehov preteklosti, kovali pa so se ravno v bojih v svinčenih časih - obstajajo možnosti, da ga v veliki meri uresničimo.
Kakšna so torej izhodišča za naše delo v skupščini, za kaj se bomo borili:
OBČINA DOMŽALE JE BILA VEDNO MED NAJUSPEŠNEJŠIMI
-	postati moramo bogata občina.
-	ljudje naj se tudi v prihodnje dokazujejo s svojim znanjem in podjetnostjo,
-	ohranjamo vso pestrost društvenega življenja (šport, kultura, gasilci, tehnična kultura);
GOSPODARSTVO PO MERI GOSPODARSTVA
-	preprečiti beg možganov iz občine.
-	da odprava družbene lastnine ne bo razprodaja in kraja,
-	podjetja naj vodijo sposobne in ambiciozne ekipe;
-	smo za skrajšanje delovnega časa,
-	obstajati mora več možnosti za polovično zaposlitev (matere z majhnimi otroki, polkmetje. ženske);
NEZAPOSLENOST IN TEHNOLOŠKI VIŠKI -NAŠ NAJHUJŠI PROBLEM
-	podpreti vse projekte, ki omogočajo nova delovna mesta,
-	smo proti stečajem, ki jim je edini cilj rešiti se tehnološkega viška delavcev,
-	ustanovitev občinskega sklada za pomoč začasno nezaposlenim.
-	z zakonskimi in davčnimi olajšavami spodbujati samozaposlovanje;
KMETIJSTVO - HRBTENICA NARODA
-	da družinske kmetije ne bodo zaradi pomanjkanja zemlje (hriboviti predeli) postale družinske beračije.
-	v prehodnem obdobju preobrazbe smo proti nestrpnosti do polkmetov.
-	kemije, ki obdelujejo zemljo v težjih pogojih, naj imajo manj obveznosti;
OKOLJE, TO SMO Ml
-	nadaljevati z ekološko sanacijo Prašičereje Ihan.
-	bodoče odlagališče odpadkov moramo izbrati strokovno in demokratično, v dogovoru s prizadetimi krajani.
-	skupščina naj zahteva izdelavo medicinske analize vpliva onesnaženega okolja na bolezni domžalskih otrok.
-	nadaljevati s plinifikacijo, saj je to ena čistejših energij,
-	izdelava priročnika o rav nanju z odpadki in postavitev zabojnikov za sekundarne surovine po vseh večjih krajih v občini;
CESTE V BOLJŠI JUTRI
-	avtocesta Ljubljana - Celja DA - a s čim manj škode za okolje.
-	vsak občan naj se pripelje domov po urejeni cesti,
-	urediti, da bodo tudi manjši kraji povezani z avtobusnimi zvezami;
ZDRAVJE Ni FRAZA
-	ureditev dispanzerja za žene.
-	smo za zasebništvo v zdravstvu in zobozdravstvu (letne pogodbe z zdravniki).
-	organizirati delo v zdravstvu tako. da bo manj čakanja;
ZA BOGATO OTROŠTVO
-	v Domžalah ponuditi več prireditev in programov za otroke (otroški abonma)
-	za več otroških igrišč in parkovnih pov ršin.
-	spodbuditi delovanje lutkovne skupine v Domžalah.
-	ustanovitev pionirskega doma in mladinskega kluba v stari kinodvorani v Domžalah s profesionalnim mentorjem;
Z MANJ MUKE DO VEČ ZNANJA
-	z recionalizacijami je treba zmanjšati*>troške osnovne šole.
-	z davčnimi olajšavami spodbujati ustanavljanje specializiranih privatnih šol in vrtcev.
-	Glasbena šola ne sme biti med najdražjimi v Sloveniji,
-	povezali-starše in učitelje v skrbi za boljšo in prijaznejšo šolo - deluje naj posvetovalnica za otroke ali starše v stiski;
NALOŽBA V RAZISKOVALCA -NAJTRDNEJŠA DEVIZA
-	del solidarnostnih stanovanj nameniti mladim raziskovalcem.
-	raziskovalcem poleg materialnega dati tudi moralno priznanje;
PAČ PA KULTURA
RAZBREMENIMO DRUŽINO
-	podaljšanje odsotnosti zaradi rojstva otrok na tri leta.
-	pravico porodniške odsotnosti razširiti na kmetice in študentke,
-	evropski delovni čas naj ne prizadene družine;
NE MILITARIZACIJA,
MIRU
-	smo za ukinitev plačevanja prispevka za zaklonišča,
-	odrekamo se vodilni vlogi pri obrambi in varnosti v občini,
-	za uporabo in koristno usposabljanje v okviru teritorialne obrambe;
ŽENSKE NAJ NE BODO ENAKOPRAVNE LE NA PAPIRJU
- enakovredno nagrajevanje v pretežno ženskih poklicih (med. sestre, administratorke. vzgojiteljice, tekstilne delavke....);
SODELOVANJE JE VEDNO KORISTNO
-	organizirali bomo odprte seje naše stranke pred zasedanjem skupščine,
-	v novi skupščini bomo zahtevali, da župan vsaj enkrat tedensko odpre vrata občanom in prisluhne njihovim problemom.
-	v skupščini bomo sodelovali z vsemi strankami, povezovali pa se bomo na konkretnih stičnih točkah.
-	sodelovali bomo s sosednimi občinami, saj nas povezujejo problemi s prevozi. cestami, pitno vodo. odpadki, umazana Kamniška Bistrica;
KULTURA JE NAČIN ŽIVLJENJA
-	davčne olajšave za sponzorje v dejavnosti kulture.
-	vložili bomo vse moči v obnovo stare kinodvorane in grad Krumperk,
-	z izkušnjami najboljših nad mrtvilo po celi občini;
ZA VIŠJO RAVEN BIVALNE KULTURE
-	da starega ne bi rušili, ampak obnavljali.
-	da bi tisti, ki dozidujejo. nadzidujejo ali prizidujejo dobijo olajšave,
-	smo proti gradnji velikih, razčlovečenih blokovskih naselij.
-	v Domžalah ne potrebujemo pajka, ampak več parkirnih mest;
RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE
-	vsakomur omogočiti, da z rekreiranjem skrbi za svoje zdravje.
-	podpirati še naprej zasebne spodbude pri vlaganju in organiziranju,
-	javnost in nadzor nad družbenimi sredstvi, danimi za šport.
-	olajšave za manj atraktivne vrhunske športnike (npr. alpinisti);
ZA MIRNO UŽIVANJE JESENI
-	pokojnina ne sme biti socialna podpora.
-	smo proti izjemnim pokojninam.
-	dom za upokojence ne sme postati privilegij izbrancev.
-	minimalne pokojnine tudi za gospodinje in kmetice (ali njihovo delo ni nič vredno?);
bL /lin
PROGRAM STRANKE JE VREDEN TOLIKO,
KOLIKOR SO VREDNI LJUDJE, KI GA ŽELIJO URESNIČITI
Stranka ZKS - Stranka demokratične prenove je za svojega prvega človeka na volitvah izbrala MILANA KUČANA. Najpopularnejši Slovenec preteklega leta bo predstavil svoje poglede na prihodnost Slovenije, odgovoril bo na vsa vprašanja, tudi tista, ki bremenijo partijsko preteklost in razložil, za kaj se bo kot predsednik Slovenije zavzemal.
MILAN KUČAN
TOREJ V DOMŽALAH,	^
v ponedeljek, 12. marca ob z/T uri v dvorani Kina Domžale.
Poleg tega bo domžalska ZKS - Stranka demokratične prenove predstavila tudi svoje nosilne kandidate in svoj volilni program.
kandidati
Stranke Demokratične PRENOVE,
ki jim NE manjka ZNANJA in POGUMA

IGOR LIPOVŠEK, 33 let, profesor zemljepisa in sociologije, zaposlen na Srednji kovinarski in usnjarski šoli v Domžalah.
Čeprav sem ravno v Kristusovih letih, naj volilci od mene ne pričakujejo čudežev in odrešitve Dovolj izkušenj iz političnega dela imam, da bi vam lagal, če bi se predstavljal v vlogi dedka Mraza, s popolno malho cest, telefonov, delovnih mest, čistega zraka in evropskih plač, zdravstva ter kulture.
Če me boste izvolili, se bom zavzemal, da bo domžalska skupščina postala parlament, kjer se bo enakopravno slišalo mnenje slehernega posameznika, skupine, politične stranke, krajevne skupnosti ali podjetja. Ko bo prišlo do glasovanja, se bom odločal po temeljitem preudarku na podlagi argumentov in strokovnih utemeljitev, če pa tudi to ne bo dovolj za odločitev, bo moja vest dala prednost varstvu okolja, socialnim problemom in pomoči manj razvitim delom naše občine.
Pa gospodarstvo? Nič! Celo najboljši politik je ponavadi slab gospodar. Prepustimo gospodarjenje ljudem! Oni znajo to bolje!
CVETA ZALOKAR -OR AŽEM, 30 let, profesor slovenskega jezika in primerjalne književnosti, vodja Knjižnice Domžale. Žensk v politiki ni ravno veliko, mnogi nam takšno delovanje četo štejejo v slabo. Zagotovo pa je res, da smo odrinjene od oblasti in odločanja. Ne upam si sicer trditi, da bi bil svet po meri žensk boljši, bil pa bi prav gotovo drugačen. In delček interesov žena, mater, otrok in družine v celoti mislim vnesti v skupščino. Čaka nas deljen delovni čas, ki lahko ženi in materi zelo spremeni življenje. Nobene ne bi smeli na sito vrniti k štedilniku, pri čemer bomo morali evrope-zirati tudi oblike zaposlovanj (polovični delovni čas). Staršem bi morali s svetovalnicami pomagati pri vse bolj zapleteni vzgoji, otrokom prisluhniti v stiskah. V Domžalah je zagotovo premalo prireditev za otroke, premalo igrišč, ni pionirskega ali mladinskega doma. In na koncu - moja velika ljubezen KULTURA: napeti moramo vse sile in obnoviti staro kinodvorano in urediti grad Krumperk z njegovo okolico. Ker delam tudi v Zvezi kulturnih organizacij ne bom pozabila tudi na množico amaterjev z njihovimi problemi.
IGOR KOVAČ, 38 let, dipl. ing. kemije, direktor Enote LEK Kemija Mengeš.
V i d -f
> • •• •••
Diuva
pr»7f)	;	-
'ALČVALO... tu SDP;
EVROPA ZDAJ!
ZKS - Stranka demokratične prenove se odpira in prenavlja. Spremembe so velike, v jedru stranke se zbirajo novi, drugačni ljudje in ti bi vam želeli povedati več o sebi, svoji preteklosrt,'ir( Vp^lneti) programu.
Zato bodp-vsakgsfedo.od 13. do 18. ure odprta vrata njenih prostorov na Ljubljanski 70 in telefonska linija (št. 721-316) za vsa vaša vprašanja, dileme, nejasnosti, nanje pa bodo odgovarjali kandidati ZKS'- Stranke demokratične prenove Domžale in njeno vodstvo.
Stvsiri se spreminjajo, ne ostanite nevedni!
Globoka družbenopolitična in gospodarska kriza v naši družbi nas je pripeljala v situacijo, ko iščemo izhode v novem. V našem gospodarskem sistemu je treba popraviti oziroma odpraviti vse nepravilnosti in anomalije, ki so se nakopičile skozi desetletja gospodarskega razvoja v dogovorni ekonomiji. V novih razmerah se mi zdi najpomembnejše ustvariti za nemoten razvoj podjetništva in v gospodarskem življenju ožje in širše okolice ustvariti pogoje za nemoten razvoj posameznikov in skupin, ki imajo znanje, sposobnost in pogum, da se spopadejo s trgom. Kajti edino kvalitetna ekonomska podlaga lahko rešuje nakopičene probleme vseh ostalih dejavnosti občine.
Ob tem se je potrebno zavzemati za take pogoje gospodarjenja, ki bodo stabilni in bodo omogočali ustrezne kratkoročne in dolgoročne odločitve v vseh sferah življenja v občini. Z ustreznim kreiranjem gospodarske politike v občini in republiki moramo closeči take pogoje, ki bodo našim podjetjem ne glede na velikost in obliko lastnine dali možnost, da postanejo moderna v razviti svet odprta podjetja, kajti samo tako lahko računamo na trdno materialno bazo, ki bo
omogočila reševandje vseh ostalih problemov občine od šolstva, zdravstva, socialnega varstva preko ureditve občinske infrastrukture do varstva okolja. Brez ustrezne materialne podlage lahko ostanejo vsi programi, ki obljubljajo boljše življenje in urejanje problemov v občini samo neuresničljive obljube.
IGOR MLAKAR- JLi(1 ekonomski tehnik, sekr® ,,, per’' skega sveta Zveze sindika
Žale'	primi’
Pri svojem delu se bomsku .gLiiH žati izključno človeku 'n S' vrednotam in to kot posaff .^joi delavcu, kmetu, upokojene j ^ ali članu druge strank® ^
pomagati, da bo živel člov
življenje.	■
Prvi in osnovni problem ^ stranko je naš prispeve .0^tvi ^ šanju brezposelnosti m ■
wv«i.jVi w, ——r__
ustreznega varstva v	n«
selnosti. Pod nobenim f**)^ na bomo dovoljevali lažnih stecoi
račun delavcev.	^
Hud problem, s katerim s ^ pj soočali s približevanjem tj ^
Nanj se moramo pnp^,^
redno skrajševati skupni^ ^
ustrezno reorgane
službe in servise.	^^ji1
Vodilo vsega moi®9fnd,e'?edje < skupščini postaviti v ^pov, rialni in socialni polojai tem pa zlasti P^ Ladi i$J se znašli nezaposleni^ ^
žene, delavci, ki so
Zakaj Vam
Lahko Pogledam0 [
VOCI-




islečega
veta
r> robodo ®
Kandidati občinske konference ZSMS Domžale za delegate v družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale, zbor občin in republiški družbenopolitični zbor
V	tej številki Občinskega poročeval-Ca nadaljujemo s predstavitvijo kandidatov OK ZSMS Domžale za delegate v družbenopolitični zbor (DPZ) skupščine občine Domžale, v prejšnji 2. številki Občinskega poročevalca smo predsta-yili štiri, tokrat jih predstavljamo še ^st, dva od njih sta tudi naša kandidata za republiško skupščino.
V	prihodnjih dveh številkah Občin-stega poročevalca bomo predstavili še ostale naše kandidate.
„ . . Občinska konferenca ZSMS Domža-W 'e inia svoj volilni program, ki ga lahko pobite v naših prostorih na Ljubljanski ^O/H. nadstropje (stavba nasproti vele-olagovnice). Nekaj najbolj zanimivih in konkretnih predlogov, ter zahtev iz obsega programa pa smo objavili že v številki Občinskega poročevalca.
SAM PROGRAM ŠE NI DOVOLJ. ZA ^G°VO URESNIČEVANJE SO POTREBNI ^OSOBNI LJUDJE NEOBREMENJENI S ^eteklostjo, KI GA BODO URESNIČE-,;L|- Ml TAKE LJUDI IMAMO, V TO SE ^HKO PREPRIČATE SAMI.
Jure Rifelj
Aleš Ocepek
Silvo Karo
V
Damjana Korošec
Tone Dragar
Kristina Krivec
I
OK ZSMS DOMŽALE
j£Mdidat za družbenopolitični zbor ./^Psčine SRS in Skupščine občine Domžale
1
R|FELJ, 23 let, študent 4. letnika jh ^tete za sociologijo, politične vede
fakultete
inarstvo, Prelovškova 9, Mengeš
Prirneru. da bom izvoljen na listi ZSMS v republi-stavii upščino se bom zavzemal predvsem za vzpona j2 j® vlade Republiške Slovenije, ki bo sestavlje-ter Zastr°l<0vnjakov in ne iz članov posameznih strank SČjf,® Polno odgovornost pred slovensko skup-najvišjim predstavniških telesom državlja-e Slovenije. Istočasno pa se bom boril
'Lkot
"spublik
za celovito uveljavljanje suverenosti Republike Slovenije, v skladu z določili sedanje in nove slovenske ustave. V mojem političnem nastopanju pa bom imel vseskozi v ospredju osnovni interes vsakega posameznika; to je, da živi svobodno, in da si z vsemi legalnimi sredstvi neomejeno veča svoje premoženje.
Če pa bom izvoljen tudi na občinski listi ZSMS pa si bom z vsemi močmi prizadeval, da občina Domžale postane področje, ki bo za delo ter zlasti za bivanje prijazno in prijetno okolje.
Kandidat za Zbor občin Skupščine SRS in kandidat za Družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale ALEŠ OCEPEK, 30 let, dipl. ing. kmetijstva, direktor Arboretuma Volčji potok,
Gostičeva 85, Nožiče
Svoj obstoj in razvoj bomo najlaže rešili, če se bomo soočili in spopadli s problemi, ki so vezani na naš konkretni prostor in tistimi, ki hkrati presegajo ozko provincialni pomen.
Človekov življenjski prostor je ogrožen, torej le celovito gledanje na ekonomijo in ekologijo pomeni morda še zadnjo priložnost za naše preživetje. Preživetje, katerega merilo bo kvaliteta in ne kvantiteta. To pa je tudi predpogoj za oblikovanje prihodnje prebivalstvene politike, kajti le neobremenjen posameznik v ideološko in gospodarsko zdravi skupnosti pomeni bogato naložbo za prihodnost.
Propadajoča podjetja lahko reši le radikalen zasuk v davčni politiki. Cilj davčne politike naj bo razbremenitev dohodka podjetij in posameznika.
— Ekološko škodljivo in gospodarsko neučinkovito industrijo naj nadomestijo predvsem turizem, bančništvo, trgovina in storitvena dejavnost.
— Kmetijstvo je gospodarska dejavnost velikega socialnega pomena, zato država to panogo mora podpreti.
— Zemljo družbenega sklada naj dobijo tisti, ki jo bodo najbolje obdelovali.
— Z zapiranjem velikih kmetijskih gigantov, ohranjanjem in spodbujanjem družinskih kmetij bomo močno pomagali pri ohranjanju ekološkega ravnotežja.
— Odnos do kmečkih pokojnin je potrebno takoj spremeniti.
— Zemljiško politiko je potrebno s papirja prenesti v prakso. Zemlja je vse premalo cenjena dobripa.
Sodelovati želim pri ohranjanju krajinskih vrednot. Zavzemam se za oblikovanje novo nastajajoče turistične dejavnosti. Želim si odkritega sodelovanja med občinami, predvsem povezovanja z občino Kamnik.
Podpiram ohranjanje kmetijske dejavnosti in pre-tehtanje možnosti za ukinitev prašičje farme v Ihanu.
Podpiram delo ZSMS, ki temelji na konkretnem in pravičnem reševanju problemov.
SILVO karo, 29 let, alpinist — zaslužni športnik Jugoslavije, Brdo 14, Ihan
Kot vrhunski športnik, ki je vložil v šport 13 let trdega dela se zavzemam za popolno podporo vrhunskim športnikom, kateri v uspehe vložijo svojo mladost, da dosežejo zase človeško minljive za narod pa trajne zgodovinske rezultate, ki kažejo podobo naroda.
Popolno podporo dajem mladim nadarjenim športnikom na njihovi poti do vrhunskih rezultatov. Če bomo imeli dobre športnike se nam ni treba bati za množično ukvarjanje s športom, to pa je potrebno za zdrav način življenja.
DAMJANA KOROŠEC, 24 let, učiteljica razrednega pouka. Kamniška 17, Preserje
Na kandidaturo na listi ZSMS sem privolila po tem, ko sem prebrala volilni program Občinske koference ZSMS Domžale, ker se mi zdi dober in predvsem zelo konkreten. Tudi sicer sem vedno podpirala ideje in pobude za katere se je zavzemala mladinska organizacija — zdaj stranka ZSMS, saj je bila to nedvomno organizacija, ki je utrla pot demokraciji v našo družbo, zato ji zaupam.
Če bom izvoljena se bom v skupščini zavzemala za uresničevanja programa OK ZSMS Domžale, zlasti še dela programa, ki zadeva vzgojo in izobraževanje.
TONE DRAGAR, 28 let, uslužbenec, Ihan 16
Ko bom izvoljen v občinski parlament se bom zavzemal za program »zelene knjige« in poskušal v občini zagotoviti človeka vredno življenje in pogoje za normalno preživetje. Glede na dolgoletno sodelovanje v občinski politiki in poznavanju dosedanjih metod dela bo potrebno marsikaj temeljito spremeniti — kaj konkretno, pa v predvolilnem boju!
Potrebno bo zagotoviti normalne pogoje gospodarjenja s poudarkom na ekoloških prizadevanjih v suvereni Republiki Sloveniji, znotraj konfederalno urejenih Združenih držav Jugoslavije.
ZSMS — liberalna stranka tokrat ne more biti druga, tretja, saj je bila vedno PRVA.
KRISTINA KRIVEC, 30 let, dipl. ekonomist, Ljubljanska 81, Domžale
Na kandidaturo sem pristala predvsem zaradi dobrega volilnega programa OK ZSMS Domžale.
Zaposlena sem na področju šolstva, ki se uvršča med »porabo«. Menim, da takoimenovane »porabe« (skupne idr.) ne bi smeli obravnavati le v porabniškem smislu te besede, temveč bi jo morali razvijati, oziroma vzpodbujati predvsem v kvaliteti izvajanja.
Kvalitetno šolstvo je namreč, dolgoročno gledano, eden od pomembnih dejavnikov uspešnega gospodarskega razvoja.



laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
^konkretnih pobud
*Ve*es*>0<*° izvo|jeni delegati Slovenske demokratične SASeM« na PRVEM DELOVNEM ANJL) Skupščine SR Slovenije
P 1
j*j° številnih drugih predlogov in pobud, ki izha-^aviie *>r°8rama Slovenske demokratične zveze na kirn^ni • ’ P°*kičnem, gospodarskem, socialnem, kul-j*ejŠe au” ekološkem področju in ki zahtevajo obsež-j ,Vnosti in strokovne priprave, bodo delegati •Sščin "c PRVE1V* DELOVNEM ZASEDANJU 12 ul ** Sk>vemje predlagali tudi takojšen spre-!>®s*žhi.ix..rePov’ ki ne zahtevajo posebnih priprav in
^0seŽl,ej‘»yePov* ki ne zahtevajo posebnih priprav a^tva* lh utem«ljitev, ker so sami po sebi logična *|>rpa j.*a odpravo posledic 45-letne enopartijske t ^ narod0***85*' 'n “teološkega nasilja nad sloven-b?tov'tev000ni’ oz‘roma’ ker so nujno potrebni za za-^oStan5Uveren°stl slovenske države in materialnega D Skupš? I?ienih Prebivateev.
^ne *>0^° ‘*al‘ ustrezne ustavne, zakonske, in ( i ^ da zagotovi naslednje:
ciin** ust Postopek za sprejem nove slovenske ustave Ustava ?Pravn.° Preureditev Jugoslavije v konfedera-fia -U^oj Se sPrcjnie z referendumom.
ClA^a SociarC sPremen' obstoječa ustava, tako da se iz stra ■ STlCMAt,ena republika Slovenija črta beseda SO-*at Zvezda v ,er se ‘z slovenske zastave in grba od-e sPrem(.lut “teološki simbol. Predhoden referendum nienibe niti ni potreben.
2.	Odpravijo se predpisi, ki določajo na javnih mestih poleg državne zastave izobešati tudi partijsko zastavo Zveze komunistov.
3.	Slovenija takoj preneha nakazovati sredstva v zvezni sklad za nerazvite. Ta sredstva se uporabijo za oživitev slovenskega gospodarstva, za uresničitev socialnih programov (točka 4). in za pomoč nerazvitim območjem v Sloveniji. Morebitna pomoč nerazvitim v Jugoslaviji mora biti prostovoljna, neposredna in vezana na konkretne razvojne programe.
4.	Sprejme se zakon o posebnem varstvu mater in otrok. V ta zakon bodo vključeni naslednji predlogi: podaljšanje porodniških dopustov, zagotovitev možnosti za to, da so lahko matere s predšolskimi otroki zaposlene s plovičnim delovnim časom, višji otroški dodatki in progresivno zvišanje otroških dodatkov za družine z večjim številom otrok, posebna pomoč za matere samohranilke, enakovredni otroški dodatki za kmečke matere itd.
5.	Sprejmejo se takšne spremembe kazenske materialne in procesne zakonodaje, da bo omogočena revizija vseh političnih procesov, vključno z ljubljanskim procesom »proti četverici«. Vsi politični zaporniki se takoj izpustijo iz zapora.
6.	Izvede se celovita in neodvisna preiskava vseh povojnih pobojev in montiranih procesov. Vse žrtve je potrebno moralno rehabilitirati, preživelim pa tudi izplačati pravično odškodnino.
7.	Takoj je treba odpraviti vsa prepovedana območja v Sloveniji (predvsem Kočevski Rog), množična grobišča pa ustrezno urediti in označiti.
8.	Takoj se odpravi politična policija, to je sedanja državna varnost.
Strokovni in drugi javnosti se takoj odprejo vsi arhivi, hkrati pa se poskrbi za njihovo učinkovito zaščito.
9.	Imenuje se posebna strokovna komisija za pregled
šolskih učbenikov, ki naj iz njih izloči vso preživelo ideološko navlako in zgodovinske neresnice.
10.	Izvede se popis premoženja dosedanjih družbenopolitičnih organizacij.
Premoženje, ki je bilo pridobljeno samovoljno in neupravičeno, je potrebno podržaviti in dati v uporabo vsem političnim organizacijam v sorazmerju dobljenih glasov na volitvah.
11.	Vsem Slovencem v tujini je treba takoj omogočiti nemoten povratek v domovino, brez kakršnihkoli pogojev in s tem tudi omogočiti, da se bo Slovenski svetovni kongres lahko odvijal v Ljubljani.
12.	Takoj se preneha plačevati dodatni 3% davek za vojsko. Vojaški obvezniki iz Slovenije se odslej pošiljajo na služenje vojaškega roka le v Slovenijo.
V kolikor bodo pred tem enake pobude podali delegati drugih političnih organizacij, jih bodo delegati Slovenske demokratične zveze podprli.
Slovenska demokratična zveza poziva volilce, da ji zaupajo in s svojimi glasovi omogočijo čimveč izvoljenih delegatov, ki bodo poskrbeli, da bodo navedene pobude tudi uresničene.
SDZ je prepričana, da bodo tudi druge politične organizacije, združene v DEMOS — združeno opozicijo, v novo slovensko skupščino dobile veliko delegatov, ki bodo takšne pobude podprli in omogočili potrebno večino za njihovo izglasovanje.
SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA VOLIL-CEM TUDI ZAGOTAVLJA, DA BODO VSI NJENI ČLANI, IZVOLJENI ZA DELEGATE V ZVEZNI ZBOR, PRI NASTOPANJU V SKUPŠČINI V BEOGRADU DOSLEDNO UPORABLJALI SLOVENSKI JEZIK.
Slovenska demokratična zveza
m//////////////////////////////^^^^^
§! Skoraj kot kozerija:
| Demokracija je lahko zelo | utrudljiva ...

I
^ zapis, ki bi bil lahko glosa ...
£§ Vsi, ki ste se v preteklem tednu udeležili zborov vo-lilcev, ste se verjetno vprašali: Če je že samo kandidiranje tako naporno, kako bodo naporne šele volitve?! A kaj hočemo; vsi začetki so težki. Malo se bomo privadili, prav gotovo pa bo do prihodnjih volitev treba poenostaviti zakonodajo. To se bo še bolj pokazalo aprila, saj bodo zaposleni kar trikrat vabljeni na volišča, ostali polnoletni smrtniki pa dvakrat. V podjetjih volitve niti ne bodo zamotane: vsakdo bo dobil dva lista in na njih obkrožil svojega izvoljenca. Problemi bodo 8. aprila v krajevnih skupnostih, ko bo volilec dobil 4 ali (če je kmet) 5 listkov. Potem bomo prišli na volišča še 22. aprila, ko bo na nas prežalo 3, 4 ali 5 list. in potem se bo začelo obdobje demokracije, obrisali si bomo pot z obraza, vse bo čisto drugače in mirno bomo lahko uživali do konca življenja, zleknjeni v udoben naslonjač. A ker so te volitve zgodovinske je prav, da zanamcem v nekaj vrsticah poudarimo zabeležene vtise s prvih zborov volilcev.
I

Najprej se čaka na tisto magično število 20. Ura teče, organizatorjem je rahlo nerodno, še zlasti, ker je prišel na obisk tudi tovariš »z občine«. Nekateri krajani že nervozno pogledujejo na uro in se prestopajo.
Končno. Dvajseti. »Samo tebe smo še čakali!« se olajšano izvije iz grl in se polglasno, kot odmev nadaljuje v »zdaj pa lahko začnemo!« Občinski nebodigatreba pa spet: »Ampak, če hočete potrditi listo VAŠIH kandidatov za Zbor krajevnih skupnosti, mora dobiti minimalno 30 glasov podpore. Torej jih mora priti še 10!«
Prav gotovo je kdo v mislih zaklel: »Kaj te je vrag prinesel ravno k nam! Mi bi se tudi z dvajsetimi po domače tako zmenili, da bi bil volk sit in koza cela.«
Predsedujoči zbora potem na kratko in res jasno razloži namen in potek sestanka. Presenetilo meje, da se raje odločajo za tajno obliko dajanja podpore. In spet je hudir. Vsakemu je treba razdeliti po šest papirjev, na katerih so predlagani kandidati ali liste. »To še niso volitve. To je samo zato, da damo podporo tistim, ki naj bi sploh prišli na volilne liste!« že četrtič ponovi predsedujoči, z druge strani pa godrnjajo: »je taka slaba luč, pa še špegle sem doma pustil; ne vidim brat«. Pa še svinčnika nimam, da bi obkrožil!«
Kandidati za zbor občin so hitro preskočeni. »Primožiča poznamo, dober je bil, gremo naprej.«
Predsedujoči prebere, da je edini predlagani za predsednika SRS dr. Jože Pučnik. »Kaj pa Kučan?« se sliši. Roko dvigne predstavnik SDP in predsedujoči mu da besedo. »Tukaj imamo izjavo tovariša Kučana, ki je pripravljen kandidirati za predsednika. Če podpirate njegovo kandidaturo napišite njegovo ime na listek pod Pučnika, k številki dve.«
»Ti, kako je že Kučanu ime?«
»Janez,... Jože,... Miran ...? Ne! Ja,... Milan je!«
Hrup se poleže, takoj nato pa:»jaz bi pa Krambergerja predlagal!«
Predsedujoči: »Lahko, samo njegovo pisno izjavo moraš priložiti!«
»Kakšno izjavo? Če lahko Kučana predlagajo, tudi jaz lahko Krambergerja!«
Predsedujoči: »seveda, samo njegovo podpisano izjavo rabiš!«
»Ne imejte me za norca! je to kakšna demokracija? To je že vse dogovorjeno.«
Predsedujoči: »Sedaj pa za nas najbolj pomembni kandidati. Predlagani so bili tile štirje za našega krajevnega odbornika v občinsko skupščino:...«
Občinski nebodigatreba: »Oprostite, ker vas motim, ampak dolžan sem vas opozoriti. Čudno se sliši, ampak tak je zakon. Na kandidatni listi morate imeti vsaj dva delegata, kdor pa hoče priti na kandidatno listo, mora danes od vas dobiti vsaj 30 glasov. Ker vas je prisotnih le 33, se lahko zgodi, da nihče od predlaganih ne bo dobil 30 glasov in če vsaj dva ne bosta dobila 30 glasov, boste morali zbor volilcev ponavljati.«
»ja potlej moramo vsi vse obkrožiti, da bo v redu!«
»Čeprav grdo, je res tako!«
»To pa ni nič drugače kot nekoč, ko smo morali vse obkrožiti.«
»Saj danes še niso volitve. Volili boste aprila.«
Predsedujoči: »Še za družbenopolitični zbor bi vam prebral. Kandidati so: Janez A., zaposlen Podjetje Ž, predlagalo ga je podjetje Ž.«
»Podjetje ga predlaga! Sigurno se ga hočejo znebiti. Ne bom ga obkrožil!«
Predsedujoči: »Kandidat je tudi Micka B„ predlagala jo je Micka B.«
»Hočeš reči, da se je samo predlagala; da je ona predlagala samo sebe?«
Predsedujoči: »Seveda. Saj to je možno.«
»Pa to ni res. Zamisli si! Vsakdo lahko predlaga samega sebe.«
»in baba gre pa predlaga samo sebe. Sramota!«
»Za koga se pa ima?«
»To je pa še večje sranje kot je bilo nekoč!«
Po uri in četrt seje vse srečno izteklo. Se zdaj sploh še čudite, zakaj na mnogih volitvah na zahodu ne pride glasovat niti polovica upravičencev?!
Igor Lipovšek
S DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE £ vabi svoje člane in podporne člane društva na
£ SREČANJE INVALIDOV OB MEDNARODNEM DNEVU INVALIDA IN 15. LETNICI OBSTOJA DRUŠTVA,
^ ki bo v
N soboto, 24. marca 1990 ob 10. uri v hali ^ komunalnega centra Domžale s proslavo.
£ kulturnim programom in družabnim srečanjem.
s Za dobro razpoloženje bo poskrbljeno s prizna-5 nim ansamblom STUDIO 6 iz DOMŽAL in bogatim £ srečelovom.
5
Ob tej priložnosti se z zamudo, a vendar iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so s sredstvi ali v dobitkih obogatili srečanje invalidov v lanskem letu, še posebej ansamblu NAGELJ za zelo prijetno vzdušje ob domači glasbi.
Tudi v letošnjem letu se priporočamo z željo, da vsem domžalskim invalidom priredimo prijetno in toplo vzdušje ob jubileju društva, istočasno pa ste prisrčno vabljeni.
Vabljeni!
Izvršni odbor
Društva invalidov Domžale
< ►
;; Odmevi:
i: odgovor na »neznosno
•i lahkotnost obljubljanja«,
< ► _______________________________________________________
\\ ki je bilo objavljeno v zadnji številki Občinskega
o poročevalca dne, 14. 2.1990.
< > !
o Pogumna Meta Pometa, ki se ne upa podpisati s pravim {! imenom pod tendenciozno kritiko shoda Demosa v Domžalah in
<	► je mimogrede tudi z minutami in dogovorom rahlo skregana, s
JI	svojim pisanjem ne bi vznemirila nikogar, če bi bil tekst novinar-
<	>	sko korekten ali pa napisan kot kozerija, kar pa ni.
J [ Žal iz besedila diha nestrpnost in omalovaževanje drugače-
<	>	mislečih in skorajda bolečina, da prvo in edino besedo v občini
<	I	ne bi imeli več dosedanji oblastniki monopolne stranke. Pa to
<	►	nas, ki smo bili od te oblasti preganjani, onemogočeni in etiketi-
J 3	rani kot nasprotniki zato, ker smo želeli uspešno, zdravo in nor-
<	>	malno družbo, niti ne prizadene preveč. Bolj me boli in sem kot
{3 občan osebno prizadet zaradi laži in natolcevanj.
<	> Brez vsake resne osnove je namreč trditev, da so k številni
3 3	udeležbi svoj delež prispevali domžalski župniki in da se je v
<	►	»agitacijo opozicijskega večera vključila tudi cerkev«. Če so po-
3 3	samezniki delili vabila za Tribuno Demosa ljudem, ki so odhajali
<	►	od nedeljske maše, je to stvar organizatorjev shoda ter znanja
3 J	marketinga in ne cerkve, najmanj pa »domžalskih župnikov«.
<	>	(ja koliko župnikov pa sploh premore domžalska fara, gospa
3 3	Meta? Če kaj vem, je v vsaki fari samo en župnik.) Pri tem pa je
<	>	SZ res izrabljala seje samoupravnega oblastvenega organa Kra-
3 3	jevne skupnosti za novačenje delegatov v svojo stranko. Popolno
<	►
»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
nepoznavanje razmer v naši družbi »več desetletij« nazaj pa kaže cinična pripomba, da priznanje vernosti učitelja do nedavnega ni bila povod za preganjanje in celo zapor. (Žal imamo o tem dokaze) Nesposobnost pisca prilagoditi se spremembam časa, ko še vedno vztraja pri slepi zaverovanosti v paradigmo samoupravnega socializma o potrebi neprestanega eksperimentiranja na račun ljudstva (ne razvoja), pa kaže trditev, da ni bilo povedano nič novega, ljudi pa da so pri ploskanju vodila čustva. Ali res samo čustva? Ali morda naveličanost nad neuresničenimi obljubami, predvsem pa razočaranje nad večnim in neuspešnim iskanjem novega (tudi socializma), namesto uporabe normalnega, znanega in preizkušenega (v gospodarstvu in politiki) kot ga pozna razviti svet Evrope katere del smo vedno bili in vanj ne vstopamo šele zdaj.
Sicer pa to kar je nekomu »nič novega« smemo na glas in nekaznovano povedati šele nekaj mesecev in ne more biti desetletno ponavljanje stališč opozicije, ker je ni bilo. Res pa je, da se preživele stranke »prenove« sedaj na veliko s temi idejami in zahtevami želijo okoriščati in celo z njimi identificirati, kar je milo rečeno plagiatstvo. Za pisca ni nič novega tudi zahteva, naj se politika ne vmešava v gospodarstvo. Verjamem, saj je to zahteva opozicije, ki jo čivkajo že vrabci, medtem pa oblast še kar vneto s sedanjimi ministri na čelu »rešuje« svoje zavožene gospodarske projekte. Pa ne samo v Mariburu in ne samo rešuje, ampak si zelo vneto prizadeva vriniti prav takšne in te-iste ljudi v novi parlament. Od teh kameleonov-oportunistvo in takšnega sprenevedanja si občani nikar ne obetajmo »Evrope«, ampak kvečjemu »lepši jutri«, ki ga pa žal po petinštiridesetih letih obljub še nismo dočakali.
Zato lahko zaupamo samo novim, čeprav manj znanim, sposobnim, a dosedaj zapostavljenim, ljudem!
Mag. Ervin-A. Schwarzbartl, Domžale
Polemika:
Neznosna težavnost izgubljanja (oblasti)
S tem ko se je Občinski poročevalec iz »glasila preimenoval v »glasilo občine Domžale«, seveda še1,1 stveno spremenil svoje narave, tako kot je tudi kom«1™ in socialisti s svojimi preimenovanji in prebarvanji ne J: rejo. Potrebne bodo tudi korenite kadrovske spremen® uredništvu, pri čemer bo seveda glavno besedo imeti nova občinska skupščina, kot (po 45 letih prv^ bodno) izvoljen organ — predstavnik volje ljudstva.
Članek Neznosna lahkost obljubljanja ... iz 2.Števjj Občinskega poročevalca je namreč huda zloraba u{t. škega položaja, ker je avtorica pod psevdonimom w Pometa napisala izrazito politično besedilo, s ,1UC'I,TI1 ^ nuacijami na nove politične organizacije. Da ne bo W. te: nič nimamo proti kakršnimkoli nam nenakloiJFjj člankom in mišljenjem, saj bomo tudi sami v pire(”T propagandi »napadali« nasprotni tabor — komu*1'5, socialiste, VENDAR SE BOMO VEDNO PREDSTAVILI, ^ alno ali kolektivno. Tako bomo seveda tudi phi^ uporabljati ARGUMENTE, ne pa proizvajati pamfleta je članek Neznosna lahkost obljubljanja ...
Smo tudi toliko tolerantni, da bi mirno »poždi« ^ šno pikro na svoj račun, če bi bila napisana šaljivo stilu Mladininega Rolanja po sceni.Toda avtorico.-.J velikem uspehu prve javne tribune Združene OP021^ čine Domžale zapustila vsaka duhovitost, spontfl ^ množični aplavzi pa navdali z zlobnim ljubosumje^ saj razumemo: kot del dosedanje monopolne n°'vke, ture kar ne more razumeti, da so lepi časi »Polltl mimo in da so se ljudje dejansko in spontano °r!F)5() in da bodo usodo te dežele vzeli v svoje roke. To, ^
in IAL4 VKJKAVJ tOULlU LC	VZ.CII V 3VUJC r
šli dosedanji »politiki«, namreč sploh ni bila pol'^'^ več eno samo SLUŽENJE tistim zgoraj, eno samo pl« s NJE, kam veter piha, ENA SAMA NEGATIVNA KADROV*'’
LEKCIJA!	__
Neznosna lahkost obljubljanja? Nove politič11^ ^ zacije pač ne morejo opozarjati na svoje dosed^J. ( he pri izvajanju oblasti, ker je doslej pri nas vMO ^ TATURA ene same politične organizacije — KO^.^ (f Dosedanja SZDL je bila seveda le njena transm 0 daljšek), sedanja SZS pa njena mimikrija (preobie zicija torej glede oblasti lahko dejansko le ol^ ^ predvsem to, da bo odslej drugače, ker bo oblast' ^ la in se izvajala v pogojih politične kon^rellCf ^ pf1 zaradi tega tudi kvalitetnejša. Žal pa je že zace ,, volilne propagande pokazal, da SAMO OBLJUBLJA' sedaj vladajoča garnitura. NJIM pa volilci uP^u ? ^ stavljajo vprašanje: KAJ PA STE DELALI TEH 45	^
PA TEGA NISTE ŽE NAREDILI? Zato ni slučaj, f10j’ kam težko odločajo za svoje lastne javne tribu ^
Nesramno je aktiviste Slovenske demokrob^6^ imenovati za veljake, v republiškem prorucu' to 1990 je za dosedanje »družbenopolitične org ^ namenjeno 30-krat več kot za vse nove političh ^»1^ cije skupaj, in medtem, ko se komunistični in .^fio funkcionarji gredo »politiko« dopoldne, leP°J\ ^li prostornih pisarnah, vozijo s službenimi c,'^°|”;t)op0.^ vijo dnevnice, se aktivnosti opozicije prično sei R jfljo ko se ljudje vrnejo z dela. Strankini aktivisti se ■ 510* hodnikih in neogrevanih dvoranah, potujejo F po niji na svoje stroške, o kakšnih dnevnicah nih sli ne. Kdo je tu veljak?
So v SDZ mnogi bivši komunisti in udbovci? ^ skem odboru ni ne enih, ne drugih. V repubus po SDZ je pač nekaj bivših komunistov. Na sni! To so ljudje, ki so v partijo zašli zaradi m ^ vedenosti. Ko pa so enkrat spoznali, kaj tcl, jinjocj dejansko je, in ko so na to reagirali, so seve M ^ \P, v konflikt in logično izstopili. Vedeti pa }e trL e(ja} fll' L iz Zveze komunistov v 70-letih ni bil isto, ^ y
enim letom. Takrat je bil to velik upor in tv g s0sifi vadi celo eksistenčno (izguba službe), m bst < odločili in se odtlej ves čas pogumno bonu ..jv s0p zacijo naše družbe (npr. s pisanjem ^ejil<£i čno vredni spoštovanja. Primer za to je SP r0(jiiojf, ki je s svojim vztrajnim prizadevanjem za postala že kar simbol hrepenenja SlovcmJ6 spit pod desetletja trajajoče tiranije. Ne rnara s^0i^\ SDZ tistih, ki bi se »prebarvali« sedaj, k r0poidO-j komunizem povsod po svetu in d°korlC'\0 fjEK0^u smo v svoj program tudi zapisali, da srn ČNA stranka.	^
Tako kot v vse nove politične organizmu ■	"
varnost kakšnega udbovskega ^PlClJ *; v vods^jf SDZ uspela vtihotapiti, vemo pa, da ga vohUfO ne more v ničemer vplivati na PolitJkcV|n J, celot'J V tako ali tako ni aktualno, saj je naše d kfl in 111 odprto, ker smo nekakšna »ljudska« s česa skrivati.	#
Upajmo, da bomo v |11oreb'tnfrr1.^^oSebO, ^ lemike kot sogovornico dobili konkretno 0* besedah že tako: NI VAŽNO SAMO KAJ ref jst Dl kdo TO REČE. Bralci (in volilci) bodo nar (obljube) enim verjeli, drugim pa	ne!	j
Anton
za slovensko
Odbor za
OBČINSKI p°r
Akcija domžalskega in kamniškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu:
Da bo asfalt manj krvav...
Učna ura prometa v Ljubljani
lii«
ijeiii
iV, ^
ki
t1-
enk
<e«
lizif
rS«!
5Lt:>
. Na krožno vožnjo po Ljubljani se je v spoznava-nju prometa, njegovih pravil in zank odpeljalo iz obeh občin 1180 osnovno-šolskih otrok — učencev 3 razrec|ov osnovni šol. Ob strokovnem vodenju [^ličnikov, ki sojih zagotovili za vsakega od 25 avtobusov Kompas Hertza iz Ljubljane, so učence spremili mentorji prometnih krožkov, njihovi razredniki ln organizatorji.
kot so že rezultati lanskih prizadevanj več kot j^Podbudni (v obeh občinah seje bistveno zmanjša-0 število prometnih nesreč, v njih umrlih oseb, poškodovanih in tudi udeležencev otrok v teh nesre-^h), upajo, da bodo tudi letos nadaljevali proces osveščanja vseh, ki v prometu sodelujejo. Gotovo pa Je- da bo tudi prometna osveščenost učencev z osnovnih Šol prispevala, da bo smrtna žrtev tudi v prihodnje vse manjša. Če bo, bo morda to tudi rezultat ^c'je, kakršna je bila pripravljena v torek, ^'1.1990. Kaj pa so povedali udeleženci v njej pa Zberimo:
Ob akciji so povedali:
OŠ^r^ učiteljica na
^^tese?1^00’ podružni'
Pro
Jve{am e,ni varnosti otrok poko ^ 0 Preko vsega leta veli-Pro|.r.,^rnosti- Tudi v učnem do uf?111.23 3- *n 4. razred zve-Prireja”01 ve*iKo o prometu, [ritmov °- razi'^na spretnostna

i^OOvu . '“-•■''•‘a spicuiubiiia
'0losar^nja’ u,4enci opravljajo MorHke-IZP'te 'n podobno. JSaJJ^udi ta skrb malo
'htlej®?!*. k tcmu, da nesreč
&
'Od; "'“m d0 anJ' To tembolj j PrMPo‘reben a vnučka. ki bo
fc-^bamesto;
'f
Tadej Marinčič, učenec OŠ Edvarda Kardelja Trzin:
V šoli nam tovarišica veliko govori o prometu, veliko se tudi pogovarjamo. S sošolci mislim, da smo v prometu pozorni in pazljivi udeleženci. Jaz imam kolo, pa se trudim, da bi bil pozoren, V obrtni coni, tam živim s starši, sem k sreči našel stransko pot v šolo, da me vozila in drugi udeleženci v prometu tako zelo ne ogrožajo.
Sicer pa je biti v prometu zares nevarno, saj je voznikov, ki vozijo zelo hitro vse več.
Bogdan Zupan, sekretar SNZ občine Domžale:
Danes sodeluje v akciji li80 otrok tretjih razredov iz vseh osnovnih šol kamniške in domžalske občine. Mentorji prometne vzgoje, razredniki in miličniki se bodo potrudili, da bi jim kar najbolj predočili vse nevarnosti, ki jih na cesti v življenju čakajo. Več bi morali storiti starši, ki se zavedajo mnogih nevarnosti, ki prežijo na otroka, na tiste nevarnosti s ceste pa pozabljajo.
Vesel sem, da so že dosedanji uspehi vidni, da so znatni, morda so tudi delček naših prizadevanj.
Tretjič že sodelujem v taki akciji in rečem lahko, da mi za varnost otrok ni žal časa. Mislim, da take akcije veliko pomagajo k prometni varnosti otrok. Opaziti je tudi veliko skrb mentorjev. Kot prometni miličnik lahko rečem, da je zelo težko, pravzaprav najhuje obravnavati prometno nesrečo v kateri je udeležen otrok. Če bo zaradi akcije rešeno vsaj eno življenje, je naš današnji trud neizmerno ppplačan.
Bojana Količ, učiteljica na OŠ Venclja Perka:
Danes imam na skrbi 23 otrok, ki jim bo spoznavanje Ljubljane v glavnem prvi stik s prometom velikega mesta. Morda bodo rezultati in izplen v večji prometni osveščenosti in znanju upravičili velik strošek, ki ga organizatorji s to akcijo imajo.
Sicer pa skrbi za prometno varnost učencev namenjamo veliko pozornost, spoznavamo prometne predpise, spoznavali smo kolo, kolesarjenje, prometne znake ...
»Tudi midva sodelujeva v akciji šolarji v cestnem prometu.. .
VABILO!
Domžalski odbor Slovenske demokratične zveze prireja v ponedeljek, 5. 3. 1990 ob 18. uri v novi kinodvorani v Domžalah okroglo mizo na temo: ALI IMAJO TUDI ŽENSKE IN STAREJŠI LJUDJE PRIHODNOST? Gosta Večera bosta dr. HUBERT POŽARNIK in dr. TILKA KREN.
Pri Slovenski demokratični zvezi se zavedamo, da se vse prevečkrat pozablja na probleme žensk in starejših ljudi. Ta dva sloja prebivalcev pa predstavljata več kot 60 odstotkov celotne populacije ljudi, ki živi v Sloveniji. Zato smo organizirali že omenjeno okroglo mizo, na kateri bosta oba gosta, ki sta priznana strokovnjaka na tem področju, z veseljem odgovarjala tudi na vaša konkretna vprašanja.
Vljudno vabljeni!
Domžalski odbor Slovenske demokratične zveze
Pihalna godba DKD solidarnost Kamnik vabi na veliko zabavno-glasbeno prireditev
Veselo v Kamnik
to pot na temo Lovske štorije Hala Kamnik,
petek, 2. in sobota, 3. marca 1990 ob 20. uri
Ob Kamniški godbi ter lovcih iz kamniških lovskih družin bodo nastopili in vas zabavali ansambli: AgroPER, Kamniški purgarji, Slap Rinka, Jasmin, Poljanšek, Lipa, ansambel Nika Zajca Stoparji Nagelj in kot gost ansambel SLOVENIJA, harmonikar Robert Smolnikar, citrar Tomaž Plahutnik in baritonist Janez Majcenovič, folklorna skupina Kamniška Bistrica, kvartet Lov-show, humorist Franc Pestotnik — Podokničar s sodelavkama, povezovalca Mojca Bla-žej-Cirej in Tone Ptičar, ter še kdo — za izziv takim ali drugačnim lovcem!
Za dobro jedačo in pijačo bo poskrbela GOSTILNA REPANŠEK s Homca, ob zvokih ansamblov pa se boste lahko tudi zavrteli!
REZERVIRAJTE Sl MIZO, DA VAS NE PREHITIJO!
PRIDITE, TOKRAT BO V KAMNIKU ZARES VESELO!
Rezervacije in prodaja vstopnic:
ZKO, Kavarna Veronika, tel. 831-612!
V imenu demokracije
Ko v sliki in govorjeni, ter pisani besedi sledim početju v naši širši domovini, se zgrozim in vem, da vso slovensko javnost to močno vznemirja in skrbi bodočnost. Človeška življenja so poceni darovana, a žal ne prava. Vsakršno je sicer dragoceno »toda žrtvenih jagnjet je veliko preveč ali pravilneje nepotrebnih«.
Kaj res ni mogoče več svobodno hoditi po cestah in ulicah, pa celo lastnih domovih, ne da bi se ozirali, kdo bo koga nadlegoval, ali še huje »mu napravil zlo?« Namesto naprej v izboljšanje lastnega standarda, stopamo ali nas pehajo v temo, ki si je zanesljivo ne želimo. Le nekaj desetletij nas loči od gorja, pa že silimo v novega. Smo mar bili boj samo za fizični pregon sovraga v škornju In črni srajci, ali za to, da bo nam In našim potomcem mogoče živeti v miru In sožitju?
Lepega dne sicer res vsi zagrešimo kakšno napako, res pa je tudi, da nekaterim ni kraja »vrtajočih sumničenj«. Lastnega masla jim ni mar! Najraje in pogosto prihajajo na dan z visoko letečimi traparijami, kot so: sloga, bratstvo, zaupanje, soodgovornost, tovarištvo in kar je še podobnega. Pogosto ali kar nenehno so v sebi prepričani, da njihovim traparijam slučajno ali namerno (včasih pod prisilo) zbrana množica, vse slepo verjame. Tu bi brez zadržka lahko vnesel znani verski izrek »blagor ubogim na duhu«. A ljudem ne uide prezirljiv nasmeh, ko »le — oni« igrajo na struno človeške naivnosti. Razum in spomin, ljudstvu ne peša. Nasprotno! Krepiti se in prav je tako. Vsi hrepene po demokraciji. Eni. in ti v manjšini o »njej« govore, drugi v večini pa zaman upajo in »hrepene po njej«.
Verjetno ne eni ne drugi ne vedo o čem govore, oz. kaj poslušajo!
Hudo je, ča je oko slepo in uho gluho! Skušajmo jim demokratsko pomagati. Pomagati večini saj »le-onim« ne koristi, kajti »gluhi baje ne slišijo«.
Kaj torej je: demokracija; kaj demokrat; kaj biti demokratičen; in seveda kaj je demoliranje? in zakaj slednje? Zato, ker je v neposredni zvezi z demokracijo, kot posledično dejanje.
DEMOKRACIJA JE DRŽAVNA UREDITEV V KATERI SO VSI DRŽAVLJANI PRED ZAKONOM ENAKI IN KJER VLADA LJUDSTVO PO IZVOLJENIH POSLANCIH T. J. POOBLAŠČENIH PREDSTAVNIKIH
Pooblaščeni ljudski predstavnik pa mora biti demokrat, torej pristaš demokracije ali pripradnik politi-
čnega gibanja za sodelovanje ljudstva pri vladanju. Od ljudstva voljeni tedaj mora biti naklonjen demokraciji. Demokratizem pa je nazor, kjer je ljudstvo samo zakonodajalec in nikakor ne zakono-jemalec.
Prenekateri voljeni in izvoljeni pa si jemlje preveč pravice — soditi ljudstvu, ki ga je volilo. Nemalokrat trmasto vstraja pri »svojem narobe« samo zato, da je čaščen in na vidnem mestu kbt ikona. V vsem obrazloženem gre torej Za demokratična načela, ki jih je spoštovati tako z ene kot druge smeri, sicer nespoštovanje privede do demoli-ranosti, to pa je, do razdejanja, uničenja, razbijanja in rušenja. V tem primeru pa zavladajo zli duhovi ali pošastni ljudje — tudi med vladajočimi — in to so derponi. Demoni pa so ljudstvu sovražna bitja, nikdar zaželena. Biti udeležen pri razdejanju, uničevanju, razbijanju in rušenju v kakršnemkoli smislu — političnem, splošno gospodarskem ali imovinskem — se pravi biti udeležen pri uničenju sebi lastnega Počenjati to, pa je izven območja zdrave pameti. Ravno to pa se pri nas dogaja!
Zapisal sem, da lepega dne vsi zagrešimo kakšno napako. Da, to zatrjujem še enkrat, vendar z razliko in poudarkom »kdaj zavestno in kdaj ne.« Storjeno v prvo navedenem ni odpustljivo in ne gre v pozabo, je vsega obsojanja vredno in ne pomoči potrebno. Storjeno v drugo navedenem pa izhaja iz nastalega zla in je le in samo pomilovanja vredno. Oboje pa sili niskotno — primitivno.
Ostaneta samo še vprašanji: Čemu in zakaj? — vsega tega ni treba, če le vsaj malo upoštevamo slovenskega pesnika in preroka rek
»da v sebi dobro mislimo!«
Čemu ne bi v modernem času prerokove misli spremenili v čvrsta in zdrava dejanja in z njimi v dolgih korakih šli v Evropo ali vsaj skozi slavolok zmage? Velja poizkusiti!
Pripis: V slogo,'bratstvontovari-štvo sem tudi jaz dcn nedavna'veroval, odkar pa so zli duhovi to izničili, se ne čutim soodgovornega.
Božo Jurše-List Borec NOV in POJ TRZIN
Razmišljanje o naših aktualnostih:
Za ali proti?
Doberfen de! letošnjega leta, vse tja do maja je že razprodan, več kot očitno je. da strankarski analitiki v teh mesecih načrtno usmerjajo tok družbenega življenja v en sam cilj. Zmagati!
Nič čudnega torej, da stare in nove politične stranke ogorčeno bijejo predvolilni boj, ki je po svoji vsebini vsem splošno poznan in znanstveno utemeljen v teorijah s področja vojaških doktrin.
Agresija, okupacija, napad, obramba. Taktični premiki, prepreke, podtikanja, umazano perilo...
Vse v imenu demokracije, pravičnosti in poštenosti.
Boj je vojna. Vojna pa so prijatelji in sovražniki. Zmagovalci in poraženci. Vmes pa nešteto anonimnih žrtev sprtih strani. Z upoštevanjem civilizacijskih vrednot se je treba boriti proti vojni, tudi volilni. Cena zanjo je prevelika. Po izkušnjah pa se dobro ve kdo dobi račun. Bolje bi bilo tekmovati, vendar ne po pravilih kulturne revolucije ali našega profesionalnega športa, kjer poznamo ravna in razvidna igrišča, ujeta v krivine meglenih tribun.
Politika je samo politika, oblast pa je vedno oblast — zlasti tista v senci.
Kaj torej storiti? Kako izvoliti modro in učinkovito oblast, še pred tem pa, kako prepričati volilce, da bodo izvolili pravo. ZA ALI PROTI nišama formalna poteza, stvar trenutnega navdiha in razpoloženja. Potreben je tehten razmislek, zdi se, da smo se ob tej volilni evforiji ujeli v lastno mišico. Sedanja oblast postaja utrujajoča in samim oblastnikom nadležna. Za novo pa je gneča velika, morda celo prevelika. To je sicer dobro, vendar malce neudobno za udobne ljudi v razmerah in pogojih, ko se drug drugemu stopa na prste in gleda pod prste.
Naslednja težava je v tem, da barve še niso povsem razpoznavne. Mnogi jih menjajo, mnogi se jim odpovedujejo, nekateri z njimi še niso prišli na dan. vsak si je pač nadel novo masko, primemo novi situaciji. Modni triki so vsekakor koristni. Preobremenjeno dvigalo, ki pelje do oblasti stoji. Nihče noče odvrči svoje odvečne volilne krame. Tisti, ki so namenjeni v višja nadstropja imajo največ ropotije. Pisani zbor križem kražem ponuja svoje programe in mimoidočim trosi obljube. Vsakemu posebej in vsem skupaj, se torej obetajo lepši časi s prijaznim zelenim okoljem. Nezaposleni bodo dobili delo. zaposleni Evropske plače, vsem, predvsem pa upokojencem bo zagotovljena socialna varnost, za človekove pravice in svoboščine daje garancijo država, obeta se vrnitev kmečke idilike, kultura bo prodrla na polja in travnike, na katerih bo plapolalo žito dobrih gospodarjev...
Z ljudmi dobre volje, karakternega uma in naprednih idej se da vsekakor veliko napraviti. Še sreča, da je tudi teh ob siceršnjem moralnem razkroju ostalo še nekaj. Toda politična otoplitev, volilne obljube le preveč zanaša v oblake in koristno bi bilo postaviti se na trdna tla. kajti prav na teh tleh je toliko nerešenih majhnih individualnih in velikih skupnih vprašanj, da se jih praktično ne da več obvladovati drugače kot z izredno strpnostjo in razumom. Za rešitev teh problemov niso dovolj samo radikalne ideje ati cinična sprenevedanja. Poznati je treba načine, pote in realne možnosti za njih razrešitev. Prazne obljube so največje zlo. Tega se je treba zavedati. Razmere v Sloveniji še zdaleč niso rožnate. Šivi pokajo domala na vseh sektorjih gospodarstva in družbenih dejavnostih, Kako funkcionira celotna jugoslovanska družba — vemo. Rešitev ni samo v volitvah; kajti, če še nam sesuje gospodarstvo od demokracije ne bo ostalo nič.
Po vsem tem nikomur ne zavidam zmage. Kajti tudi brez te se bo presneto treba izkazati vsem, da preživimo.	Marjan Bolhar
EvALEC
-.j.;«
Vse naše krajevne skupnosti
Delovna skupina Izvršnega sveta Skupščin občine Domžale je v mesecu februarju 1990 obiskala vse krajevne skupnosti in se z njihovimi vodstvi pogovorila o uresničevanju planov investicij v letošnjem letu, sprejeti so bili dogovori o sodelovanju pri pripravi srednjeročnih planov, veliko besed pa je bilo namenjenih tudi razreševanju konkretne problematike v posameznih krajevnih skupnostih. Ker je vsebina teh obiskov pravzaprav odsev življenja in dela posamezne krajevne skupnosti, vam bomo skušali v naslednjih vrsticah, v današnji in naslednjih številkah našega glasila, na kratko predstaviti utrip posamezne krajevne skupnosti.
PREVOJE: Kaj bo s Kulturnim domom?
Komaj se je iztekel en samoprispevek, že nadaljujejo z drugim, bi lahko zapisali za to krajevno skup-nsot, ki se je ena izmed prvih že pred več kot desetimi leti odločila, da svoje življenje izboljša s krajevnimi samoprispevki. Rezultati so tu: že kar precej komunalno urejena KS, ki v letošnjem letu načrtuje asfaltiranje 3 krajših odsekov cest, radi pa bi pripravili tudi vse potrebno za asfaltiranje ceste Vrba— Škocjan. Načrtujejo tudi ureditev obeh avtobusnih postaj ob magistralni cesti, opozarjajo pa tudi na zgrajeno kanalizacijo, ki pa zaradi neizgrajene čistilne naprave, ni zaključena. Marsikaj jih čaka tudi na področju ureditve javne razsvetljave, aktivno pa sodelujejo tudi pri melioracijskih delih na njihovem območju, kjer sproti opozarjajo na nepravilnosti in pomanjkljivosti.
Že več let si prizadevajo, da bi uredili prostore Kulturnega doma, ki je bil delno prekrit, vendar bo dela potrebno zaključiti in se pravzaprav tudi oločiti, kako z njim v prihodnje. Mladi bi morali imeti prostor za svoje dejavnosti, poudarjajo in si želijo, da bi jim ob skupnem sodelovanju čimpreje uspelo zagotoviti ustrezne mladinske prostore.
ČEŠNJICE: Cilj: obnova ceste ČEŠNJICE—BLAGOVICA
Izrazito mlado vodstvo krajevne skupnosti, ki svoj nadaljnji razvoj načrtuje zlasti ob pomoči krajevnega samoprispevka in širše skupnosti, si je v letošnjem letu zastavilo cilj: pričeti z rekonstrukcijo in asfaltiranjem ceste Češnjice—Blagovica, ki bo tudi ta del naše občine približala dolini. Dogovorili so se za soudeležbo v delu in denarju in že kar nestrpno pričakujejo začetek del. Vmes načrtujejo še ureditev vodovoda proti Upi, kjer bi bilo po-
trebno urediti tudi rezervoar, v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Domžale pa bodo v kratkem preverili celotno vodovodno omrežje in se dogovorili za njegovo ureditev. Vaščani Lipe pa so posebej opozorili na neustrezno vzdrževanje ceste Češnjice—Lipa, ki je včasih kar neprevozna, več truda pa tudi materiala pa bi morali navoziti tudi na druge ceste, ki so zaradi vremenskih prilik vse v precej slabem stanju.
BLAGOVICA: S cestami niso zadovoljni!
Precejšnje število krajanov, ki so se zbrali v prostorih Kulturnega doma, je negodovalo zlasti nad vzdrževanjem cest, opozarjali pa so tudi na siceršnji zastoj v razvoju te KS. Nekaj se vendarle premika, saj naj bi v kratkem pričeli z rekonstrukcijo in ureditvijo križišča v Blagovici, kjer je krajanom precej nerazumljivo, zakaj sploh njihov delež, če gre za ureditev M-10, precej kritik pa je bilo izrečenih tudi v zvezi s' kategorizacijo cest in prispevkom za njihovo vzdrževanje, ki če-sto ne zadošča niti za vzdrževanje prevoznosti cest. Rešitev vidijo v tem, da bi za ceste ponovno skrbeli cestarji, vendar bi morali ceste, ki so povsem »izčrpane, najprej spraviti v primerno stanje. Med krajani je tudi precej volje, da bi posamezne odseke rekonstruirali in asfaltirali z dodatno zbranimi sredstvi, opozorili pa so tudi na neprimerne pogoje v Oš Blagovica, kjer kljub obljubam ne vidijo možnosti za izgraditev telovadnice oz. večnamenskega prostora.
TROJANE: Tretji vozni pas — Kako do travnikov In njiv?
V pričakovanju 3. pasu ceste je
—lil
Svobodni Sindikati ^ Slovenije
Pred pomembno odločitvijo
Nov sindikat — nov znak
Še mesec dni je do kongresa slovenskih sindikatov, kongresa, na katerem naj bi bile sprejete radikalne odločitve, ki jih članstvo in razmere v naši družbi že daij časa terjajo.
V času razburkanega političnega življenja v državi ima sindikat na aprilskem kongresu zgodovinsko priložnost, da pretrga povojno kontinuiteto vloge in delovanja sindikata kot formalno samostojne, v resnici pa od dosedanjih centrov politične moči odvisne organizacije in da postane resnično družbena moč in pomemben nosilec razredno socialnih in skupnih demokratičnih sprememb.
Na kongresu bi se morali zavzeti za takšno sindikalno organizacijo, ki bo bolj kot dosedaj spoštovala in ščitila človeka in delavca kot posameznika.
Delavec — član sindikata, ki se je v novih družbenih in gospodarskih razmerah znašel v težkem položaju, in bo se v težjem, če ne bo imel za svoje varstvo pravega sindikata. Zato potrebujemo NOVO organizacijo, ki bo sposobna dnevno in dolgoročno uresničevati ter ščititi pravice in interese delavca. Torej organizacijo, ki se bo do temeljev spremenila, ki bo uveljavljala nove oblike delovanja in bo sposobna tudi s skrajnimi sredstvi zagotoviti uveljavljanje delavčevih pravic.
Pa še to: Na kongresu naj bi bil sprejet tudi nov zaščitni znak sindikalne organizacije — trije S, povezani v tri lipove liste. Le-ti pomenijo delavsko identiteto Slovenije, tri srca pa človeka, temeljni subjekt, za katerega se sindikat zavzema. Ali nov znak resnično pomeni novo organizacijo — simbol zaščite delavca, pa bomo lahko kmalu spoznali.
J. Arnuš
Tole fotografijo ene izmed hiš v starih Domžalah nam je poslal občan M. M. Prosil nas je, da mu sporočimo čigava je bila ta hiša, kje je stala, kdaj je bila odprta? in podobno.
Bralce naprošamo, da nam v pisni obliki posredujejo podatke o tej hiši. Vse ki bodo sodelovali v akciji, bomo skromno nagradili.
precej negodovanja, saj se lastniki kmetijskih zemljišč ob M-10 bojijo, da ne bo več primernih uvozov na posamezne parcele, opozarjajo pa tudi na odprta vprašanja agromelioracij, ki ne potekajo v skladu s sprejetimi plani, obenem pa lastniki zemljišč bistveno več prispevajo za ureditev svojih zemljišč kot tisti v nižinskem delu, čimpreje pa bo potrebno razrešiti tudi problematiko plačevanja prispevkov kmetov za socialno zavarovanje, saj zaradi njihove pretirane višine kmetje le-teh ne plačujejo več.
Program krajevnega samoprispevka narekuje, da bo šlo največ sredstev za rekonstrukcijo in asfaltiranje cest, pri cesti Petelinjek — Javorje pričakujejo precejšnjo pomoč širše skupnosti, sicer pa so v fazi pridobivanja potrebne dokumentacije. V sodelovanju s Komunalnim podjetjem bodo skušali dokončno urediti vodovodno omrežje, skrbijo pa jih različna črna odlagališča, kjer pričakujejo večjo pomoč inšpekcijskih služb. Zelo so zainteresirani za ponovno odprtje ambulante v Blagovici, enako kot Blagov-čani pa opozarjajo na potrebo po telovadnici ob OS Blagovica, omenimo pa tudi njihovo skrb za ureditev parkirišč ob M-10.
Opozoroli so tudi na zagotovitev ustreznih avtobusnih prevozov, ureditev vodotoka Bolska in večjo skrb za varstvo okolja (kontejnerski odvoz smeti).
PRESERJE: Če se želiš zaleteti — pojdi skozi PRESERJE!
Zaradi neuspelega samoprispevka se bo ta KS zanesljivo razvijala počasneje, nikakor pa to ne sme pomeniti, da ne bi nadaljevali z izgradnjo kanalizacije in rekonstrukcijo ter asfaltiranjem cest, za kar so nekateri krajani, pa tudi vodstvo KS zelo zainteresirani. Posebej so opozorili na problematiko mostu čez Kamniško Bistrico v Radomljah, ki je zanje izrednega pomena, na ureditev javne razsvetljave in financiranje redne dejavnosti krajevnih skupnosti. Za varnost šolarjev je velikega pomena ureditev pločnikov ob Kamniški ulici, že velikokrat pa so opozorili tudi na veliko nevarnost, ki jo z vidika cestne varnosti predstavlja križišče v Preserjah, kjer skoraj ni tedna (včasih celo dneva), ko ne bi »počilo«. Sami vidijo edino rešitev v semaforizaciji križišča. Vodooskrba je zadovoljiva, čeprav v sušnih mesecih »škri-
MENDA NISMO VSI ENAKOPRAVNI...
Ustanovljeni področni odbor Združenja za ohranjanje enakopravnosti občanov
V začetku februarja je bil v Domžalah ustanovljen področni odbor Združenja za ohranjanje enakopravnosti občanov. Ustanovnega srečanja se je udeležilo približno 50 državljanov, ki so opozarjali predvsem na vsakodnevne neenakopravnosti delavcev iz drugih republik. Zavzemali so se za enotno, celovito in bratsko Jugoslavijo. Jezili so se na sredstva javnega obveščanja, ki premalo poročajo o njihovem delu in sklenili, da bodo na volitvah nastopili z lastno listo. Na srečanju je bil navzoč tudi Dragiša Marojevič, predsednik Združenja.
03-08
pije«, treba pa bo urediti hidrante in proučiti možnost zamenjave nekaterih cevi ter boljšo povezanost vodovodnega omrežja na tem območju.
Med krajani pa je zelo prisotna skrb za varno in zdravo okolje. Dana je bila pobuda, da se z različnimi meritvami onesnaženost okolja spremlja sproti. Opozorili so tudi na neprimerno vzdrževanje ceste Radomlje—Preserje—Mengeš, na proučitev možnosti za razrešitev obstoječe trgovine, pa tudi na nepoznavanje nadaljnjega razvoja železniške tovorne postaje.
ROVA: dajte nam vodo, ne klor!
2 odstotni samoprispevek že daje prve rezultate, (rekonstruirana in asfaltirana cesta v Žičah) v letu 1989 pa je bil realiziran tudi del srednjeročnega plana, v katerem so zapisane osnove za celotno rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Rova—Rafolče. Nič drugače naj ne bi bilo v letošnjem letu, ko naj bi v skladu s programom krajevnega samoprispevka asfaltirali dva krajša odseka cest v KS Rova, krajani vasi Dolenje pa naj bi dobili asfalt v okviru rekonstrukcije ceste Rova— Rafolče. Sicer pa je bilo posebej opozorjeno na slabo vzdrževanje cest, na probleme na področju varstva okolja, kjer se pojavlja vrsta črnih odlagališč, pa na probleme vodooskrbe, kjer se ob občasnem pomanjkanju vode pojavlja tudi pretirana količina klora v vodi.
Tudi v tej KS nestrpno pričakujejo začetek izgradnje telefonske centrale v Radomljah.
RAFOLČE: denar za vodo In ceste ...
Krajani te ene izmed najmanjših KS v naši občini trenutno plačujejo kar dva krajevna samoprispevka, s katerima bodo uredili vodooskrbo in delno tudi cestno omrežje. V skladu s programom je že vse pripravljeno za nadaljevanje izgradnje vodovodnega omrežja, na vrsto naj bi prišla cesta proti kamnolomu, krajani pa bi želeli tudi odločnejše korake v smeri zagotovitve ustreznega zemljišča, na katerem bi postavili prostore za potrebe krajevne skupnosti, saj bo KS Rafolče prav kmalu edina KS brez ustreznih prostorov za delo organov krajevne skupnosti in političnih organizacij.
VELIKA VAS - DEŽEN: dajte nam močnejšo elektriko!
Gradbeni odbor nadaljuje z aktivnostmi, katerih rezultat naj bi bil začetek del na rekonstrukciji in asfaltiranju ceste Ribče—Sp. Pre-kar—Hrib, naročili pa bodo tudi projekte za cesto v Veliki vasi.
Pričakujejo nadaljevanje izgradnje vodovodnega omrežja (črpalni-ca, raztežilnik, vodohram na Katari-ji), opozorili pa so tudi na nujno potrebno sanacijo deponije SCT Za-podje nad izvirom. Čimpreje se je potrebno dogovoriti za ponovne geološke raziskave plazovitega terena, večjo skrb pa nameniti tudi vzdrževanju cest, ki so v zelo slabem stanju. V srednjeročni plan pa mora.nujno priti tudi dokončna ureditev elektrifikacije, saj je v nekaterih delih KS napetost tako šibka, da imajo težave.
PEČE: ceste, ceste, pa voda tudi...
Komunalno podjetje bo še v letošnjem letu uredilo vodovodno omrežje in tako tudi na tem delu občine zagotovilo zdravo pitno vodo, krajani pa bodo s samoprispevkom, dodatnimi prispevki in delom rekonstruirali cesto Peče—Pretrž, ki naj bi jo v letu 1990 tudi asfaltirali. Glede na program krajevnega samoprispevka bi bilo potrebno
čimpreje urediti tudi hudournik v Zg. Kosezah ter v makadamski izvedbi novi odsek ceste Peče—Zg. Koseze—Mošenik, saj sta to dva pogoja za končno ureditev te ceste, naročeni pa so tudi projekti za ureditev odseka ceste Velike vode—Seliše.
ZLATO POLJE — kdaj avtobusni prevoz?
Asfaltna cesta, ki je ta del naše občine povezala z dolino, pa tudi s sosednjo občino Kamnik, je oživila želje krajanov, da bi avtobus redno vozil tudi skozi njihove vasi. Za prevoz so zainteresirani delavci, pa tudi šolarji, ki se vsakodnevno vozijo na OŠ Janko Kersnik Brdo in na druge šole. Krajani predlagajo, da bi avtobusni prevoz uredili ob pomoči privatnega prevoznika, razmišljajo pa tudi o nadaljnjem uresničevanju programa krajevnega samoprispevka (izgradnja manjše mrliške vežice).
Precejšnje probleme jim povzroča vzdrževanje cest (npr. cesta Preserje—Dupeljne, ki je skoraj neprevozna), treba pa bo urediti tudi zaščitne ograje, pa tudi mulde in bankine ob novi asfaltni cesti terjajo dokončno ureditev.
Čakajo na odgovor POŠTE, kdaj bo mogoče tudi v to KS pošto dobiti vsak dan, skupaj z Osnovno šolo Janko Kersnik Brdo pa bodo v letošnjem letu skušali izvesti manjša popravila v sami šoli, kjer so tudi prostori KS.
LUKOVICA — radi bi prostor za šport In turizem
Program krajevnega samoprispevka se uresničuje in izteka in kaj kmalu bo potrebno sprejeti odločitev, kako naprej. Ta najbrž ne bo težka, saj so krajani že ob samoprispevku z dodatnimi sredstvi in delom marsikaj uredili za razvoj KS. Tako naj bi kmalu dobila asfaltno prevleko cesta Gradišče—Preserje, v letošnjem letu je na vrsti tudi cesta proti Brdu, radi pa bi dokončno uredili tudi kanalizacijo, ki jo zelo pogrešajo zlasti v novem naselju Lukovice. V programu je tudi ureditev avtobusnih postaj ob magistralni cesti, kjer opozarjajo na pomanjkljivo prometno signalizacijo in neurejene prehode za pešce (zlasti šolarje), pričakujejo dokončno ureditev vodooskrbe in hi-drantne mreže, veliko negodovanja pa povzroča tudi pomanjkanje telefonskih priključkov zlasti pa neinformiranost občanov, kdaj bo le-te sploh mogoče dobiti.
Krajevna skupnost aktivno sodeluje pri izvajanju melioracijskih in regulacijskih del in preko svojih krajanov opozarja na pomanjkljivosti. Kdo ve, na kolikih sestankih pa so že razpravljali o primernem prostoru za šport in turizem. Tu mislijo na travnik ob »čebelarski kraljični«, ki že več kot desetletje čaka na princa z denarjem, ki je pogoj za nadaljnje delo pridnih članov Turističnega društva pa tudi za rekreacijo in razvedrilo vseh krajanov in šolarjev.
KRAŠNJA — prvi sadovi
Prvi sadovi krajevnega samoprispevka naj bi bili vidni še letos, saj naj bi v kratkem pričeli z rekonstrukcijo in asfaltiranjem dela ceste Krašnja—Krajne brdo. Krajani so
na zboru posebej opozarjal problem vzdrževanja cest, » včasih skoraj neprevozne, » dokončna rešitev pa je asfal« le-teh — del se jih bo asfal® naslednjih 4 letih. Opozarjat® stalno »pokvarjanje« javne ra®9 Ijave in potrebe po telefonih®1 našanju pošte vsak dan tu« krajevno skupnost'(tudi Ob« ga poročevalca ne dobivajo r» radi bi uredili avtobusne po» naslednjih letih pa bo treba® Ijati tudi o začetku izgradnje
zacije.
Treba bo razširiti pokop*® razmišljajo o gradnji nnrliSK® pa o popravilu obstoječe 0 boljši ureditvi preskrbe z osn življenjskimi artikli, pa o grao i'
vega poslovno-stanovanjsKeg
jekta in dokončni ureditt oskrbe, ki zavira tudi novog sami Krašnji. Pri vsem tern , pravljeni tudi sami sodel0'",1. hočejo in zmorejo pa so 0 že doslej uspešno izveden lami.
MORAVČE: več Pro5,or< malčke...
Prav zaradi izglasovanege ^ prispevka je delo In *'vll ^ KS bolj živahno in pes,r°'i |dl so že tudi nekateri razbij ■ , jane in vodstvo vzpodb I zavzetejšemu delu.
Tako že potekajo dela
Negastrn—Podoreh, ki n J .
tos dobila asfaltno PreVl® jkj
caoiaim ai. >i. — -	-.afCU
rišče ob pokopališču, ^ 0.sti bi se začel graditi poslovn vanjski blok, v katerem “ f tudi za telefonsko cen bljansko banko, KS Pa aniP pridobili tudi nekaj s,a"° vje » lavce OŠ Jurij Vega Monav ^ varnost šolarjev bi za9 . jci ditvijo pločnika na Veg |j2i naj bi se izgradila tudi ^ zaradi neuspelega ob ^ moprispevka pa poseb J j, jo na neenake P09°l .. a &i šolarjev z drugimi, želeh P " večji vrtec, pri ^errl®r„il. ust,, ni pomagati pri iskani ^
prostorov (zavrnjenih oS 40 malčkov). Končno ai ^ la sadove tudi Pr|Za(* jjjali! gradnjo avtobusnih P
L-nko bO S	!
obvoznice, kak°^>rofinega razvidno iz srednjeroo
tenis ipd) in pa dok Partizanskega doma.
Tudi v tej KS je na vzdrževanje ces Ija.	vera^1'
A
SMO PRIPRAVLJENI na
VOLITVE? _______.—'
Prvič po vojni #jfl'
bodo sedeli v zbonh ^ republike. V ^i^li, ^ živimo in bor’1°hrl0, $1 vse bolj P0"161* g zavzemite za ki bodo v novem P zastopali VAS!
Delavci v parlamentu
Ni vseeno, kaj razumemo z beseaflhiflqoSt4t parlamentu. Če hočemo živeti v miru in to ne more pomeniti razočaranih in ieZ^ rriofek| | množic z zastavami in transparenti.	•‘'j,
magična beseda, ki odpira vsa vrata t s0 \$p kar naprej ponavlja. Delavci v Parlam® „ iz^Ui
i svobodno v||i v
najbolj učinkoviti preko svojih svoD° uVeljaVl 0) poslancev, ki bodo zastavili vse, da jt1 p^.( lavske zahteve po dobrem plačilu, za dela in pravičnih odnosih. Zato se tud	^
pravljamo na volitve.	ora011**« 1^
Sindikat je stanovska in intere®n1,nt stra^Li zato ne bo nastopil na volitvah niti k v0n^
na
pripadajo.
Ameriko ali Svobodno _ tako predstavo o sedanjosti, ki j®
kot del kake od strank. Kljub temu P |8 pr‘f’ bomo, predvsem za zbor združenega	j
čarno, da delavci v vseh podjetjih, o g kan0 J ustanovah predlagate in podprete s ’ t0ri pt In delavske zaupnike ne glede na ,0’hijajo DrlDadalo. NI važno,	talno]%>
______________mjosti, ki je * vsS°
da so jo sposobni tudi uresničiti.	dem0*
inP^r„r:.td^;s;ito..s"knn.»5^
tavljajo enakopravno predstavitev	b0jfiO
mov in kandidatov ter njihovo m® e(jj)l renco. Zato morate tudi pri sami ^ ^ za / možnost nadzora. In ne Pozabite raani*irfl' kandidatur je 7. februar, zato Jlncl-prej, da bodo poslanci res vaši	gio''0 -
Republiški svet Zveze

Biti ali ne biti za stranko
Ja, dragi moji, sedaj se pa že kar nekaj časa nismo slišali. Ni časa za pogovore, za opravljanje, za poglede v sosedov lonec! Za nami, zlasti pa pred nami so najbolj resne stvari o njih je treba razmišljati.
Cre namreč za čas pred (po) 8. aprilu 1990 po našem štetju, čas, ki je prelomni, zgodovinski, čas, na katerega se je treba pripraviti! Menda ljudje od veselja kar »v luft« skačejo, mencajo z rokami in nogami 'n s solznimi očmi, z ganljivim glasom prebirajo naše časopise, tudi našega Občinskega poročevalca in nestrpno pričakujejo revolucionarne spremembe, ki bodo sledile obljubam v programih različnih strank.
Če smo se doslej nasmihali ob bolj ali manj posrečenih konferencah, volilnih sejah, programskih izhodi-sCih, sramežljivih poizkusih, da bi bili malce drugačni, le sedaj vsega dovolj. Toliko inovacij na političnem Področju še ni bilo, upam, da so pripravljene vsaj na oašem DIATI-ju (da ne bo preveč kopiranja!) Toliko °bljub, novih strank (kje so časi, ko smo o njih govorili daskrivaj!), izvirnih in prekopiranih rešitev, zakletev in de vem še česa! Le kako bi čisto navaden človek, ki po “•aprilu to zanesljivo ne bo več, odločil v tej pestro-sb> demokratičnosti, v tej živobarvni (moderne so pozivne barve), paleti programov (beri obljub!) odločil! 'ežko, a poizkusiti bi veljalo, saj menda ne pričakujeta. da bodo vsi uresničili vse in se vam sploh ne bo tteba odločati!
. Bereš, gledaš, proučuješ. Pred tabo je enostranski (Pomeni, da je na celi strani časopisa, ne kaj druge-9a!) program, v katerem ti ponujajo prav vse, ampak Prav vse, ker se ti srce poželi! To ni niti v gnilem kapi-
kjjzmu, se nasmehneš, ti pa res pretiravajo in se pre-el|š na drugo stran, kjer ti bodoče usluge ponujajo na Pol strani.
d. Pa ni nič drugače, je sicer druga stranka, so pa tu-' druge — manjše črke (urednik zanesljivo ni član te ranke) obljube pa iste! No, čisto iste niso, saj žen-^a.m obljubljajo več, celo podnaslov in dva odstavka ° j'm dali. Za te že nisem, se razjezim, je že sedaj že-
nap*^glavna*’ ^e*e b°’	1° 130 stranka rinila
Prideš do gospodarstva in ti zažarijo oči. Glej, glej, da i^darstvo spada h gospodarstvu in iščeš gospo-SDnn * pro9ram- Pa bereš. išč^ med vrsticami, pa go-PPoarskega programa ni. Bo sicer blagostanje tako orardečih, kot pri modrih (z in brez zvezde), bo pri del i- ih 'n riavih. programa pa ni. Najbrž ga bodo viri ■ Potem, ko pridejo na oblast in bodo konkretno dei’ ka)50 podedovali in se odločili: za štrajke ali za niJ?’ kar b° dalo večje rezultate! Se nasmehneš in
Vnaprej!
si 50 pa D°lfetovi (t0 je tisti, s sončne uprave) nj e^el. ko prebereš, da bo ena od strank nezaposle-Dnn dela delo, v primeru nezaposlenosti pa dobiš vsaj
aPoro. Adijo, lepi časi, vsi bodo morali v službo!
r n ko iščeš, kaj ti v takem primeru ponujajo drugi. Veseliš stranke, ki ti sicer ponuja evropski delo-sto ^as ampak ne na škodo družine. Ne razumem či-diig.pbro, morda mislijo to, da cela družina ne bo ho-
^ob,„: i _________________________________________
spg v službo, ampak to je moja stranka! Adijo nepre-b0rne noči, ko sva z ženo ugibala, kam z otroci, ko 2ačeli delati po evropsko, zdaj bo to uredila dhjjj^On3 že ve, kako in kaj, samo da ne bo trpela
Ije,	razmišljaš naprej, ali ne bi bilo morda bo-
lah^ b| šel v stranko, ki ponuja kar nekaj let dopusta, Še ^a Obiraš tudi med štiriurnim delom in ne vem hiaio^’ če imaš še kakšnega otroka. Se bo pač treba Nn^trati za dojenčka, škoda le, ker stranka v He h0arnu ne obljubi, kam z otrokom po tem, ko žena drug več na porodniški. Ni problema, bomo šli pa v stvo , stranko, ki otrokom obljublja brezplačno var-Sej ’ °lanje in še marsikaj. Otroci in starši, veselite
in telefone bodo pripeljali do vsakega pra-Pfed a na žalost so bile dosedanje stranke. Čase $rwv?p^*om bo treba čimpreje pozabiti. Le kdo bi ki|(wlriia' cele vrste sestankov, ki so bili potrebni ^0varia 6tr^ek as^alta. kdo bi mislil na ure in ure pre-2a Vn1, 2biranj dodatnih sredstev in prostovoljnih La9i rr? ?am telefonček. Po 8. aprilu boljše bo. zato r damcL°l! kraian|! V naši KS je še 10 kilometrov ma-f.e 2a str Lest’ ^ve vasi sta še brez telefonov, glasuj-i s|^dniiknko’ ki vam ponuja vse to že jutri. To, da v I °n na ^ pet'b let'h n't' slučajno ni možnosti za te-^kadam^6™ °brnočju. sploh ni pomembno, cesto , Vsi	pa imate že itak dva metra od praga!
r^Phost-i državo državi, občino občini, krajevno ks rad vert*evni sl<upnosti, človeka človeku. In jaz bi ft?d°ča cr el’ katerega človeka mi je namenila moja n°ia liuhlr^nka‘ uPam, da je ženskega spola in da nv ^ hial dra9a ne bo imela nič proti! ci^ijo nn?.me Pa vsoeno skrbi, da vse te stranke ne

T0':''V1A!
*e Pa že druga zgodba, se vam ne zdi!
OSA
jr
Naši strankarski in predvolilni časi
M
i
m
Kaj pa pravijo ljudje
I
P
fe:
I
I
M
i
I
«
i
1
I
B
i
I
P
«
Časi, ki jih živimo, so v znaku množice novonastalih strank, zvez, združenj, gibanj. Vsako izmed njih sestavlja svoje programe, snuje svoje liste in spiske za primer, da bi se v prvih poštenih resnično demokratičnih volitvah ljudje izrekli zanj.
Kaj pa ob poplavi vsega tega pravijo naključno izbrani ljudje? Ustavili smo jih na cesti, v lokalu, na postaji. Tole so povedali:
ffl 1
1
M
Matija Rems, kmet iz Štude:
Večstrankarstvo, to je za vse velikega pomena. Ce se bodo programi izvajali, katerekoli stranke in če bo svoboda, bo vsega dovolj.
Samo, da ne bodo prišli spet časi, ko je bila politika strahotno krivična do kmeta, ko je kmet za vsako ceno moral dati, tudi, če rii imel.
Pa tudi vzeli so po nepošteni poti.
Seveda sem za stranke, samo ne vem, katera bo res poštena.
Majda G.,
komercialistka,
Mengeš:
Vsi smo za spremembo in jo pozdravljamo. Toda strank je preveč.
Ni mi všeč, ker vse hvalijo samo sebe. Zavzemam se za ekologijo, zato sem pozdravljala program zelenih. Odkar pa so se združili z DEMOS-om, sem v dilemi.
Ne vem, če je prav, da vse stranke forsirajo same politike, razen ZSMS, ki predlaga strokovno izobražene ljudi.
Katerakoli stranka bo prišla na vrh, bo morala v odnosu do žena in rojevanja otrok izdelati res dober, strokoven program.
Franc Dečman, kurir v Kmetijski zadrugi Domžale:
Ta sprememba je prehitra. Strank je preveč. Narobe je, ker vsak samo sebe hvali. Rešitev je v delu. Delavcem delo in dobro plačilo. Če bodo na vodilnih mestih dobri voditelji, bodo tudi delavci dobri. To je vse.
Branko Lekše, avtomehanik. Vir:
Dokler bo ostal dinar konvertibilen, kot je, bo dobro. Sicer bomo izgubili ponovno zaupanje v poslovnem svetu.
Bojim se, da bomo s številnimi strankami prišli v še hujšo administracijo, kot je bila, pa bo še slabše. Strank naj bo malo, pa te učinkovite, ne pa veliko s podobnimi programi.
Kopiramo zahodni svet, ki se je pokazal kot najboljši in prav je tako. Kjer ni konkurence, ni uspeha.
Irena Hribovšek, upokojena učiteljica, Domžale:
Nekateri programi strank so zanimivi in dobri. Če bodo tisti, ki bodo zmagali, še znali pridobiti denar za realizacijo programov, bo dobro.
Ni mi všeč obrekovanje, ki ga piše »Meta prometa«.
Tudi svinjarija sredi Domžal, ob severnem semaforskem križišču, ki jo gledam že od novega leta 1988 me zdaj, pred volitvami, spravlja v slabo voljo. Koliko časa bo svinjarija ob pločniku za plankami še ostala. Morda do zmage zelenih!
Tone Godec, obrtnik.Mengeš:
Vsaka stranka preveč for-sira sebe, s tem pa bega ljudi. Rezultat tega pa je lahko nevaren. Zmaga lahko tista stranka, ki bo najmanj sposobna.
Kljub temu da si vsi želimo boljše čase, se lahko zgodi, da bomo razočarani.
Franc Rojc,
Elektromehanika
Radomlje:
Slabše ne more biti, kot je bilo doslej. In v Sloveniji tudi ne bo boljše, dokler nas bodo komandirali z »Juga«, pa naj bo stranka takšna ali drugačna.
Bojim se, da bomo zašli v drugo skrajnost. Prej so
nam toliko let vladali komunisti, sedaj pa lahko pridejo slabši.
Jožica Pustotnik, prodajalka iz Blagovnice:
Za politiko se ne zanimam kdo ve koliko. Služba in družina. Vem pa, da se naša partija zdaj zelo zavzema za ljudi in za Slovenstvo.
Kdorkoli bo zmagal, se bo moral veliko naučiti. Vsaka ženska naj sama odloča o številu otrok. Plače ne dopuščajo številne družine. Markovičev program je zelo v redu.
Janez Per, kmet iz Mengša:
Demokracija je velik dosežek, kar se še posebej pozna zdaj v predvolilnem času, ker si ljudje upajo izraziti svoje misli.
Že to je demokracija.
Vsak naj se odloča po svoje. Všeč mi je, da je veliko strank, le če se ne bodo grizle med seboj.
Kjer je več strank, je več idej in to je dobro za ljudi.
Doslej je bil kmet vedno v podrejenem položaju. Upam, da bo s tem, če bodo imeli zeleni kako besedo, boljše za kmečki živelj na vseh področjih: kultura ipd.
Miha Kavka, upokojenec, Domžale:
Zdi se mi, da je v Domžalah preslaba predvolilna aktivnost. Drugod jo je čutiti več.
Razumljivo, da imajo številne stranke vse dobre programe, žal jih bo malo uresničenih.
Andrej Zajc
as
KD Domžale: delo z reševalnimi psi dobro napreduje
Če pride potres...
/ _ \ Že v letu 1988 so v Domžalah ustanovili skupino vodnikov reševalnih psov, ki deluje v okviru tamkajšnjega kinološkega društva in štaba za civilno zaščito skupščine občine Domžale. Danes skupina oziroma enota reševalnih psov, kot se uradno imenuje ta skupina, šteje sedem vodnikov s psi. Da so že ob ustanovitvi mislili resno in zagnano delati, pričajo uspehi nekaterih vodnikov pa tudi redni treningi. Za treninge so si uredili lepo vadbišče blizu Področja pri Domžalah, ga zelo primerno opremili, vadbišče samo pa je obdano z visoko ograjo in tudi zaprto pred nepovabljenimi obiskovalci, ki bi lahko kakorkoli škodovali njegovemu namenu.
Na vadišču so narejene različne ovire, ki simulirajo avtentičnost morebitnih katastrof (potres, eksplozije itd).
Ni odveč poudarjati, da je taka oblika dela z našimi štirinožnimi prijatelji poleg svoje vsestranske koristnosti tudi globoko humana, zato v društvu pričakujejo, da se jim bodo v prihodnje pridružili še novi člani. Vodja enote reševalnih psov je sicer vsestranski kinološki delavec iz Domžal, Bojan Bešter, v skupini pa so še Branka Bešter z Lorkom (golden retriver), Irena Dolenc z Ičo in Liso (golden retri-verja), Urša Jug z Lu (golden retri-verka), Primož Kern s Flikom (po-enterj, Igor Matičič s Hondo (nemška ovčarka) in Stanc Šivavec s Snoopyem (nemški ovčar).
Sodelovanje s štabom za civilno zaščito domžalske občine je zelo dobro, pa tudi materialno jim štab omogoča nenehno izboljševanje pogojev njihovega dela. Tako so jim priskrbeli že nekaj nujno potrebne opreme (posebne čevlje, ka-
rabine, alpinistične vrvi) dobili pa bodo tudi nove obleke.
Skupina se je do sredine decembra 1989 sestajala dvakrat tedensko, največkrat na vadbišču pri Po-drečju. Čez zimo so z vadbo prekinili, vendar jo bodo letos nadaljevali brž, ko bo vreme omogočalo delo na poligonu. Ostaja pa na vsakem članu enote obveznost, da v tem času dela s svojim psom individualno. Vsak pes z vodnikom, izšolan v ta namen, je velika pridobitev za kinološko društvo, za štab civilne zaščite in celotno prebivalstvo občine Domžale.
Izpiti na vadbišču in v Železni jami
Sredi meseca oktobra lani pa je kinološko društvo Domžale pripravilo jesenske izpite reševalnih psov. K izpitom stopnje R-l se je prijavilo 11 kandidatov, k izpitom stopnje R-2 pa 14 kandidatov iz vse Slovenije. Vaje iz poslušnosti in premagovanja ovir so bile na društvenem vadbišču na Šumber-ku, iskanje v zaprtih prostorih v
AMD Domžale: volilni zbor
AVTOMOTO DRUŠTVO DOMŽALE vabi na programsko volilni zbor, ki bo 12. marca 1990 ob 18. uri v prostorih AMD Domžale, Krakovska 18.
Člani AMD in ljubitelji avtomoto športa lepo vabljeni.
Posnetek z zadnjega jesenskega treninga skupine vodnikov reševalnih psov Domžale KD Domžale, napravljen sredi decembra 1989, na društvenem vinskem vadbišču
kraški jami Železna jama na Gor-juši, iskanje v ruševinah pa na ru-ševinskem vadbišču pri Podrečju. Sodil je naš znani sodnik Vlado Gerbec iz Ljubljane, ki je v sodniškem poročilu poleg vsebinske ocene dobrih in slabih lastnosti vodnikov oziroma psov, poudaril odlično organizacijo Kinološkega društva Domžale oziroma vodjo prireditve Bojana Beštra. Vlado Gerbec v svojem sodniškem poročilu nad drugim ugotavlja, da so v vajah premagovanja ovir ter pri usmerjanju psa vsi psi dobro in uspešno premagovali celoten sklop postavljenih ovir in, da so bili v dobri delovni koncidiji. Nekoliko težav so imeli le pri detaši-ranju. Na splošno pa se vidi, da so vodniki vložili precej truda v to delo s psi. Pri preiskavi podzemelj-
ske jame je bilo nekaj več težav zaradi vlažnosti in slabe vidljivosti, ki velja tudi za pse, kar nekateri vodniki radi pozabijo. Zato je bilo nekaj padcev psov v dno jame, vendar brez hujših posledic za pse oziroma njihovo delo na izpitih. Delo na ruševini je bilo prav tako zahtevno in večina psov je svojo nalogo dobro opravila. Vsi psi so »ponesrečence« našli, zmogli pa so tudi še tretji dan izpitov iskati polni iskalni čas tridesetih minut.
Torej, dobra organizacija in hitra objava rezultatov (že po 15 minutah), je minila na splošno zadovoljstvo vseh udeležencev-tekmo-valcev in strokovnega osebja. Izpite v Domžalah pa je spremljal tudi predsednik 10 KZS Miroslav Zidar.
Besedilo in slika Marko Kern
Svetovni popotnik v Mengšu in Domžalah: Zvone Šeruga, znani svetovni popotnik, ki je s sopotnico Romano Dobnikar prepotoval dobršen del sveta, je Mengšanom in Dom-žalčanom v februarju pripovedoval (ob multivizijskem pristopu kar zadeva sliko) o svoji zadnji poti po Afriki. Na fotografiji Zvone Šeruga med Mengšani.
Izvršni svet skupščine občine Domžale:
Kako smo uresničili program dela?
Izvršni svet SO Domžale je pričel delovati v novem mandatu s 1. aprilom 1989 na podlagi že predhodno opredeljenega programa, ki je dobil v osnovnih sredinah — to je krajevnih skupnostih in delavnih organizacijah praktično 100 % podporo. Minilo je 11 mesecev, ki je kratko obdobje, kljub temu pa dovolj dolgo in naporno, da lahko prikažemo nekatere rezultate dela in aktivnosti izvršnega sveta.
Osnovna značilnost dela je bila želja po nadaljevanju realizacije zastavljenih glavnih ciljev, usmeritev in-dela, ki jih je dokaj uspešno izvajal Izvršni svet v stari sestavi.
Želel bi navesti nekaj največjih uspehov doseženih v naši občini v preteklem letu, predvsem na področju naložbene politike.
V sklopu programa IV. občinskega samoprispevka smo izvedli in slovesno odprli prizidek k Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo pri Lukovici kot tudi prizidek (učilnični del) k Srednji kovinarski in usnjarski šoli na Ulici talcev v Domžalah. Na ta način smo 100 % realizirali obljubljeni program IV. samoprispevka, kar je v današnjem času prava redkost. Kaj je bilo storjenega v naši občini s sredstvi IV. samoprispevka tako na področju vzgojno-izobra-ževalnega programa kot po vseh naših krajevnih skupnostih ni potrebno posebej omenjati, saj so nam znane zadeve iz gradiv ob pripravi na V. občinski samoprispevek in ,na nove krajevne samoprispevke. V. občinski samoprispevek spomladi lani sicer nismo izglasovali, zato pa so uspeli krajevni samoprispevke praktično v vseh sredinah z izjemo Domžal in Trzina. Ti samoprispevki so motor novih aktivnosti na področju predvsem cestno-komunalne infrastrukture širom po občini. V lanskem letu smo zgradili oziroma asfaltirali več cest v enem letu kot kdajkoli prej — pa tudi prvotpo zastavljeni program 70 km asfaltnih v 5 letih ni več tako daleč od realnosti, kot se je marsikomu zdelo še v lanskem letu.
Premiki
na področju PTT
11. septembra 1989 smo bili v Domžalah priča otvoritvi prve digi-ralne centrale sistema ESWD — ISKRA z zmogljivostjo 5000 priključkov, kar je bil investicijsko izredno zahteven poseg, omogočil pa bo, da bomo do konca leta 1990 na območju akcije »4000 telefonov v osrednjem delu občine Domžale« ter »akcije Mengeš« imeli kar 40 telefonov na 100 prebivalcev. Ta datum bo tudi za vedno ostal pomemben mejnik v razvoju telefonije pri nas. ČeloTen projekt razvojaTetefo-nije v občini Domžale, ki je oziroma bo dvignil našo sicer gospodarsko razvito občino iz najnižjega nivoja telefonske razvitosti v ljubljanski regiji na precej ustreznejši nivo, je bil tudi organizacijsko in finančno redno težka naloga. Doslej je bilo •djučenih na območju centrale omžale 1733 novih telefonskih priključkov, na območju centrale Mengeš 380 telefonskih naročnikov — to je skupno 2133 telefonskih priključkov. Do konca marca 1990 je po terminskem planu predvideno še 295 priključkov. Trenutno smo v fazi nabave kablov za smeri Domžale—Stob—Trzin,	Domžale—
Vir—Količevo, potrebna je dopolnitev mreže na območju KKO Domžale in KKO Dob, odsek Dob—Krtina in Dob—Gorjuša. Prav tako je že sklenjena pogodba za nabavo nove centrale v Radomljah, ki naj bi bila montirana v mesecu septembru 1990. Istočasno pa smo v fazi nabave kablov za KKO Radomlje (vsebuje področje Radomelj, Rove, Preserja kot tudi Homca). V lanskem letu je bila aktivirana tudi nova centrala v,Mengšu.
Ekologija
Tudi na področju ekologije smo izpolnili napovedi iz našega programa. V sklopu zaščite reke Save smo neposredno pred 29. novembrom 1989 pričeli z povečavo Centralne čistilne naprave Domžale— Kamnik z dograditvijo dveh gnilišč Velikosti po 1800 kubičnih metrov v vrednosti 5.500.000 din, po cenah na dan 1.12. 1989. Še večja in morebiti bolj pomembna naložba je bila pričeta v istem terminu na čiščenju odpadnih vbcf farme Ihan in sicer na fazi anaerobnega gnitja, dehidracije mulja in koristne izrabe bioplina. Vrednost celotne naložbe je znašala po cenah 1. 12. 1989 kar blizu 13.000.000 din. Velik delež
sredstev je bil zagotovljen iz republiške vodnogospodarske in kmetijske sfere.
Izredno pomembna naložba s področja ekologije je tudi gradnja kolektorja od Trzina do Mengša, saj bo to celotno področje navezano na Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, ter bo opuščena sicer preobremenjena začasna čistilna naprava Mengeš ter s tem zagotovljena zaščita vodotoka Pša-ta. Zgrajeno je bilo tudi veliko kanalizacije predvsem v KS Homec-No-žice, KS Preserju, KS Radomlje, KS Slavka Šlandra, KS Dob, KS Prevoje itd.
Zgrajeni so bili tudi številni komunalno-cestni objekti. Omenim naj, da smo asfaltirali več kot 14 km cest, gradili vodovode v KS Velika vas-Dešen, sistemu Žeje— Trojica, KS Rafolče itd., zgradili precej metrov javne razsvetljave in uredili druge dobrine pomembne za občane.
Važna naložba predvsem z vidika ekologije je plinifikacija centra Domžal, ki se je navezal na zemeljski plin kot ekološko najčistejši vir. Nanj so še priključene velike soseske SPB-2 in Veljka Vlahoviča v Domžalah, Dom upokojencev Domžale, Srednja kovinarska in usnjarska šola, na navezavo pa se pripravlja »Univerzale«, »Toko«, Zdravstveni dom Domžale, Napredek Domžale, pripravljajo pa se tudi novi plinovodi. Naložbo v »Tosami«, kjer so bili prav tako ob 29. novembru 1989 odprti moderni proizvodni prostori, ki zagotavljajo »Tosami« vse potrebne sanitarno-tehnične pogoje za uspešno delo. Tudi na področju trgovine je bilo veliko investirano. Tako je bil odprt objekt »šport Napredek« v sklopu lepega stanovanjsko poslovnega objekta Kovinar v Domžalah ter cela vrsta prodajaln v sklopu kompleksa SPB-1 v Domžalah in širom po naši občini.
Posebno intenzivna gradnja je bila na področju športnih objektov, saj se poleg zgrajenih dveh teniških hal v Domžalah in Mengšu gradi v Domžalah v športnem parku pravi teniški stadion, ki naj bi v začetku meseca maja 1990 gostil prvi profesionalni teniški turnir ATP z nazivom »Slovenija — open«.
V	Mengšu se je dokončala temeljita sanacija Doma počitka, gradi se tudi Gasilsko-Godbeni dom, v Pečah je bil lani predan namenu novi Gasilski dom, ki služi tudi krajevnim potrebam, na Količevu pa se gradi s skupnimi napori našega gospodarstva Požarni center Domžale.
V	letu 1989 je bila posebej intenzivna naložbena dejavnost na regulaciji Kamniške Bistrice južno od peste Domžale—Ihan, prav tako pa so bile izvršene številne agromelioracije na hribovskih predelih naše občine.
V	fazi priprave se nahaja naložba v sanacijo in funkcionalno usposobitev gradu Krumperk kot v ureditev golf igrišča na tem območju, poslovno-hotelski kompleks v centru Domžal kot tudi novo deponijo oziroma drug ustrezen način treti-ranja komunalnih odpadkov, kjer pa se srečujemo z vrsto težav.
Brez dvoma pa je najbolj intenzivna gradnja potekala v obrtni coni Trzin, kjer je bilo prodanih na 34 ha že več kot 100 parcel obrtnikom ter vrsti podjetij kot so: PKB BEOGRAD, LESNINA, ELEKTROTEHNA, VEGRAD, GRADITEU, MERCATOR, SGP GORICA, JATA. AVTOSERVIS DOMŽALE, itd. V kratkem pričakujemo razširitev te cone in s tem pridobiti 50 novih parcel za potrebe obrti in podjetništva.
skušal v okviru svojih pristojnosti pomagati razreševati kritično situacijo, ki je nastajala v delovnih organizacijah, kot so »MELODIJA« Mengeš, »TOKO« Domžale, »MLI-NOSTROJ« Domžale, »PAPIRNICA« Količevo, SGD »BETON« -TOZD GRADNJE Domžale, ter v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Čeprav je bila v Domžalskem gospodarstvu decembra 1989 proizvodnja kar za 10 % nad obsegom proizvodnje v istem mesecu 1988 leta, je gledano skozi celo leto 1989 proizvodnja obstala na isti ravni kot leto poprej. Kljub vsem težnjam kot je predvsem neustrezna tečajna politika je gospodarstvo v občini Domžale v letu 1989 izvozilo za 14 % več kot v letu 1988 ter uvozilo za 2 % več. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom je znašala v letu 1989 121, v letu 1988 pa 109. V skupnem izvozu ima s 26 % gotovo največji delež LEK — TOZD KEMIJA, sledi pa PAPIRNICA Količevo z 21 % deležem, INDUPLATI s 15 % in HELIOS s 14% deležem. Delež konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu domžalskega gospodarstva znaša 78 %, medtem ko delež uvoza iz konvertibilnega področja predstavlja 80 % skupnega uvoza.
Težji pogoji gospodarjenja so se v letu 1989 močno pokazali tudi na področju zaposlovanja. Brezposelnost se je začela dvigovati že v letu 1988, medtem ko se je v letu 1988 povečala skoraj za 44 % ter je bilo v domžalskem zavodu za zaposlovanje konec decembra 1989 prijavljenih 478 iskalcev zaposlitve. (Oktobra 1989 je bilo iskalcev zaposlitve 418), kar predstavlja ca. 3,8 % vseh zaposlenih v občini Domžale. Ob koncu leta 1990 pričakujemo, da bo število nezaposlenih naraslo na ca. 500, vendar le pod pogojem, da v našem migracijskem prostoru ne bo stečajev.
Drobno gospodarstvo
Izvršni svet je jeseni 1989 pripravil za zbore občinske skupščine temeljito analizo dosedanjega razvoja drobnega gospodarstva in podjetništva v preteklih 10 letih, ter nanizal usmeritve za nadaljnje delo na tem področju, ki naj bi še vnaprej bila uspešna specifika našega občinskega gospodarstva. Trenutno je na področju drobnega gospodarstva skupno preko 3000 nosilcev obrti in zaposlenih v obrti, na LB — BANKI Domžale pa je odprlo svoje račune več kot 200 zasebnih podjetnikov.
Družbene dejavnosti
Izvršni svet SO Domžale je tudi tekoče spremljal dogajanja na področju družbenih dejavnosti ter razreševal perečo finančno problematiko predvsem na področju zdravstva, ki se je s 1.1. 1990 preneslo na republiko ter na področje šolstva. Skupščini smo predstavili temeljito analizo o realizaciji skupščinskih sklepov na področju vzgoje in izobraževanja iz julija 1988. Mirno lahko ugotavljamo, da imamo na področju šolstva dobro urejene prostorske možnosti (med najboljšimi v Sloveniji) in opremljenost šol kot tudi relativno urejene osebne dohodke, tako pri šolah kot zdravstvu, tako da kljub obstoju stavkovnega odbora pri osnovnih šolah, kakšnega hujšega problema na tem področju ni bilo. Izredno bogato je bilo življenje na področju kulture in športnih dejavnosti v preteklem letu, kjer je težko naštevati vse uspele prireditve in podvige športnikov in kulturnih delavcev. Obstaja pa odprt stalen problem
vezan na vzdrževanje športnih in kulturnih objektov. Še večji povda-rek bo potrebno v bodoče dati sociali, pri čemer moramo pripomniti, da je v pripravi izdelava ustreznega socialnega programa za našo občino. Na področju stanovanjske gradnje smo v letu 1989 uspešno razreševali to področje ter zgradili ustrezno število stanovanj, ob tem da v letu 1990 na tržišču v občini Domžale praktično ne bo na razpolago- nobenega blokovnega stanovanja. Pomembno vlogo na stanovanjskem področju igra Stanovanjska zadruga Domžale z več kot 1500 člani.
Dopolnjeni plan
Izvršni svet SO Domžale je v letošnjem letu po praktično večletnem delu sprejel spremembe in dopolnitve prostorskega dolgoročnega plana občine ter predložil Skupščini v obravnavo celo vrsto urbanističnih dokumentov. Prav tako se je tekoče praktično vsak mesec ubadal z določanjem cen komunalnih storitev in stanarin (te so z decembrom mesecem zamrznjene), oskrbnin v domovih upokojencev in vrtcih. Posebej je bilo posvečeno več obravnav področju kmetijstva in pa krajevni problematiki. Realizirali smo dana zagotovila o tesnem stiku Izvršnega sveta s krajevnimi skupnostmi, katere je posebna delovna skupina najmanj 1 x obiskala na terenu samem, posamezni člani Izvršnega sveta pa so bili res veliko prisotni na terenu. Mislim tudi, da se je pokazala upravičenost odločitve o profesionalnem članu Izvršnega sveta zadolženega za krajevne skupnosti. Kljub velikim naporom in številhim nejasnostim smo dokaj neboleče ukinili s 1. 1. 1990 SIS-e ter prenesli delo strokovnih služb SIS v občinsko upravo ter tudi sprejeli integralni proračun za leto 1990 v katerem predstavljajo sredstva takoimenovanega »splošnega dela« (tistega, katerega smo poznali vse doslej pod terminom proračun) le ca. 25 %, vse ostalo pa odpade na dejavnost, ki so jih v preteklosti prekrivali SIS-i.
Prispevne stopnje
Koncem leta smo tudi predložili skupščihi v sprejem odlok o prispevnih stopnjah, kjer je zaradi novega sistema prihajalo ravno tako do izrednih težav. .Celotno lansko leto smo bili po zbirni prispevni stopnji na dnu — torej med najnižjimi v Sloveniji, v mesecu juniju 1989 pa celo najnižji v Sloveniji. To govori o tem, da smo dokaj racionalno obremenjevali gospodarstvo na tistih področjih, ki so v pristojnostih občine. Prispevne stopnje so se s 1.1. 1990 močno povečale predvsem vsled prenosa določenih nalog iz občin na republiko ter izenačenja pogojev za celo Slovenijo. Tudi s 1. 1. 1990 je naša zbirna prispevna stopnja 45,92, povprečna stopnja v Sloveniji pa 47,19 (za primerjavo Ljubljana 47,49, Kamnik 46,73) in ob dejstvu, da smo po višini prispevne stopnje okoli 57. mesta med 65 občinami v Sloveniji govori, da strogo spoštujemo dogovore, da obremenitve domžalskega gospodarstva ne smejo biti večje kot to velja za povprečje v Sloveniji. Kakšne težave imamo ob tem, da imamo na praktično vseh področjih nadpovprečni standard, ni potrebno posebej poudariti.
Tekoče razreševanje
Delo Izvršnega sveta je izredno raznoliko, vsestransko, vsak dan se srečujemo s številnimi problemi, ki jih je potrebno tekoče razreševati. Globalno gledano smo praktično na vseh področjih realizirali programske usmeritve, ki smo si jih zastavili pred slabim letom dni. Določene teme in naloge pa bodo realizirane še na preostalih dveh ali treh zasedanjih zborov občinske skupščine; na zadnjem zasedanju skupščine pa bo obravnavan celovitejši pregled dela Izvršnega sveta kot tudi občinske uprave v preteklem letu.
Aktualno razmišljanje:
Samo individualna odgovornost nas lahko reši iz krize____________________________________
Nihče od nas v svojem življenju še ni povedal vsega; pra-vimo, da se človek uči do smrti. V vsakem nazoru, vsakem prepričanju, v vsakem mnenju je nekaj resnice; več resnice je torej v več mnenjih, za kar je ravno sedaj v tem pluralno razgibanem času napočila možnost, da jo odkrijemo in z njo okoristimo slovenski narod. Hkrati pa nam preti nevarnost, da z novimi možnostmi nastopa pred narodom okoristimo predvsem sami sebe, pri čemer kaj radi zahajamo v plitkost, videti pri političnem nasprotniku — besedil ni treba jemati dobesedno — le sence, svetle lise pa zavestno prezremo. Če in kadar tako delamo, smo daleč od kulture medsebojnega občevanja in iščemo le sebe. Opozarjali smo in tudi sam sem opozarjal v številnih prispevkih — da bo toliko časa, dokler drugačnost ne bo ustavno etablirana možnost za alternativna gledanja na vsa družbena dogajanja* vse po starem. Nismo se bali dogmatikov in prepričljivo dejali, da je problem novega časa vprašanje soobstoja različnosti, na podlagi katerega (soobstoja) je enakomernejša porazdelitev odločanja ... tisto vprašanje, mimo katerega ne moremo. Družbe in življenje nasploh ne poznajo za vselej zaključenih modelnih rešitev. Federalna politika, kakršno imamo, enostavno ni v kondiciji, da bi si lahko privoščila ok-troiranje volje eni ali drugi republiki, pokrajini ali celo ustavno krizo ..., nezadovoljstvo naroda slej ko prej privre n dan. Dokler bodo pri nas prisotne težnje o jemanju enern narodu in dajanju drugemu narodu, kar je proti krščanskim in marksističnim načelom, kolikor (dajanje) ne temeni n svobodnem odločanju in dejanski zmogljivosti nasploh, n bomo mogli govoriti o dejanskem sožitju naših narodov narodnosti. Naša dolžnost je, da v mejah svoje republike i peljemo vse narodove mogočnosti: tako na državnem P dračju z dograjevanjem suverenosti našega naroda in s Kr pitvijo njegove samostojnosti... kakor tudi na cerkvene področju z ustanovitvijo samostojne slovenske škofovsK konference. Le-ta bi se namreč že bolj skladala tudi z id I večje državne suverenosti, ki jo posameznim republika daje naša ustava. Slovenci smo morali čakati dvanajst sto tij, da se nam je odprla ta čudovita možnost! Sele v z njem času, ko smo po drugi svetovni vojni dobili sanr,os^i nost v okviru lastne republike, in po letu 1968 lastno ^ tropolijo, moramo govoriti o vsestranski mogočnosti uresničitev tako državne kot cerkvene samostojnosti, r pričan sem namreč, da je sicer nekoliko prostodušna zc,r tr. tev obeh sestavin zelo umestna. Zgodovina namreč to p juje. Če so hoteli narodi doseči samostojnost in držayn ’ so se morali hkrati potruditi tudi za cerkveno samostojn Brez lastne, državno zaokrožene cerkvene pokrajine si n lo mogoče predstavljati trdne in močne skupnosti — d ve, ne tiste kohezivne sile, iz katere se porajajo ali so s rajale kulturna, družbena, gospodarska, politična m n zadnje verska stremljenja in hotenja.	.
Ko v svojem prispevku »Pismo slovenskemu nar.?<v!) j^j-ga je objavil ljubljanski Dnevnik, ne skrivam simpatij 0. jka lana Kučana, evidentiranega kandidata za Pr . h|i-predsedstva SRS, tega nisem storil zato, da bi se reci m nil komunistom, ampak zato, ker pri presojanju Ijuu'n dam na barvo, v podobnem smislu tudi želim, da misleči ne bi že apriori zavračali vse, kar ne izhaja 'z, Levega zelnika oz. zelnika njihove stranke, če namreč oi^ sko hočemo z združenimi močmi slediti enemu sam svetovnemu cilju DOBROBITI NAŠEGA NARODA.	irt1
Pa to še ni vse! Vidimo, da je presek, če se lahko lZokr0g v matematičnem jeziku, programov vseh strank kar ^ ^
gramov si morajo stranke nujno razdeliti delo 'n.^0^0'poj' bo kakšna storila za svoj narod — tu smo torej prisl' _ .^se-ma individualne odgovornosti vsake od strank, ki 9 1 oSa-veda treba udejanjati, kakor tudi do individualne a mezniške odgovornosti posameznih članov zr)otraj>j oSa-Vedimo tudi, da eventualno medsebojno ribanje me ^ meznimi strankami lahko izkoristijo razni... Stran ’ 0(j), ji šlo zgolj za oblast, (nekaj tega je pač prisotno P slovenski narod ne potrebuje. Upravičenost obstoj ra. štva strank bo uspešno opravila potrjevalni izpitle ,gVanje vljenosti pomagati vodilni stranki, kadar gre za r ’ je\\\\ našega naroda iz te ali one krize. Če si ne bomo ^ b0|j-delovnega področja, slovenski narod ne bo prav nl raz-šem, kakor je bil v minulem obdobju, ko so nam z ^ je glednih stolpov pridigali o kolektivni odgovornost. pripeljala na rob propada: vsi smo namreč odgov in samo tedaj, če je vsakdo izmed nas odgovorei • ^vse,n Tovariši in gospodje, drug pri drugem 9le^e P. pot^ tisto, kar vas združuje in ne tisto, kar vas razdvaj . pa na DELO!	|va(1 Kepic
Gospodarjenje
Izvršni svet SO Domžale je v obravnavanem obdobju intenzivno tekoče spremljal situacijo v gospodarstvu ' in negospodarstvu, ter
GODBA DOMŽALE
prireja tradicionalno KULTURNO ZABAVN PRIREDITEV ob Dnevu žena	rj
Prireditev bo v petek, 9. 3.1990 ob 19.3° U v HALI KC Domžale.
Sodelujejo:
—	Domžalska godba
—	Mito Trefalt-Košnikov ata
—	Domžalske mažoretke
—	plesna skupina. Češpljev drevored:
—	modna revija Rašice, Univerzale, To
—	žrebanje vstopnic, privlačne nagrad Predprodaja vstopnic v Veleblagovnici Žale.
Lepo vas vabimo domžalski godbeniki
STRAN 10
občinski po*°če

Na podlagi 37. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81, 11/88), 32. člena Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti (Ur. vest-nik občine Domžale št. 2/89), sklepov zborov Skupščine občine Domžale o programu in proračunu stanovanjskega gospodarstva v občini Domžale, Odbor za stanovanjsko gospodarstvo občine Domžale razpisuje
2. javni natečaj
ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI
I.	PRAVICA
Pravico po tem natečaju imajo:
1. Delovne organizacije, ki združujejo sredstva solidar-jjosti za namene kreditiranja stanovanjske gradnje v občini Domžale in prevzamejo obveznost, da zagotovijo lastno udeležbo za gradnjo, nakup ali prenovo stegovanj v skladu 8 Pravilnikom.
.2. Delavci, delovni ljudje in občani ter njihove družine z n,zjimi dohodki, ki nimajo ustrezno rešenega stanovanjske-9a vprašanja in izpolnjujejo pogoje tega pravilnika. To so:
—	mlade družine
—	mladi strokovnjaki
—	občani in družine, ki prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje
—	družine z večjim številom otrok (tri ali več)
—■ udeleženci NOV.
Za mlade družine štejejo:
,	— mlada zakonca, kjer ni noben od zakoncev star več
kot 30 let,
~ mlada družina z vsaj enim otrokom, kjer noben od staršev ni star več kot 30 let,
kot 30 samohranilka ali samohranilec, ki ni stara ali star več
~ za mlade strokovnjake štejejo delavci, ki s svojim hanjem in spodobnostjo lahko največ pripomorejo k razvo-iu delovne organizacije, predvsem z visoko in višjo izobraz-0 in ki izpolnjujejo kriterije in merila organizacije združene-9a dela ali delovne skupnosti za pridobitev tega naziva . — za občane in družine, ki prvič ustrezno rešujejo svo-n s,anovanjsko vprašanje se štejejo podnajemniki in sosta-ovalci ter občani, ki imajo premajhno družbeno stanova-I®. če glede na površinske standarde zasedajo manj kot bit!/Vico PriPadaj°če stanovanjske površine in je po prido-ltv' lastnega stanovanja to stanovanje prosto j za družine z večjim številom otrok štejejo družine s ^apo f1' V6^ nePreskrDljenimi otroki, kjer sta oba zakonca
-J1- VIŠINA IN VRSTA POSOJILA TER SPLOŠNI IN PO-SEBNl POGOJI
Skupni razpisani znesek za posojila je 9.700.000 din. Razpisani znesek je namenjen: nih 4.700.000 din za gradnjo ali nakup družbeno najem-za ff*ar'ovani za	za nakup stanovanj v etažni lastnini
‘■klavce iz točke 1. I. poglavja tega razpisa, jji D®lovne organizacije lahko uveljavljajo pravico do poso-P° tem razpisu če:
oblir~ začasno v skladu skupne porabe niso sposobne nov 0Vati dovoli sredstev, potrebnih za planiran obseg sta-anjske gradnje in združujejo sredstva solidarnosti za na-kreditiranja stanovanjske gradnje v občini Domžale, pl " so sprejele srednjeročne in letne plane kadrov ter ne stanovanjske graditve,
^ ~7 30 sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in 'rski • 23 re^evani® stanovanjskih vprašanj svojih delavcev, ben- ne 2 Ekonom o stanovanjskem gospodarstvu, druž-vSk|lr^ do9ovor°m o skupnih osnovah za ugotavljanje in Og alevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov o r°čju stanovanjskega gospodarstva ter s Pravilnikom J)0jih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti,
°sno~ imai° skladno s samoupravnim splošnim aktom o jljl b '|a^ 'd merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj svo-dejuf avcev. sprejeto prednostno listo upravičencev za do-^ stanovanj,
^ imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo, so kreditno sposobne.
$ojna stna udeležba delovne organizacije pri pridobitvi po-n°Va 2naŽ3 najmanj 50 % od vrednosti pripadajočega sta-don, Ja 0z- 25% pri organizacijah posebnega družbenega 2 na in se izračuna po 24. členu Pravilnika, fiovej-f0000°0din za kreditiranje gradnje, nakupa in pre-Ce del °Vaniin stanovanjskih hiš v zasebni lasti, za delav-°vne ljudi in občane iz točke 2. I. poglavja tega razpi-
'^oini ^encl za Posojilo za stanovanjsko gradnjo morajo _J®yati naslednje pogoje:
tiranja da zdru2ujejo sredstva solidarnosti za namene kredi-tdlo^j^jObčini Domžale, kar dokažejo s potrdilom DO oz.
^ da nimajo ustreznega standardnega stanovanja, r'ikai ^ a 30 lastniki nepremičnine oz. pridobijo izjavo last-9r6 za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše,
do najmanj individualno gradnjo oz. zadru-
i1 9radha imai° zgrajeno stanovanjsko hišo ‘ho grac)^ne faze’ č® 9re za individualno gradr
hav.1!!® inriajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo, če gre J^P stanovanja,
^radnT irT,ai° v®ljavno gradbeno dovoljenje, če gre za no-Pr®hovo °,02' Potrdilo o priglasitvi gradbenih del, če gre za stanovanja ali stanovanjske hiše, s)ani 3o o/ ,rnai° zagotovljeno lastno udeležbo v višini naj-« ^Vani Sredstev od proračunske vrednosti pri nakupu QlJalni gra^jn0.2, zgrajeno hišo do III. gradbene faze pri indivi-
sreriV ?eloti Poplačajo vsa posojila pridobljena iz zdru-t^hja j. s,,ev vzajemnosti za nakup nestandardnega sta-stalw,eriti m®sečni obrok je nižji od povprečne mese-5 h*a Ias,nne V °bčini Domža'«.
sj^Shilno ? ude,e2bo se šteje privarčevan denar, dokazan dr 9 v banu'0^0’ namensko posojilo na privarčevana sred-r>J9a doi,~l’,.ma,erial. vloženo delo delavca ali občana ter Vižin°k^l)'va vfaganja
Posojila, ki pripada upravičencu znaša največ
55 % pri nakupu stanovanja, 50 % pri zadružni gradnji in 45 % pri individualni gradnji.
Osnova za izračun višine posojila je predračunska vrednost stanovanja oz. cena za m2 stanovanjske površine v individualni gradnji in dohodek na družinskega člana prosilca, v primerjavi s povprečnim dohodkom v SR Sloveniji v preteklem letu.
Znesek pripadajočega posojila se izračuna po 28. členu Pravilnika.
Pri izračunu višine posojila se vsa že pridobljena posojila za isto stanovanje ali stanovanjsko gradnjo v revalorizirani vrednosti odštevajo. Valorizacijski faktorji so izračunani na podlagi podatkov Zavoda za statistiko SRS.
Obrestna mera za vsa posojila je 8 % s tem, da se mesečni obrok odplačevanja posojila enkrat letno poveča za isti odstotek, kot se povečajo osebni dohodki na zaposlenega v SRS v preteklem letu, oziroma po sklepu Odbora za stanovanjsko gospodarstvo občine Domžale.
Odplačilna doba za nakup stanovanj za DO je maksimalno 10 let, za individualno gradnjo 15 let in za nakup stanovanj v etažni blokovni gradnji 20 let. Z vsakoletnim dviganjem mesečne anuitete pa se odplačilna doba ustrezno skrajša. Mesečni obrok za posojilo ne sme biti nižji od 10 % dohodka na zaposlenega v SRS.
Če sredstva tega javnega natečaja ne bodo zadoščala za reševanje vlog v višini, kot to določajo pogoji razpisa, lahko Odbor za stanovanjsko gospodarstvo znižuje višino upravičenega zneska udeležencev v skladu z dejanskim prilivom sredstev, oziroma poveča razpisano vsoto, če dejanski priliv presega planiranega.
Delavci priložijo k vlogi za posojilo naslednjo dokumentacijo:
—	prošnjo za posojilo (obrazec),
—	potrdilo DO oziroma delodajalca o združevanju sredstev solidarnosti za namene kreditiranja,
—	potrdilo o povprečnem mesečnem dohodku v preteklem letu za člane prosilčeve družine,
—	potrdilo o številu družinskih članov,
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
. — gradbeno dovoljenje, ko gre za posojilo za individualno gradnjo, oz. potrdilo o priglasitvi gradbenih del pri adaptacijah,
—	zemljiškoknjižni izpisek,
—	kupoprodajno pogodbo, ko gre za nakup stanovanja,
—	dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih,
—	mnenje Centra za socialno delo Domžale, če gre za izjemno reševanje stanovanjskega vprašanja,
—	mnenje DO, v kolikor se prosilec prijavlja na razpis kot »mladi strokovnjak«,
—	prosilci, ki izvajajo adaptacijska dela na podlagi potrdila o priglasitvi del, morajo priložiti tudi predračun nameravanih del.
III.	ROK IN KRAJ
Vloge za posojila je potrebno dostaviti v roku 30 dni, od objave v Občinskem poročevalcu občine Domžale na naslov Skupščina občine Domžale, Ljubljanska 76/11 (v prostorih DO Razvojni zavod Domžale), kjer dobite tudi vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajnimi pogoji in obrazce, potrebne za udeležbo na natečaju.
Vloge prispele na naslov po roku in nepopolne vloge, ki se v osmih dneh po zaključenem natečaju ne dopolnijo z zahtevanimi potrdili se ne bodo upoštevale.
IV.	POSTOPEK PRIPRAVE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA
Odbor za stanovanjsko gospodarstvo bo po končanem zbiranju vlog sprejel osnutek prednostnega vrstnega reda s številom točk in ga objavil v Občinskem poročevalcu in na oglasni deski Skupščine občine Domžale.
Pri sestavi prednostnega vrstnega reda se bodo upoštevala merila iz 31. čl. Pravilnika, ki so:
—	stanovanjske razmere — status in pogoji bivanja,
—	skupni dohodek občana in njegove družine,
—	zdravstvene razmere,
—	socialne razmere,
—	delovna doba in udeležba v NOV,
—	druge osnove in merila.
V 15 dneh od objave osnutka prednostnega vrstnega reda lahko vsak prosilec, ki je vložil prošnjo za posojilo, vloži pri Odboru za stanovanjsko gospodarstvo občine Domžale ugovor zoper objavljen osnutek prednostnega vrstnega reda. Po preteku 15 dnevnega roka bo Odbor za solidarnost pripravil dokončen predlog vrstnega reda in ga dal v sprejem Odboru za stanovanjsko gospodarstvo občine Domžale.
Po sprejemu se dokončni vrstni red upravičencev za stanovanjsko posojilo objavi v Občinskem poročevalcu. Tako sprejeti prednostni vrstni red je dokončen in velja do sprejetja novega prednostnega vrstnega reda.
Odbor za stanovanjsko gospodarstvo Skupščine občine Domžale
Na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV (Ur. vestnik občine Domžale 8/87) sklepa zborov skupščine občine Domžale o programu in proračunu stanovanjskega gospodarstva v občini Domžale, ter sklepa Odbora za stanovanjsko gospodarstvo razpisujemo
3. javni natečaj
ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO ZA UDELEŽENCE NOV TER ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA STANOVANJIH ZGRAJENIH S SREDSTVI ZA UDELEŽENCE NOV
I. PRAVICA
Pravico po tem natečaju imajo:
— udeleženci NOV (borci NOV in kmetje borci NOV) s stalnim prebivališčem na območju občine
Domžale, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju oz. v izjemnih primerih v enojnem trajanju,
—	vojaški vojni invalidi,
—	otroci in vdove padlih ter po vojni umrlih udeležencev NOV in vojaških vojnih invalidov v kolikor so nesposobni za pridobitno delo, kar dokažejo z ustreznim zdravstvenim spričevalom.
II. VIŠINA POSOJILA TER RAZPISNI POGOJI
Razpisani znesek 60.000 din je namenjen:
—	za dodeljevanje posojil za prenovo in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov.
Upravičenci iz tč. I. tega razpisa lahko dobijo posojilo če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje ali slabo urejene stanovanjske razmere v stanovanju ali stanovanjski hiši v svoji lasti.
—	da niso lastniki počitniške hišice,
—	da zagotovijo lastno udeležbo.
Posojilo se daje največ do 50 % od predračunske vrednosti prenovitvenih del ali adaptacije, ki mora biti oblikovana glede na ceno m2 stanovanjske površine, ki jo enkrat letno določi Odbor za stanovanjsko gospodarstvo Skupščine občine Domžale.
Maksimalna doba vračanja posojila je 15 let, obrestna mera pa 8 % s tem, da se mesečna anuiteta enkrat letno poviša za procent za katerega se poveča osebni dohodek v SRS oz. po sklepu Odbora za stanovanjsko gospodarstvo SO Domžale. Višina posojila, ki ga dobi posamezni upravičenec se izračuna po 11. členu Pravilnika.
Če obseg razpoložljivih sredstev ne zadošča za izračun posojila po 11. členu Pravilnika, se znesek posojila sorazmerno zniža, upoštevaje vrstni red uvrstitve na prednostno listo dodeljevanja posojil.
Prijavo na razpis je potrebno vložiti pisno in mora vsebovati:
—	osebne podatke upravičenca
—	število družinskih članov
—	kratek opis potreb glede posojila
—	predračunsko vrednost obnovitvenih del ali adaptacije.
Posojilo je obvezno vknjižiti v Zemljiško knjigo.
K prijavi za pridobitev posojila je potrebno priložiti:
—	pravnomočno odločbo o priznanju udeležbe v NOV ali invalidnosti oz. potrdilo komisije upravnega organa za zadeve borcev in invalidov pri SO Domžale,
—	potrdilo o številu družinskih članov,
—	potrdilo o dohodku upravičenca in njegovih družinskih članov v preteklem letu,
—	izjavo, da upravičenec ali člani njegove družine niso imetniki počitniške hišice,
—	izkaz do sedaj prejetih posojil iz družbenih sredstev za obnovo iste stanovanjske hiše ali stanovanja,
—	zemljiško-knjižni izpisek,
—	gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del,
—	dokazilo o lastni udeležbi oz. vlaganju v stanovanje oz. stanovanjsko hišo.
Na podlagi osnov in meril, ki so s pravilnikom določena za dodeljevanje stanovanj upravičencem bo Odbor za stanovanjsko gospodarstvo Skupščine občine Domžale v sodelovanju z občinsko organizacijo ZZB NOV pripravil predlog prednostnega vrstnega reda za dodelitev posojil in dodelitve stanovanj. Pri sestavi prednostne liste upravičencev do posojila se upošteva:
—	ocena stanovanjskih razmer upravičenca
—	čas udeležbe v NOV
—	stopnja invalidnosti
—	zdravstveno stanje upravičenca
—	socialno materialni položaj
—	stalno bivanje v občini
Stanovanja, ki bodo dodeljena upravičencem na podlagi sprejete prednostne liste so vsa morebitno izpraznjena stanovanja, ki jih uporabljajo udeleženci NOV. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju, zgrajenem s sredstvi za udeležence NOV:
—	da upravičenec in osebe, ki z njim stalno prebivajo v življenjski ali ekonomski skupnosti niso imetniki stanovanjske pravice primernega stanovanja ali lastniki primernega vseljivega stanovanja,
—	da imajo upravičenci stalno bivališče na območju občine Domžale,
—	da upravičenec oziroma kdo od članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hišice,
—	da obstoječa stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne presega stanovanjskih standardov iz Pravilnika,
—	da obstoječe stanovanje ni primerno opremljeno (ni vode, elektrike, ogrevanja) ali ni funkcionalno.
Upravičenci do družbeno najemnega stanovanja bodo morali prispevati lastno udeležbo, ki znaša od 0 do 6 % revalorizirane vrednosti dodeljenega stanovanja. Upokojenci, starejši od 70 let ne plačajo lastne udeležbe. Osnova za lastno udeležbo prosilca za novanje je skupni mesečni dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v preteklem letu oziroma pred vselitvijo v stanovanje.
Postopek za vložitev prošnje za pridobitev stanovanjske pravice občine Domžale.
K prošnji za stanovanje morajojprosilci priložiti naslednja potrdila:
^»oCevalec
—	dokazila o udeležbi v NOV oz. potrdilo upravnega organa SO Domžale za varstvo borcev in invalidov,
—	potrdilo o številu družinskih članov,
—	potrdilo o dohodku prosilca in članov njegove družine,
—	izjavo, da upravičenec in osebe, ki z njim stanujejo v življenjski ali gospodinjski skupnosti, niso imetniki stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastniki stanovanjske hiše oz. vikend hiše,
—	ustrezno potrdilo o stopnji invalidnosti,
—	potrdila specialističnih zdravstvenih zavodov o eventualni obolelosti prosilca oz. članov njegovega gospodinjstva.
Obrazec prošnje
Prosilci dobijo obrazec prošnje za stanovanje in za pridobitev posojila pri Skupščini občine Domžale, Ljubljanska 76/11 (v prostorih RAZVOJNEGA ZAVODA Domžale)
ROK TRAJANJA NATEČAJA
Prosilci naj dostavijo prošnjo z ustrezno dokumentacijo v 30 dneh od objave v Občinskem poročevalcu in na oglasni deski Občinske zveze združenj borcev NOV in sicer po pošti ali osebno. Vloge prispele po zaključenem natečaju in nepopolne vloge se ne bodo upoštevale.
Odbor za stanovanjsko gospodarstvo SO Domžale bo prednostni listi objavil v Občinskem poročevalcu, na oglasni deski Občinske zveze ZZB NOV skupaj s pozivom na 30 dnevno javno razpravo.
ODBOR ZA
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Kmetie vabimo, da se nam občani pridružijo!
Kmečka zveza podružnica Domžale je imela občne zbore v Domžalah 7. 2., v Moravčah 8. 2., v Lukovici pa 9. 2.1990. Odziv kmetov in ostalih občanov je bil dober. Največji obisk je bil v Lukovici, kjer se je zbora udeležilo 71 občanov. Razveseljivo je, da so se zborov udeležili občani vseh starosti, kar daje našemu odboru voljo, da še bolj zavzeto dela. Na zborih so se pododbori dopolnili z novimi dani.
zbore je vodil predsednik odbora Kmečke zveze podružnice Domžale Janez Hribar, davni govornik je bil Ciril Smerkolj, ki je predstavil delo SKZ v preteklem letu. Poudaril je aktivnost SKZ na področju problematike z mlekom. Njegovi povzetki so sledeči:
—	SKZ je klub izrednim naporom, da predoči problem cene mleka, dosegla premajhne uspehe v boju z monopolnim aparatom administracije in mlekarn. Razen v mesecu avgustu, ko je bila cena mleka realna, so bili kmetje prikrajšani.
—	uspeh je, da se je oblikoval ODBOR za mleko, ki naj bi v bodoče usklajeval odnose med proizvajalci-kmeti in mlekarnami.
—	Gozdno gospodarstvo ne posluje solidno pri plačevanju odkupljenega lesa. SKZ je uspela doseči, da je pri odkazilu lesa prisoten kmet in da mora GG preden odpelje les imeti podpisan manual o prevzemu lesa.
Posebno poglavje obravnave je bila EMONA Kmetijska zadruga Domžale. Predstavnikom zadruge je bilo povedano, da zahtev SKZ ni hotela ali ni bila sposobna uresničiti. Naloge, katere je zadruga slabo izvršila so:
1.	Ni uredila tehtanja živine v živo
2.	Pri izplačilu mleka so se večkrat pojavile zamude.
3.	Zadruga ne posreduje informacij o tekoči problematiki na učinkovit način, zaradi česar prihaja do slabe volje. Često se za krivca obtoži zadrugo, ki post festum dokazuje, da ni kriva. ZADRUGA JE DOLŽNA O PROBLEMIH, KI ZADEVAJO KMETA, POROČATI AŽURNO IN KVALITETNO V PISNI OBLIKI.
4.	Zadrugi se očita, da je sorazmerno draga pri oskrbi z repro materialom.
Opozoriti velja, da je v Domžalah zastopal zadrugo namestnik direktorja gospod Brezovar, v Moravčah gospoda Brezovar in Štepec, v Lukovici pa niso imeli predstavnika s svoje uprave, kar je zborovalce prizadelo.
Na zborih so zborovalci ugotovili, da je veliko nejasnosti glede prispevkov za socialno pokojninsko zavarovanje, ukinitev razredov ni bila pojasnjena, današje prispevne stopnje pa so tako visoke, da se kmetje množično odpovedujejo zavarovanju. Kmetje, ki ne bodo uspeli plačevati prispevkov, se bodo obrnili na Zavod za zaposlovanje. Kakšne bodo posledice, si lahko le mislimo.
Na zborih je bila predstavljena ideja o ustanovitvi rizičnih skupnosti kmetov, ki delujejo na solidarnostnem principu:
— primer; članom bodoče skupnosti se oceni premoženje npr.: hiša, hlev, kozolec, itd. v DEM. Pride do požara in pogori hlev. člani skupnosti prispevajo skladno s svojim odstotkom deleža v rizični skupnosti.
Cilj ustanovitve take skupnosti je relano zavarovati svojo lastnino, prispevke pa plačevati ob nesreči. Splošna ugotovitev je, da je uradna zavarovalnica — ZAVAROVALNICA TRIGLAV predraga in neučinkovita.
Na zborih smo določili predstavnike SKZ, ki nas bodo predstavljali na volitvah. Kot gostje so se predstavili predstavniki naše koalicije in sicer gospod Anton Schvvarzbartl v imenu krščanskih demokratov, gospoda Franc Gorše in Anton Tomažič v imenu Slovenske demokratične zveze.
Naš skupni cilj je, da pridobimo za prihodnje volitve res kvalitetne predstavnike, ki bodo znali predstavljati in izvajati naše programe in v primeru zmage delovati v korist in ponos slovenskega naroda.
Slovenska kmečka zveza podružnica Domžale
I
I
«
I
■
I
I
i
I
1
I
S
I
I
»
m.
Subvencioniranje stanarin
in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih aij. odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v IIV SR Sloveniji,	*
— da občan ni odklonil ponujene zamenjave za primerno stanovanje, za katero je sposoben v večji meri pokrivati stroške.
OBVESTILO
Vse upravičence do delne nadomestitve stanarine obveščamo, da bo v skladu s Samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Ur. list SRS št. 27 — 28. 7. 1989) na novo odmerjena delna nadomestitev stanarine — SUBVENCIJA s 1. aprilom 1990, pri čemer se bodo upoštevali dohodki družine iz minulega leta. Delna nadomestitev stanarine temelji na socialnih razmerah družine in je odvisna:
—	od števila družinskih članov,
—	od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v minulem letu,
—	od višine stanarine, izražene v deležu od dohodka družine.
I.
Pogoji za pridobitev subvencije:
—	da občan ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v podnajem,
—	da občan ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost, razen kadar gre za delo invalida na domu,
—	da nihče od družinskih članov občana ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše,
—	da občan glede na število članov družine ne zaseda nadstandardnega stanovanja in ni odklonil ponujene zamenjave za standardno stanovanje po družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje
Dokumentacija, ki jo je potrebno priložiti k vlogi do 15. 3.1990:
1.	Potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih članov gospodinjstva za preteklo leto — izpolnjen obrazec SPN-1.
2.	Potrdilo o številu družinskih članov (matična služba Občine Domžale).
3.	Izjavo hišnega sveta, da imetnik stanovanjske pravice stanovanja ali dela stanovanja ne daje v podnajem, da stanovanja ali dela stanovanja ne uporablja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost.
4.	Izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden
od članov gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše in da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva sposoben za delo ni upravičeno nezaposlen.	A
Glede ostalih pojasnil naj se upravičenci obrnejo na strokovno službo Občine Domžale (sedež pri B32' vojnem zavodu Domžale, Ljubljanska 76/II, sobal)-OPOMBA: V primeru, da upravičenci d° delne nadomestitve stanarin, ki to socialno varstveno pravico že prejemajo, ne bodo predložili vse potrebne dokumentacije do navedenega roka, jim bo subvencija ukinjena.
Občina Domžale
spi /a %
D
Mengeška prometna razglednica februarskega dneva... Pa še Midva greva pa v Jarše! Ne bo zneslo sicer veliko« joP
zavarovalnica nam je šla v maloro!
Boste tudi vi opravili pomladno čiščenje? Denar v“1,QpP^ sedno leži po dvorišču. Poberite ga. Ekološka fir,n v Jaršah vas vabi...
Cepljenje psov proti steklini
Na podlagi Odredbe o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 (Ur.
I.	SRS št.: 2/90) in Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, moraji vsi lastniki psov v občini Domžale pripeljati svoje pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti steklini.
V primeru, da lastnik psa ne more pripeljati na cepljenje po razporedu, ga lahko pripelje na cepljenje na Veterinarski zavod, Kamnik, Perovo 20, od 7—8 ure zjutraj.
Opomba: Breje in doječe psice se cepijo po odstavitvi.
19. 3. 90.
8.30— 9.00 Topole 12, pri Lužar Francki 9.00—11.00 Mengeš, pri Krajevni skupnosti
II.	00—12.30 Loka pri Mengšu, Mušičeva 15 12.30—13.30 Dobeno, pri Ručigaj
-14.30 Mengeš, pri Krajevni skupnosti
13.30—
20. 3. 90.
8.30—	9.00 Dragomelj, Lukan Franc, pri Vrvu
9.30—	10.00 Pšata 25, Mivšek Luka
10.30—	11.00 Selo pri Ihanu, Flerin Mihaela
11.30—	12.30 Ihan, pri Gasilskem domu
13.00—	13.30 Prelog 4, Bitenc Franc 21.3. 90.
8.30—	9.30 Trojane 14, Smrkolj Janez
10.00—	10.30 Ožbolt 1, Smrkolj Ciril in pri »Kasarni«
Zg. Petelinjek
11.00—	11.30 Blagovica 5, Cerar Janez
11.30—	11.45 Zgornje Loke, Trdin Ivan
12.00—	12.15 Češnjice nad Blagovico, Šinkovec Leo-
pold
12.30—	12.45 Kranje brdo 11, Novak Franc
13.00—	14.00 Krašnja pri štrukelj Maksu, št. 31
22.	3. 90.
8.30— 9.00 Trnovče, pri Antonu Oražmu
9.15—	10.00 Lukovica 43, Smrkolj Stanislav
10.15—	11.00 Šentvid, pri Andrejka Martinu
11.30—	12.00 Rafolče, 18, pri Igliču
12.15—	12.30 Rova, Osolin Anton, pri Ukan
13.00—	14.00 Depala vas, Pavovec Anton
23.	3. 90.
8.00—	8.15 Nožiče, Gostičeva 28, Grašič Jakob
8.15—	9.00 Homec, Bolkova 11, Prešern Peter
9.00—	9.30 Preserje, Kamniška 34, Černivec Alojz
10.00—	11.00 Radomlje, Prešernova 24, pri Kancu
11.30—	12.30 Jarše, Gasilski dom
26.	3. 90.
8.00—11.00 Domžale, Stobovska 2, Flerin
11.00—	11.30 Študa 15, Kos Leopold
12.00—	14.00 Trzin, Habatova 1, Kepic Anton
27.	3. 90.
8.30—	10.00 Vir, Šaranovičeva 34, pri Šraju
10.15—	12.00 Dob 5, Jelševar Pavel
12.15-	12.30 Trojica, Gasilski dom
28 3 90
7.30—	8.00 Krtina 37, Simon Franc
8.30—	9.00 Zalog pod Trojico 5, Kepec Vin*
9.30—	10.30 Vrhpolje, Lenček Dominik
10.30-	11.15 Krašce, Gasilski dom
11.30—	12.30 Moravče, na dvorišču KZ Emono 29. 3. 90.
8.36- '9.00 Katarija 11, Srenjšček, pri Vidicu
9.30—	9.45 Dešen 6, Ribič
10.00—	10.30 Gora pri Pečah, Dolinar Alojz
11.00—	11.30 Peče, pri Mal Maksu
ZAMUDNIKI	pri Urankarju 0
30. 3. 90.	
8.15	Nožiče
8.30	Homec
9.00	Rova
9.15	Radomlje
10.30	Sr. Jarše
11.00	Domžale
12.00	Trzin
13.00	Mengeš
3. 4. 90.	
8.45	Trojane
9.00	Ožbolt
9.30	Blagovica
10.00	Krašnja
10.30	Lukovica
11.00	Šentvid
12.00	Rafolče
12.30	Dob
2. 4. 90.	
8.30	Peče
9.00	Moravče
10.00	Krtina
11.00	Prelog pri Ihanu
11.30	Ihan
12.00	Selo pri Ihanu
12.15	Pšata
12.30	Dragomelj
Cepljenje za zamudnike bc	
redno cepljenje.	
V
01
5I
L,
Veterinars
*ČINSK1
|| Mpolje pri Moravčah
Kultura pod Murovico!
& nekaj ter občani Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog »Mesno praznujejo slovenski kulturni praznik 8. februar. Ta Paznik je združen s krajevnim praznikom 7. februar. Gre za tpomin na dogodek izpred 48 let, spomin na ustanovitev prve-M odbora OF za Moravsko dolino v »Armonijevi hiši« v gornjem Tuštanju.
, Letošnja osrednja proslava je bila v dvorani gasilskega °ma na Vrhpoljah, ki je namenjena za vso kulturno dejav-ost v tem kraju. Slavnostni govornik Tone PAČNIK, pred-Mvnik sveta krajevne skupnosti, je orisal pomen praznovalo obeh praznikov, govoril je o predvolilnih aktivnostih in Je™ na komunalnem in drugih področjih krajevne skup-tli. y kulturnem programu so sodelovali domači izvajalci: osambel bratje Svetlin iz Tustanja, učenci podružnične šole 'opolje, učenci osnovne šole Jurij Vega iz Moravč, tambura-j orkester pod vodstvom Slavka KOKALJA in v »kvizu« J skupini — mladih in starih. Program je povezovala Klav-VREČAR, recitacije pa podala Natalija BPODAR.
ji j fo končani prireditvi je sledila majhna zakuska, za razve-(I pa so poskrbgH bratje Svetlin s svojimi inštrumenti.
ilto ^ omenimo še, da je bila udeležba na prireditvi skrom-I Id Verie!no zato, ker je bila obveščenost občanov slaba. Or-||* n'zaiorse za to opravičuje in obljublja, da bo drugič boljše.
Tekst in foto:
Jože NOVAK
'^K!!?clruštvo Petra Lobode

0 likovnega društva oteklem letu
M nli,Llk0Vno dru^tvo v svoji dolgoletni dejavnosti 'k°li prenehalo delovati. Naša likovna šola delu-So Vodstvom akademskega slikarja Danijela
n*8' 2adr,ji čas Pa smo ° niem boli ma,° bra,i’ drgjt®® ^lan Tonček Ravnikar bolj redko prihaja v Po*0 v zadnjem času in njegovo pomoč močno
"r6Samo.
fcj p^teklem letu smo veliko delali v akrilu (tiho-cvet('v Poletnih mesecih pa smo motive dopolnili s M>an0r nllT,l motivi. Šli smo tudi v naravo, slikali smo -pet JJ10 Domžal, Vrhpolje pri Moravčah in okolico iVldj^^ležili smo se več extemporov po Sloveniji: Jd0fiw'DobrePolje, Rogaška Slatina, Krašnja, Ra-C|Jl0r|e , ’ Jržič, Cerknica, Škofja Loka, Ljubljana in * ’ Urh- Pugled, Molnik.
iflj^^eri člani so se udeležili likovne kolonije na
l^^ovnem razstavišču v Domžalah je bila raz-^*anov Petra Lobode. Ida Rebula pa je Ijala v kulturnem domu v Mengšu.
Viw*Urna skupnost Mengeš je v novi dvorani Kul-Sf|lskih <*°ma Mengeš organizirala srečanje Go-\ s^ ••kovnih skupin, ki nam bo vsem ostala v le-Jlti P°^inu. Sodelovalo je pet članov, ob okrogli 0 navezali stike z ostalimi likovnimi skupina-
S\ l?rtBf,an Drago Jerman je bil predstavljen v od-Nv,. Himo tišini, ki ga je snemala TV Ljubljana %|^aao 28. januarja). V tej oddaji je bilo pred-^ 0 tudi naše društvo.
j}%ra ® društvo bo še naprej izpolnjevalo sprejeti I 0Vfia ridela v naslednjem letu. Vabimo vse, ki jih avnost zanlma k našim ponedeljkovim r°v6 bri^a^Vsak Ponedeljek ob 17. uri v OS Šlan-
Alenka Sovine
’—-----------------
^ pionirke in pionirji VjJJ^ske regije so tekmovali "^gsuv namiznem tenisu
&^VLk2.-.1990 jc
^ Parti,
- na-
„• ut	Partizana
miaif *■ Pregledni
Kt v S Pi0nirki: in
lrkin 'rJUje n nem ,enisu C" tL^-ovaic
v v dveh katego-
1 Jul*0 nastopili: ŠD Trnov«,iValcev' Olim-
l. mesto Mojca Korče, Olimpija; 2. mesto Marina Vujin, Ilirija; 3. mesto Tanja Ribnikar, Mengeš; 4. mesto Katja Urankar, Mengeš.
3.	Učenci	1,—2. razred:
1.	Štefan Prvinšek, Krašnja;
2.	Jan Veber, Mengeš; 3. Gregor Makovec, Podpeč; 4. Tine Celcar, Olimpija.
4.	učenci	3.—4. razred:
1. Luka Zakotnik, Vesna;
J. l| Ja.Galiev- ‘umovalcev,
Ljuh, 03 8 ‘ekmoval- .. ----- —........1
^ V e*sna 7 ,na 15 tekmo-	2. Klemen Jamšek, Mengeš
iMih.b pATalo8 10 tekmo-	3. Jure	Smrekar, Vesna

k;«--
Preserje
Partizan
:v.

2 A'enkirazred:
mesuT
,C Mirta, ^•"4. razred:
3.	Jure Smrekar, Vesna;
4.	Matjaž Čad, Vesna. Tekmovanje je bilo dobro
organizirano, pa tudi tekmovalci iz naše občine so dosegli lep uspeh.
Pokrovitelj tekmovanja je bila TKS Domžale, darila za najboljše pa sta prispevala TOP SPIN in EDIGS.
Mlaj
Edini red: popolna odsotnost reda!
"	'	N
Naši teoretiki so nas poučevali in nas prepričevali, da ne bo nikoli več tako, kot je bilo v stari gnili Jugoslaviji, da bo na primer na vasi odločal en sam vaški mogotec. Denar in bogastvo sta odločala o vsem in to ne glede, ali so bile odločitve in poteze pametne ali ne; saj so bile naravnane tako, da se je največ stekalo v mogotčev žep ali v žepe njegovih prijateljev in znancev.
Takoj po vojni smo dan na dan poslušali: »Zdaj bo vse pošteno, odslej bo vse javno. Če bo kaj narobe, bomo to javno in na glas povedali, recimo na zborih volilcev, v glavnem pred vsemi ljudmi.«
V____________________________________________________________________J
Toda, toda! Kapitalizem smo res vna skupnost v nekem kraju najvi-ugnali v kozji rog — vsaj teoretiki	šja oblast. Kar tam rečejo, drži kot
in filozofi so nas tako poučevali.	pribito in mir besedi! Stvar je pa
Koliko je na tem resnice, bo seve- seveda tudi v tem, če se je določe-da pokazal čas — kolikor nam že ne reči res tudi tičejo, ni.	Na primer v Zadomljah. Katera
Teoretiki tudi pravijo, da je Kraje- oblast bi že dolga leta mirno gleda-
la, da je glavno križišče večer za večerom zaparkirano, vaščani pa morajo hoditi po sredi ceste. Izgle-da, da vaška komanda nima komande čez policijo; ali pa jih ta ne uboga, kot bi zafilozofirali teoretiki. V to, da bi tisti, ki sredi noči odhajajo iz gostilne, pihali v balončke, se vaška oblast menda nima pravice vtikati, slišati pa ni, da bi se kdaj zgodilo, ali pa mogoče bolj naskrivaj.
Ob drugi gostilni pa se nabije več kot petdeset avtomobilov. Registracije od Kopra do Beograda zasedejo vsa okoliška dvorišča, tako da bližnji okoliški prebivalci ponoči niti iz hiše ne morejo. Ko zmanjka dvorišč, se zapodijo na zelenice pred cerkvijo in v deževnem vremenu vse skupaj izgleda, kot da bi tu prenočevali divji praši-
či, ali pa kot da bi oral sam Kraljevič Marko.
Krajevne oblasti, vsaj tako izgleda, vse to nič ne briga. Sicer bi gostilničarju izdala ukrep: »Za obiskovalce parkirne prostore, ali pa zapreti 'štacuno'!« Tako delajo po svetu. Mi pa, ki smo po dokazovanju teoretikov, zmerom še nekaj stopnic višje, pa kot da se nas vse to nič ne tiče. Tudi nad uzakonjenim nočnim mirom še teoretiki obupujejo — in, kako naj potem pričakujemo, da bo o tem odločala ljudska oblast.
Zadomeljska ljudska oblast naj pa kar pokaže (če je je kaj v hlačah), koliko komande ima v svoji vaški hiši, ali pa koliko je v njenih glavah preveč bojazljivosti oz. prilagodljivosti — kot v stari gnili Jugoslaviji.
Žadom I jan
Teniški center ob Bistrici raste
Pojdimo si ogledat Matička ...
GLEDALIŠKI ABONMA 1990 KNJIŽNICA DOMŽALE IN DKD SVOBODA MENGEŠ OBVEŠČATA, DA BO TRETJA PREDSTAVA
V	OKVIRU GLEDALIŠKEGA ABONMAJA
V	PONEDELJEK, 5. MARCA OB 20. uri
Mestno gledališče ljubljansko bo predstavilo komedijo A. T. Linharta TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Nastopili bodo: Slavko Cerjak, Jožica Avbelj, Boris Kerč, Violeta Tomič, Radoš Bolčina, Bojan Emeršič, Maja Vidmar, Jože Mraz, Evgen Car, Matjaž Turk, Silvij Božič, Janez Eržen in člani plesne skupine Tine Rožanc.
Delo je režiral ZVONE ŠEDLBAUER.
Predstava bo v Kulturnem domu v Mengšu. Karte bodo naprodaj uro pred predstavo.
Domžalam štiri medalje
Simon Kovič najboljši posameznik na finalu dopisne lige s standardnim zračnim orožjem.
TRZIN: Strelska družina Trzin je v soboto dne 10. 2. 1990 v osnovni šoli v Trzinu izvedla XIV. finale s standardnim zračnim orožjem. V finalu so nastopili najboljši tekmovalci in tekmovalke, ki so si v sedmih kolih dopisne republiške lige zagotovili nastop v zaključnem delu tekmovanj.
V dopisnem delu, ki ga prireja predvsem z namenom, da imajo strelci in strelke v mednarodnem programu ob minimalnih stroških več tekmovanj, so nekatere manj izkušene ekipe in posamezniki dosegli izredno dobre rezultate. Nastop v finalu, v neposrednem srečanju najboljših, pa pomeni večjo obremenitev In tako so v zaključenem delu zmagali favoriti. V ekipnem delu se je odrezala mlada ekipa SD Domžale v postavi Simon Kovič, Robi Galle in Aleš Šinko, saj je dosegla drugo mesto. V posamezni konkurenci pa se Simon Kovič ni dal presenetiti, saj je zmagal z veliko prednostjo. V pionirski kategoriji pa je Gregor Kovič presenetil s tretjim mestom za vsega pet krogov zaostanka za zmagovalcem.
REZULTATI:
PUŠKA ČLANI — ekipno: Olimpija 1713, Domžale 1647, Kamnik 1642; posamezno: Debevec (Olimpija) 591, Repič (Kamnik) 576, Kovič S. (Domžale) 569, itd.; mladinci, posamezno: S. Kovič (Domžale) 569, Kandare (Brest) 557, Kralj (Trzin) 550; pionirji, posamezno: Žnidaršič (Brest) 349, Snoj (Tabor) 346, G. Kovič (Domžale) 344; mladinke: Rudolf (Olimpija) 376, šo-štar (F. L. Vuk) 362, Perne (Trzin) 359.
Rezultati doseženi na tem finalu so dobri obeti za nastop na turnirju republik in pokrajin 17. in 18. februarja v Osijeku. Od strelcev domžalske občine sta se uvrstila v reprezentanco Perne Irena SD Trzin in Simon Kovič SD Domžale. Nastopata v obeh kategorijah, članski in mladinski.	Marjan Kovič
Del objekta s tribunami v domžalskem športnem parku...
še en posnetek z zunanje strani...
< > i ►
* ► * > < ►
Pandora — novo ime mini plesne šole____________________________
Z novim imenom MINI PLESNE ŠOLE se začenja novo obdobje domžalske plesne kulture.
Danes poznajo MINI PLESNO ŠOLO le v domžalski občini, jutri pa bo PANDORA — MINI PLESNA ŠOLA znana vsej Sloveniji. Prvič se je ime te plesne šole pojavilo marca 1989, in ob obletnici, ki bo t, marca bo plesna skupina MINI PLESNE ŠOLE pokazala sVoje plesno znanje na SREČANJU PLESNIH SKUPIN IN PLESNIH SOL SLOVENHE.
Preko časopisov, radijskih postaj in televizije boste za-< * sledili ime PANDORA, ki označuje MINI PLESNO SOLO, kate-
ro Domžalčani že dobro poznate. Če pa si boste ogledali SREČANJE PLESNIH SKUPIN IN PLESNIH SOL SLOVENIJE, ki bo 2. marca v DOMU ŠPANSKIH BORCEV v Ljubljani, zagotovo ne boste zlahka pozabili plesalcev PANDORE — MINI PLESNE ŠOLE iz Domžal. Starši učencev te šole pa ste lahko ponosni, kajti vaši otroci so postali del plesne kulture, ki je že odkar živi človek, pomemben element človekovega gibanja.
v začetku poletja bo PANDORA — mini plesna ŠOLA zastopala domžalsko občino na Ariamevn plesnem tekmovanju, kjer bodo njeni najboljši učenci navdušili pvdito-rij, zagotovo pa bodo všeč tudi sodnikom.
Plesni strokovnjak Vanja KOMAZEC, ki svoje znanje dokazuje z diplomo baletne šole, dvoletnim sodelovanjem v ljubljanskem baletnem ansamblu, nastopanjem pri znani plesni skupini Paradoxe ter izobraževanjem na UNIVERSITV OF MINNESOTA FOR DANCE v ZDA, daje svoje plesno znanje učencem PANDORE — MINI PLESNE ŠOLE. OK ZSMS DOMŽALE pa ji pri vodenju plesne šole pomaga glede adhjinistra-cije ir organizacije nastopov.	, iv;
V septembru se boste poleg jazz baleta (ghk^ učili še STEP, LATINSKO AMERIŠKE IN STANDARDNE RLESE.i<SHOW DANCE, za otroke od 4. do 6. leta pa se bo nadaljeval program plesnega pouka.	m
DOBRODOŠLI V PANDORI — MINI PLESNI ŠOU! e.
INFORMACIJE tel.: 711-790
Lep pozdrav vsem ljubiteljem' plesne kulture!	• (m,
RflZGinSI, OBJAVE, RAZPISI
Mali oglasi
IŠČEM POMOČ V GOSPODINJSTVU 2 x tedensko po 3. ure. Pokličite po telefonu štev. 724-220 od 14.—20. ure.
Trte za brajdo, dobro uspeva v domžalskem okolišu, dva mala okrasna kozolca, domače žganje in ročaje za lopate, motike, grablje in vile dobite pri LOŽAR IVANU, Masljeva 10, Domžale. Po potrebi vam orodje tudi nasadim.
Ložar Ivan Masljeva 10 DOMŽALE
Lokal v okolici Kamnika išče dekle za honorarno delo v šanku. Plačilo po dogovoru, sobote in nedelje proste, delo popoldan. Tel.: 723-090 in 832-483
Študent fizike uspešno inštruira matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Tel.: 722-319
Montaža zemeljskih in satelitskih antenskih sistemov. SAŠO PAVLIČ, Ljube Šercerja 4, Domžale, tel.: 722-240
Iščemo varstvo za dva fantka eno leto in dve in pol leti v Domžalah — lahko tudi za 4 ure (od 10,—14. ure), tel.: 712-962
Zelo ugodna prodaja Zastavi-nih vozil STARO za NOVO, možnost obročnega odplačevanja pri nakupu novega avtomo-bila in pri zamenjavi.________
Za kupljena vozila vam nudimo 10 odstoten popust pri izolaciji v AVTOPRALNICI »ŠTIF-TAR« v Domžalah, cesta talcev 14. Vse informacije dobite pri zastopniku AVTO CELJA Štiftar, telefon 711-966.
Inštruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Telefon: (061) 721-975._______
Izdelava in predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese. Tapetništvo dekoracije, telefon: 832-951._____________
Prodam zazidljivo parcelo za hišo ali vikend. Ponudbe: SONČNA LEGA.
In memoriam:
Pokojnemu tovarišu Janezu Gostiši v spomini
V torek, 6. februarja so pokopali na kamniškem pokopališču v družinskem krogu, tovariša Janeza Gostišo, dolgoletnega delavca osnovne šole Radomeljske čete. Po tej poti izrekam iskreno sožalje vsem svojcem, prijateljem, znancem, sodelavcem, še posebno njegovi dobri ženi Tončki, ki mu je stala ob strani do poslednjega diha. Kakor je skromno in tiho živel, tako je tudi umrl. Tako je bilo tudi njegovo poslednje slovo.
Tovariša Janeza sem poznala dolgo dobo let. Bil je dober tovariš, iskren, delaven, skromen v vsakem pogledu, redkobeseden; vsaka beseda, ki jo je izgovoril, je imela velik pomen. Ljubil je samoto, v njo se je zatekal v težkih trenutkih, ko mu je bilo morda najtežje. Narava mu je bila velika prijateljica in učiteljica. Kočevske gozdove je prehodil počez in podolž, poznal je vsako bilko, vsak najmanjši grmiček. V naravi je našel zabavo in veselje, v njej je iskal zdravje za dušo in telo. Večkrat se je soočil z medvedom, ki domuje v kočevskih gozdovih, a lepo sta šla mimo orug drugega. Kakor da bi bila prijatelja. Bil je otrok narave, svojega bistva ni zatajil do zadnjega diha. Tak njegov lik mi bo ostal v spominu nanj. Drugačen od mnogih, v zmaterializiranem svetu, lik tihega in skromnega tovariša.
Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je neizmerno ljubil.
Slava mu!
W,
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi naše drage
JOŽI DOBOVŠEK roj. Peterc
Ljube Šercerja 2, Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem, sodelavcem DO Univerzale in znancem za izrečena sožalja in finančno pomoč.
Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način sočustvovati z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pevskemu društvu upokojencev Domžale in domžalskemu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Vsem še enkrat lepa hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JANEZA VIDERGARJA iz vira pri Domžalah se iskreno zahvaljujemo za tolažilne besede, izrečena sožalja in vsem, ki ste mu poklonili cvetje ter ga pospre-mili na zadnji poti v njegov prerani grob.
Žena, sinovi in vnukinji
zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le za vas svetel plamen.
(A. Gradnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene hčerkice, sestrice, vnučke, sestrične in nečakinje
VANJE NARAT iz Rafolč pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za spremstvo k njenemu mnogo preranemu zadnjemu počitku. Najlepša hvala tudi gospodu župniku iz Krašnje za lepo opravljen pogrebni obred.
Ob tej priliki se želimo posebno zahvaliti tovarišem Butaliču, Ambrožiču in Tekava* iz Rafolč za lepo pripravljeno pogrebno slovesnost, ter učenki Aniti Jemec za ganljiv nagovor pri odprtem grobu.
ŽALUJOČI: mamica, ati, bratec Matej in ostalo sorodstvo
19. januarja je tragično umri moj dragi mož
PETER (MITAR) DIMIČ iz Lukovice
zahvaljujem se vsem vam, ki ste ga v velikem številu spremili na zadnji poti, za premnoge izraze sočutja in sožalja, cvetje in vence.
Posebej se zahvaljujem vsem sosedom za nesebično pomoč, posebno MASLJEVIM. Iskrena hvala tudi TOSAMI in Sindikatu TOSAME.
Toplo sem hvaležna brdskemu župniku za obred; tovarišema Francu Capudru iz KS Lukovica in Milanu Drčarju iz TOSAME za tople besede slovesa.
Hvaležna sem vsem sorodnikom in vsem, ki ste mi bili ob težkih trenutkih v oporo in pomoč.
Žalujoča žena Ani
Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel,
ne boš več sanjal in ne boš več pel,
ne boš nemiren čakal več pomladi,
kdaj breskve vzcvetejo in trt nasadi.
(A. Gradnik) ZAHVALA
Sporočamo, da je umrl naš dragi
PAVEL KLADNIK iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene. Hvala pevcem, čebelarjem, Heliosu Količevo, Društvu upokojencev Radomlje in duhovnikom za lepo opravljen obred.
Njegovi
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame
IRME ŠKETELJ roj. Ecker
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem za podarjeno cvetje in tolažilne besede.
Hčerki Anamarija in Monika ter vnukinja Sabina z možem
ZAHVALA
Ob izgubi našega dobrega ata in starega ata
VALENTINA
JERETINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala velja ZD Domžale dr. Cerarju, GD Rova, ZB in društvu upokojencev Radomlje tov.
Hafnarju za poslovilne besede, praporščakom in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat naša iskrena zahvala. Žalujoči: hčerka Nada in Pavla z družinama.
Kar stopil tih in sam sem v ta pokoj,
kot prej sem bil, več nisem samo tvoj. {A Granik)
ZAHVALA
Ob smrti naše dobre in skrbne mame, stare mame, sestre in tete
JOŽEFE ČAD roj. Porenta iz Dragomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in pomoč.
Hvala gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen obred in sorodniku Cirilu za poslovilne besede.
Hvala tudi vsem, ki ste sočustvovali z nami in pospremili mamo na zadnjo pot.
Njeni I
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše nadvse drage in dobre žene, mame, babice, sestre in tete ROŽIČ AMALIJE (Celarjeve mame) s Sv. Trojice 1
se želimo najiskreneje zahvaliti vsem dobrim vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno lepo pa se zahva-Mujemo g. župniku Mihaelu Žnidarju za prelep in nadvse ganljiv govor in lep pogrebni obred.
Hvala tudi g. župniku Vinku Čampi, ter obema g. kaplanoma Cirilu Isteniču in Tomažu Prelovšku za sodelovanje pri obredu.
Zahvaljujemo pa se tudi dr. Logarju, ter pevcem Oktet Tosama za odpete žalo-stinke in govornikoma za poslovilne besede.
Neutolažljivi mož Anton ter sinovi in sestra z družinami
Sedimo v krogu in molčimo in ogenj prasketa pred nami.
Nocoj tako smo sami, sami in bomo vso to dolgo zimo.
(Gradnik)
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, strica in svaka
JANEZA ANŽINA iz Sp. Jarš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja ter za toliko cvetja, ki ste mu ga darovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Najlepše se zahvaljujemo oktetu bratov Pirnat za sočutno zapete pesmi, govorniku tov. Rudi Žavbiju in praporščakom.
Hvala družbenopolitičnim organizacijam KS Jarše-Rodi-ca in podjetjema Toko ter Tosama za izkazano pozor-
nost Vsi njegovi
Tvoj korak je obstal, tvoj glas je obnemel, zdaj v grobu mimo spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, skrbnega očeta, dedka, brata in strica
ALOJZA PODBELŠKA iz Blagovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče, za prispevke v dobre namene, ter zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno lepo se zahvaljujemo dr. Farkašu in medicinski sestri Nadi Dolenc za skrb in lajšanje bolečin njegove neozdravljive bolezni. Zahvala tudi gospodu župniku Milanu Korbunu za ganljive besede slovesa in gospodu župniku Kazimirju Natra-nu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi pevcem Berlic iz Vrhpolja pri Kamniku za čustveno zapete žalostinke.
Zahvaljujemo se tudi tov. Tonetu Florjančiču za poslovilne besede ob grobu, zahvala ZZB Blagovica, DO Toko iz Domžal ter vsem praporščakom za spremstvo na poti k njegovemu večnemu počitku.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Nemirno je moje skl kler se ne spočije v Bog
In memorian' IVAN KEPIC
*
Dragi ati, že tretji ^ *
mineva, odkar si JK>K -
nem obredu bolniskc(J ziljenja še izrekel .
ziljenja še izrekel
AMEN: to je bila tud!»"
tvoja beseda, nakar sij poredkeje dihati in nflF izdihnil. Podrti so tvoji upi in načrti, W. polepšal zunanjščino doma ...
Ne moremo vei ni več “~A''
-	(
ni več...,	toda	c
ostaja svetel zgled ao^ ^ in skrbnega 9oSrZ r Osebno še vedno Pr<?t kof t mu upanju	mislim, kfl . j
si odšel na	dolfjo	r
in da se še vrneš., ‘rjid r za vse, kar sem v ^ l dobrega opustil ali ^ storil. vendar se ™
opustil a" r^j storil..., vendar se . j s tem, da Bog za ^ i
pravlja.
Dragi ati, čas beži, samo čas je tisti, . prinese in vse odnese, ^ ležnega spomina na mogel izbrisati nikoj -cer pa bo tudi na na^ vrsta, da bomo zap boj vrata časa in &^ ^ teboj, do takrat p« denje, ati!
ivček, mama in \
družino
$01
iskreno se zahvaljMJ^V rednikom, prijatelj« ■ ^ cem in sosedom za ' * r sožalja, podarjeno ^ vsem, ki ste names darovali v druge n«' a*vil
v 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oce.
darovali v druge nd' ga v tako velikem na njegovi
dedek in pradedek
FRANC BOKALIČ iz Mengša
spremili
poti.	Mavčen',
Hvala tudi p«r narjem in gospo«v za tako lep obrea.
Vsi njegovi
obvestilo	v0lpj
Krajevna skupnost Dob obvešča najemnike	1
pališču DOB in TROJICA, da v času od 15.2. oo obnovijo najemnine grobov za leto 1990 in	^
Prosimo, da se osebno zglasite na Krajevni skup uradnih urah:
PONEDELJEK od 7. do 11. ure in 16. do 18. ure SREDA od 7. do 11. ure
in 16. do 18. uie	^
krajevna skupno^
PETEK
od 7. do 11. ure
ov
ZASEBNIKI, ZASEBNA IN DRUŽBENA P«
TOP MA»*
Ifl^
■lurvnl Ciisopls, Kot posebna priloga Občinski^gdink® J v nakladi U.OOO Uvodov, ki bo kar naJI,olJe. |ke. 'itHk ^ predstavil va£e dejavnosti tstorltve. 11 r .gerkS?5**
barvnem tisku, lahko pa
T55
h
(E nro VIV
kahoinve:
j
VSlŽ INFORMACIJE NON STOP P® TEE*
Janku Nagliču v spomin
ra,
trf
Smrt vedno pride preboda]. Čeprav jo moramo l^nati kot neizbežen ko-['fic nekega življenja, ugo-®vljam, da nam bo vsem ?dai. ko Janka Nagliča ni več — nekaj manjkalo.
Vedno je bil zraven, vedno je bil dobre volje. Vedno je bil z vsem na teščem. Hotel je biti tak. kolesa njegovega rdečega [orda so se neumorno vr-dokler ni še zadnjič p’®! v bolnišnico. Če mu *A J,®* Jahko priznamo je to ^ ‘o. da je bil neumoren or-
9anizator.
n p?9rešali ga bodo nje-b® 9ovi modelarji »plavega ti-IT-kot j® v Sali vedno rad si s imenoval modelarsko dru-/J'0 »Modra ptica«, kate-Zt t!93 ustanovitelj je bil. Ko ti	govorila, je že
^enjal, da bo treba takoj r? novem letu poslati va-Ja modelarskim dru-r v Avstrijo, Nemčijo, tj jL^tfOslovaško, Italijo in * ? u«v°m po vsej Sloveniji, nočemo da bo do maja ^seca, do letalskega mi-u 9a v Radomljah vse ure-' :no «l maja - ob asfalt-j. Vzletno pristajalni stezi £ no več Janka, ki bi skr-Prav za vse.
>,1 °9rešali ga bodo dom-u p obrtniki, saj je bil tn>, • *et nj'bov stanovski v,|?rii- Nazadnje je delo-prf ** vodja delegacije za ki ^oupravne interesne
lei bil P!!0sti' vsa leta pa je aktiven v okviru obrt-sko druženja. O »malar-v ®* kšeftu« bi se z njim J5|"° t?hko pogovarjal. JSi6! k|tl obrtnik je le |ah!et- Z 31.12.1989 bi koj 0 odiel v zasluženi po-• Kakšna igra usode. Ijenri?] ko l'e bil ustanov-deia?k ad za izobraževanje I mort°ev na področju sa-la \Pne9a osebnega de-^ tištj i/" Prav Janko Naglič ^ iiu , 1 2 vso — samo nje-^el ^ojsko — vnemo za-fctaipjanizirati strokovne J n obiiL^ti® in razne druge ® izobraževanja.
i« L dvanajst let je bil
vto-^nik izvršnega od-lavci Sklada- Ko so se de-hikjL ?aPosleni pri obrnt-12 vse Slovenije sre-
%
čevali na letnih srečanjih, so Janka zaradi vedno novih, svežih idej vsi poznali. Pogovarjali so se: tisti Janko iz Domžal je pa predlagal to in to ... marsikatera njegova ideja je pripomogla da je bilo vsem bolje.
Pogrešali ga bodo tudi pri zvezi organizacij za tehnično kulturo. Dolgo in še vedno je bil predsednik občinske zveze organizacij tehnične kulture. Ko je prihajalo do težav, je vedno rekel: »Ne skrbite. Bom že zrihtal tako, da bo prav«... in je tudi res »zrihtal«.
Vsi, ki sme ga poznali vemo, da je vedno, ko se je potegoval za svoj prav
—	mnogokrat omenjal, da to dela zato, ker mu ni vseeno, kakšne pogoje za razvoj bodo imeli rodovi, ki prihajajo. Naši najmlajši.
Radioamaterji, modelarji, člani AVTO MOTO društev, foto kino kluba Mavrica, jamarskega društva Simon Robič... vsi so bili
—	čeprav po večini mladi
—	njegovi najožji sodelavci.
Bil je res pravi organizator. Se v zadnjih dneh pred slovesom je v bolnišnici organiziral, da je bolnike obiskal dedek Mraz iz Domžal.
Dolgo bi lahko našteval vsa priznanja, ki jih je za svoje neumorno delo prejel — vendar — Janko bi rekel — pusti priznanja! Vedno mi je bilo največje zadovoljstvo, če so bili drugi zadovoljni.
Ko pa je ob vseh obveznostih le našel hip prostega časa pa je prižgal cigareto in na gosto puhal dim, da ga njegove čebele niso preveč popikale. Tudi gobarska strast mu ni dala miru. Vedno je vedel, kje rastejo najlepši jurčki... tam nad Blagovico ...
Žal se je prezgodaj končalo obdobje, ki mu je svojevrsten pečat vtisnil tudi Janko Naglič, zato bi rad v imenu vseh, ki v srcih dobro mislijo — rekel — Janko — hvala za vsel
Boris Kopitar


Domžale Trgovsko gostinsko podjetje ;
TMaton «e (OB<|
TMm 317*4 NAPHfc0 YU TaMaj (Oti) 7133*4 1*0 ra£un S01»4a2-a0ll


b
>vo v Napredku
9arb načrtujete nakup nove spomladanske govjl.j0^6 In obutve poglejte v našo Velebla-J mnHCo in Zarjo v Mengšu. Dobro smo založeni Ha b(?.nirni in klasičnimi modeli. Kupite lahko tudi ^rošniško posojilo.
9ovinim|rca PriPravliamo v naši novi športni tr-'Jgocj ^pORT Napredek posebno, izredno *W° rBzprodajo. Samo 1. marca lahko vso ^nja.0 športno konfekcijo pri plačilu z gotovino
h 50 0/o P°Pustom.
Jie 2 ^snes si označite ta dan na koledarju, da Udite res ugodnega nakupa bund in kom->°V 2a vso družino.
50de|a ^rca obdarujemo svoje matere, žene in i^sik ^ na^' Veleblagovnici smo vam na 'Hobn drogerija pripravili presenečenje. Z ^'jsk *1Ustom lahko 7. in 8. marca kupite parfu-i2cle,!<e in dekorativno kozmetiko. Ne ih padi Kte u9°dnosti.
h	Vas tuc*' opozorili na razvijanje filmov
srija v v vseh vrst fotografij na oddelku dro-Veleblagovnici. Naše podjetje ima skle-tlVa|itew9?dbo s Foto Tivolijem iz Ljubljane,
^ drleh. fo^r®fij® ®e ^	v
°Vo v Napredku
?ale Trgovsko gostinsko podjetje
(»M Mi 173 721 JV
Duty free shop Ljublj. 72A/SPB-1 Tel & fax: (061) 714-283
d.o.o.
Duty free shop
Prva zasebna brezcarinska prodajalna je v Domžalah ...
V SPB-1, Ljubljanska 72 A so za trgovino ONA ON odprli brezcarinsko prodajalno AICO.
Tako lahko tudi v Domžalah občani kupimo množico stvari iz uvoza po bistveno nižjih cenah.
Na skromnih prodajnih površinah je kupcem namenjena paleta različnih izdelkov kot so:
—	— alkoholne pijače
—	cigarete
—	igrače
—	kozmetika, parfumerija
—	televizorji, kasetofoni in druga zabavna elektronika
—	bela tehnika
—	usnjena galanterija
—	bižuterija, izdelki čokolade, kava, ure, očala, fotoaparati
—	video kamere
—	gospodinjski pripomočki
Izbira je bogata, kupcev mnogo. Morda tudi zaradi tega ker so v tej trgovini le 40 odstotne trgovske marže; drugje so namreč 50 odstotne.
Pa delovni čas?
Odprto imajo vsak dan med 9. in 19. uro.
Ob sobotah med 9. in 12. uro.
Čestitamo ob »Dnevu žena« in priporočamo nakup darila v »Intimi«, na koncu 2 pasaže SPB-1. Naš delovni čas je od 10.—12. ure in od 16.—19. ure, ob sobotah od 9.—13. ure.
KIMI
kemični izdelki imperl & tbaler
ČISTOČA JE DOMA V KIMI-ju, V TRZINU
čistoča naj bo popolna! Doma je v Trzinu. V o-brtni coni nam KIMI ponuja bogat izbor zanimivih čistil; nekatera med njimi so biološko razgradljiva, kakršnih doslej pri nas ni bilo. Ta in druga čistila so na voljo v vseh trgovinah, posebej seveda v lastni industrijski trgovini v Trzinu!

ZDRUŽENO PODJETJEJATA Podjetje JATA-REJA
Komisija za delovna razmerja JATA-REJA objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge
OSKRBA PERUTNINE V TALNI REJI NA PERUTNINSKI FARMI ČRNELO PRI DOMŽALAH
Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo in tri mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja štiri mesece.
Vloge pošljite na naslov: Združeno podjetje JATA, Kadrovska služba, Agrokombinatska 84,
61260 Ljubljana Polje v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.«
S spoštovanjem!
Vodja splošnega sektorja: Stane Kranjec
Kozmetični salon v Dobu po novem urniku
Kozmetični salon Martine Srebotnjak v Dobu, Kidričeva 22 (tel. 721-905) nudi različne usluge: nego obraza, pedikuro, telesno masažo, nudi savno, pred nedavnim pa so odprli interno drogerijo.
Za usluge se lahko obrnete po telefonu ali pa kozmetični salon in prijazno Martino Srebotnjak obiščete po novem.delovnem urniku: torek, sreda, četrtek, petek 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, sobota 8. do 16. ure.
Nedelja, ponedeljek imajo zaprto.
Priporočajo se za obisk in storitve ...
4
Sašo Pavlič
61230 Domžale, Ljube Šercerja 4 tel.: 061/722-240
MALI PODJETNIKI, ZASEBNI OBRTNIKI: Opravljanje knjigovodskih storitev nudi KONT, d. o. o., podjetje za poslovne storitve iz Domžal, Tolstojeva 14. Telefon: 722-585 (popoldan).
• NOVO • NOVO • NOVO •
SIMAX
Trgovina z avto deli in dodatno opremo Domžale, Masljeva 11 pri Kurivu.
Telefon: 721-656. .
Delovni čas od 8. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 17. ure.
DRUŠTVO NEKADILCEV DOMŽALE
VABILO
Sklicujemo občni zbor Društva nekadilcev Domžale, ki bo v sredo, 7. marca 1990 ob 18. uri v prostorih Doma športnih organizacij Domžale, Kopališča 4
(ob letnem kopališču).
Na občni zbor društva nekadilcev vabimo člane in vse, ki se želijo včlaniti v društvo in prišpevati k uspešnemu delu društva v prihodnosti.
Društvo nekadilcev Domžale
Kje bomo kupovali:
**__________________*___________ i VA u/)inqoir.i
Kurivo in tisoč Jingih stvari..
PE Kurivo že dalj časa nismo predstavili. Zadnjič nemara tedaj, ko so odpirali prenovljeno poslovalnico. Odtlej je marsikaj novega. O tem smo se pogovarjali z vodjo KURIVA Francem Martinčičem.
PE Kurivo deluje že dolga leta na prostoru v centru Domžal ob Ljubljanski oz. Masljevi ulici. Na površini, ki meri nekaj več kot 2,5 ha, je v dveh halah, na odprtem prostoru in delno tudi v poslovni stavbi več kot 3.000 artiklov, ki jih ta trgovina ponuja.
Poglejmo si ta izbor:
Kurjava
Najprej je tu kurjava kot tudi izhaja iz imena. Kaj nudijo? Seveda premog! Imajo velenjskega, češkega, nemške pakirane brikete. V zelo kratkem času priskrbijo zagorski in trboveljski premog. Seveda lahko kupite tudi rezana drva.
Če je plin tudi kurjava, potem ga zapišimo to: 22. 2. je stala 10 I steklenica plina 92 dinarjev.
Kaj pa gradbeni material?
Na Kurivu lahko kupite cement, apno, maltit, razna lepila, vseh vrst izolacijske materiale, police in stopnice iz naravnega marmorja iz Hotavelj. Tudi po naročilu posebnih mer vam bodo marmor iz Hotavelj priskrbeli.
Seveda je moč dobiti vsakovrstno gradbeno železo (v palicah in kolobarjih) prav tako tudi železo v mrežah.
Stavbno pohištvo dveh proizvajalcev
Stavbno pohištvo lahko kupite od dveh izdelovalcev: okna so izdelek INLESA iz Ribnice, vse ostalo iz podjetja Liko iz VrTinike. Tu so še lesni opaži, parketi (klasični in lamelni), strešne letve, ladijski podi, deske za opaženje in podobno.
Kaj pa na streho?
Na voljo vam je kompletna ponudba raznih kritin vseh vrst, salonitne so seveda iz ANHOVEGA: od tam so vse salonitne cevi. Kupili boste lahko PVC cevi za odvodnjavanje vseh profilov, vse dimenzije cementnih cevi in drug droben material.
Zelo ugodno lahko kupite različno opeko. Najugodneje modularni blok proizvajalca OGRAD iz Ormoža. Na zalogi je tudi vsa cementna in opečna kritina. Poleg vsega, kar smo omenili, se kupec lahko oglasi v PE Kurivo, kjer mu bodo med ogledom in nakupom svetovali. Možne so tudi informacije na tel 721-330.
Žal vam ne bo, če se boste oglasili v KURIVU ..
To vam zagotavlja 16 zaposlenih, ki jih je v razgovoru predstavljal njihov vodja Franc Martinčič.
Slamice iz Slamnika:
.................I.............................im....Illllllllllllliiiilllllllilll.IIIIIIIIIIIH...Hilli.......................................................|
no resno: ves asfalt, ki jim je M »hodil« preveč, so stresli v =f najbližji GRABEN ...
ASFALTIRANI ČRNI GRA- = BEN II
| Veselo | pustovanje
je šla demokratizacija že skoraj do konca, najmanj pa lahko zapišemo, da zelo, zelo daleč. Le kdo bi si mislil, da bomo tako kmalu govorili in pisali, da bo ta in ta zbor volilcev pred ali po — maši...
Republiška volilna komisija je našla res pravi čas za odvijanje različnih predvolilnih aktivnosti — njihovo jedro se bo namreč dogajalo prav v pustnem tednu, da ne omenjamo posebej, da so se nekateri odločili, da bodo naše kandidate določali kar na pustno nedeljo in celo na pustni torek.
uredništvo je v majčkeni dilemi: bodo funkcionarji in bodoči funkcionarji, mogoče prišli celo v maskah, najbolj jih pa skrbi, da se bodo de-maskirali šele — po volitvah.
DO KAM DEMOKRATIZACIJA?
Pri nas lahko rečemo, da
BODO PUSTNI KROFI POMAGALI?
Glede na upoštevanje udeležbe delovnih ljudi in občanov na nekaterih predvolilnih zborih, sklicateljem svetujemo, da poizkušajo svoje zbore obogatiti s kulinarično ponudbo — vsak naj bi dobil pustni krof. Poznavajoč zanimanje bodočih volilcev za udeležbo na različnih »uradnih sestankih« pa že sedaj uredništvo izraža dvom, da bi eventuelna obljuba po soudeležbi pustnih krofov na zborovanjih, pomenila večjo udeležbo. Morda, če bi šlo za otroke...
vljamo javna podjetja, ki bodo, o tem smo prepričani, že zaradi naziva »JAVNO« povsem spremenili svoje delo in zlasti odnos do strank. Ob tem, pa. ko že premetavajo gore papirjev, naj razmislijo se o našem predlogu, za razširitev svoje dejavnosti: mislimo seveda na specifične obrti — in javne delavke ...
JAVNA PODJETJA v času, ko je vse staro zanič in je treba spreminjati zlasti naslove firm, ustana-
MODERNIZACIJA
O tem, kako je naša centrala moderna sploh in oh so se prepričali tudi Trojančani. Odkar jo imamo, (govorimo o PTT centrali, da se ve), se jim namreč često dogaja, da kličejo enega naročnika, dobijo pa čisto drugega, ker so menda številke nekako pomešane. Predlagamo jim, da pomešajo tudi račun, ki ga pošlje PTT...
ASFALTIRANI ČRNI GRABEN I
Iz le uredništvu znanih virov smo izvedeli tole zanimivo novico: Izvajalci preplastitve magistralne ceste skozi del Črnega grabna, so svoje delovne dolžnosti vzeli sil-
Krajani tega konca pa hudi, da se je kar kadilo, saj že kdo ve koliko desetletij čakajo vsaj na košček asfalta. Dajte no, dajte, če že nimate asfaltiranih cest, imate vsaj ASFALTIRANE GRABNE! Se vam ne zdi, da je bolje nekaj kot nič...
VSI PA NISMO MOTOKROSISTI...
Kaže tudi, da tisti izvajalci niso preveč dobro informirani, koliko je v Lukovici motokrosistov. Jih mora biti res veliko, najbrž so mislili, da so to vsi Lukovčani, saj sicer ne bi pustili kar nekaj centimetrskega roba, na katerega pripelješ s posameznih odcepov na M-10. Le dobro znanje motokrosističnih veščin ti prepreči, da se na to slavno magistralko ne prevrneš po dolgem in počez. Kaj, če prav v tistem trenutku pripelje avto, izvajalci zanesljivo niso mislili...
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiii>iiiiiiiii>i>iiiiiiiiiiiiiiii>i>i»i»i»»»ii>ii>
gg#-'
4K
y 4%
L *
rm
v*



ZLATI SLAMNIK uredništvo tokrat namenjamo Janezu in Anči Hribar iz GOSTILNE RUS v Šentvidu za prijeten kulturni večer ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU z željo, da bi s podobnimi prireditvami nadaljevali in morda vzpodbudili še koga.



7,* . . .	% v	.v* ', ‘.V	,
i#	v n

GORJAČO ROKOVNJAČ© pa namenjamo »IZBIRČNEMU »PAJKU«, ki pušča velike zalogaje (beri: dragocene avtomobile) in pobira le manjše zalogaje, ki se ne morejo ali ne znajo braniti...
občin/ki .
poročevalec
Občinski poročevalec, glasilo občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Vera Vojska, glavna urednica, Matjaž Brojan, odgovorni urednik, Marjan Bolhar, Marjan Gorza, Pavle Pevec, Cveta Zalokar-Oražem, Tone Orel, Ivan Kepic, Janez Stibrič, SDZ, Ivko Hribar, SKZ, Igor Lipovšek-Lenasi, ZKS, Martin Grošelj, ZSMS.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841, fotografije: Vido Repanšek, tel. 737-660 popoldan.
Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik. Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje.
Glasilo je bilo dne 25.7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
S
8
Zgodi se enkrat na sto let:
Kako se izgubi gajbica od medalj...
Najhujše je, da se hudo druži s hudim. Navajeni smo, da je lakota v A friki, da so vojne na bližnjem in daljnem vzhodu, da so poplave v Bangladešu in da je Miloševič še vedno Miloševič, čeprav veliko manj blesteč kot bi rad bil.
Pravimo, da nesreča nikoli ne pride sama od sebe. V času pluralizma je razmišljanje o tem prepuščeno vsakemu posamezniku.
Nesreče pa so bile in bodo.
Nesreča se je ponovno zgrnila nad Dob.
Ne mislite, da ste narobe prebrali. Tako kot je napisano DOB. To je Dob pri Domžalah.
Če katere, potem te nesreče ni mogoče odvzeti ne naravnim in ne nadzemskim vplivom.
Nič ne pomaga, če je Dob že tako razvita »vas« (naj mi Do-bljani ne zamerijo, če jim rečem »vaščani«, da ima v Dobu skoraj vsaka hiša po enega zdravnika, da je tam polno visokih funkcionarjev, predvsem političnih, da je zavidljiva urejenost okoli cerkve in župnišča, da imajo športnikov in rekreacijski center, s kakršnim se lahko enači samo Rogla. Pa še marsikaj imajo in znajo, česar drugod nimajo.
Poglavitni pa so gasilci, ki so povod, da je nesreča prišla. Da tudi top za izdelavo snega, ki do danes še ni da! nobene fige od sebe, ima prste vmes.
O dobskih gasilcih smo slišali in brali že veliko. Same dobre stvari! Kako tudi ne, saj slavijo stoletnico obstoja društva! v sto letih je pa že kaj pokazati!
m prav ob jubilejnem stoletnem praznovanju so z vso skrbjo organizirali svoj, sicer letni občni zbor, na katerem bi z malo večjim pompom razdelili medalje in priznanja za večdesetletno zvestobo društvu in za zasluge in dosežke novejšega datuma, teh pa ni malo. Kar za polovico gajbe, take od mandarin, je bilo pripravljenih medalj, ki pa najbrž nikoli ne bodo podeljene, ker so izg inile.
Pa tako so se veselili in pripravljali na slovesnost, kakršna je vsakih sto let samo enkrat. Zlikali so uniforme, zbrisali čelade in druge svetleče predmete, ki jih je pri gasilcih vedno dovolj in čakali, čakali tajnika občinske gasilske zveze, ki bi mora! medalje pripeljati, stoječ v službeni »kampanjoli«, ves bleščeč v fazi salutiranja in bolj od snega belimi rokavicami.
Čakali so uro, čakali dve, potem, ko so se izvidnice, ki so jih pošiljali proti Domžalam žalostno vračale, da tajnika in medalj ni. Ni jim preostalo drugega, da so izčrpali dnevni red občnega zbora, ki je bil za stoletnico posebej pripravljen. Ko so ga izčrpali, izčrpali brez medalj, so začeli izčrpavati kar so za to slovesnost pripravili, tega pa ni bilo malo.
V dokaz humanosti in poglobljenih bratskih odnosov so vino pribavili z jugovzhoda države. Pa pečenka! jao! Zlato zapečena, v kmečki peči. Kosi pa taki, da »do! padeš«, jedli in pili so brez pravega teka. Razumljivo. Za tajnika gasilske zveze so dali pečenko v »mr«, če bi le prišel. Pa ni. Ne tisti večer, ne drugi.
Preiskava o izginotju medalj je stekla bliskovito. Rezultatov pa, razen ugibanj, domnev in sumničenj ni bilo.
Prvi osumljenec je sistem, ki dopušča, da ima edino gasilska organizacija še tajnike, medtem ko so vse druge napredne organizacije, ki spremljajo današnji trend, presedlale na sekretarje, ki se jim kaj podobnega o kakršnem teče beseda ne more zgoditi.
Ob razsulu zloglasnih Sišov, v sklopu katerih je delovala gasilska zveza, so se vsi SlS-ovci reševali, kakor je kdo vedel in znal. m, če se gasilci ne bodo rešili, kdo se pa bo. Poiskali so partnerja in se preselili k njemu. Vsaka selitev pa je huda. Pohištvo, zaboji, punklji, škatle in razne brkljarije, predvsem za papir. Papirja za en kamion. Saj smo Jugoslavija. Pa se ne bi gajbica z medaljami izgubila! Morda je padla z voza, pa se zdaj otroci, ki so jo našli, igrajo na kakem peskovniku. Tudi radiostezistom, bioenergetikom in drugim alternativcem, ki lahko na daljinsko upravljanje posegajo v naše življenje, ni zaupati, saj jih okoli nas kar mrgoli. Ni pa izključeno, da ni kdo skruni! in zlorabil gesla: »Na pomoč« ali pa »Nič nas ne sme presenetiti«, pa je posegla višja sila. Ka-
zen.
Naj bo tako ali drugače. Kdorkoli sije prilastil gajbico težko priborjenih medalj, naj se mu posušijo roke do komolcev in še čez. To!
Sicer pa medalje, takšne ali drugačne, prislužene ali izgubljene, nimajo več svoje veljave in pomena, ker jih bodo zamenjale nove, z novimi simboli in oznakami, ki jih tisti, ki bodo prišli, že snujejo. Gasilcem se sv. Florjana zagotovo ne bo treba več sramovati kot v Pečah, ko so ga poslikali kar v žensko, z značilnimi ženskimi čari. Časi, časi, dragi moji!
Mojim prijateljem, Dobljanom, pa vzklikam: »Vzdržimo! Do naslednjih medalj!«	Andrej Zajc
JI Saj smo samo ljudje:
*
0
*
*
0
0
0
0
0
0
0
p
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
0
0
£
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
*
0
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
Vsi v zaklonišča!
m/i
mi pomaga žena. To »j
Priznam, pri mojem delu .... ,-------3-------- .
moral slej ko prej priznati, zato sem vam to razkni kar zdaj. Predvsem mi pomaga tako, da vztrajno pl« čuje račune. V družino prihajajo vseh vrst položnice m ona jih vestno nosi na pošto in na banko, zraven pa & veda prilaga kupčke denarja. Tako je storila tudi s p«; ložnico, s katero je bilo treba pred nedavnim placflt j za zaklonišče.	■
Tole plačilo pa ima vendarle predzgodbo. Ker je m" na zboru krajanov v Mengšu župan Peter Primožič jflVfl« obljubil, da si bodo naši delegati prizadevali, da seteg«i prispevka ne bo več plačevalo, jo je zanimalo, če so ljudje glede tega kaj dosegli in je poklicala občinsko Up|r«' vo za družbene prihodke. Neznana tovarišica ji je odvrti la, da žal niso dosegli prav nič. In da je torej treba vati za zaklonišča še vedno tako kot lani, predlani in n sploh vsa ta lepa graditvena leta. Kot občanka občan1® pa ji je tudi rekla: »Veste kaj, gospa, še vedno je bolje,« plačujemo za zaklonišča in je mir, kot pa bi bilo obr« no ...« Torej je omenjena oseba zelo visoko moralno ra vita v vojaškem duhu. Po njenem bi bilo torej bi dali vso plačo v vojaške namene, pa ne bi bilo niKfl nikjer nobenega sovražnika več. To je sicer razumlji ' ampak takšni pogledi so vendarle malce pretirano voj
ški, ka-li?	a
Svetovala pa ji je tudi, naj se raje pritoži na Kornt« .
ljudsko obrambo. To je tudi storila. Tam je zvedejjT ^
smo občani lani zgradili v domžalski občini pet zaK -da iz našega denarja gradijo še nekaj novih zaklonisč so na primer v Mengšu pomagali z denarjem graditi kloniške v Domu počitka itd.	g.
Medtem je v Delu črno na belem pisalo, da je Repu“. ški izvršni svet dal skupščini Slovenije predlog, da bi SP , jeli moratorij glede gradenj zaklonišč, da bi se dve leti ustavila gradnja zaklonišč v Sloveniji, da bi ^, rei nekako nehali iti ravbarie in žandarie. ta bele ^ ^ ^
Cf
rej nekako nehali iti ravbarje in žandarje, ta rdeče, ta zelene in ta plave, pa čeprav je nekateri tako všeč.
Žena je urno obrnila še enkrat številko telefona n 1 ga občinskega komiteja, češ zdaj pa tega prispevka^ ^ treba plačati. A so jo razočarali, da je to šele Pred ^oj še ni sprejet in da je treba prispevek za zakl9n^ekflteri poravnati. To je tudi storila, zagnana, kakor je. Nck baje že več let sploh ne plačujejo, pa je vse v redu. on v
ima rada poravnane račune, Četudi z vojsko. . . jJ Mene pa ob tem še vedno spreletavajo mešam od ki, če bomo na primer Mengšani res bežali čez |
Domžal v zaklonišče. Ali pa tisti iz Moravč, pa 'Z. grabna, pa iz Dragomlja, pa iz Trzina, pa iz Nožič ,„4£
grabna, pa iz Dragomlja, pa iz Trzina, pa iz no*'- zg. ^ sploh iz občinskega obrobja. Po nekaterih podutkl so vij klonišč premalo, da bi se vsi lahko nagnetli v tistu. ^ (|. postavljena doma. Zanima pa me tudi, kakšen	1
čaka, če se na primer pol Mengša ali katerega koH ' ga kraja nagnete v takšno zaklonišče. Bo to lepa. P . tj(j j. zadušitev ali bo opravljeno hitro? Bomo vse življenj ’	^
do konca računalniškega obdobja, gradili zakloms^^. ^ kakšni Albanci, tako da bo imela vsaka ulica svoje ia( nišče in svoj bunker? Hribček pri hribčku, same be ^ ![„ ce? In kaj rečejo o teh zakloniščih tuji strokovnjak' .. ^« učimo le pri Albancih, tistih ta pravih, ne socialistie^jgV}'' Romunih in pri Kitajcih? Morda pa bi pokukal' ^ gnili zahodni svet in pogledali, kako imajo oni urej ce smo že prevzeli njihovo barvo, pa bi morda s do zaklonišč..
L/MrVU, \JLA L/l »' l'-M	( *!)j|
Hudič je v tem, da nas nihče že desetletja noče
nuuiL jc v tern, mm riMi riiriuc mcsc-lh-uj*- .	^
sti in se bomo morali žal kar sami izvleči iz QoJ*\.q«)0sK I nam jo skuhali komunisti. Ker pa nas nihče n0 tfe' \ f tudi bunkerjev in zaklonišč ne potrebujemo v t0'i0 oC1’1 J: ri, kot jih gradimo. Morda sploh nobenega več. l j r0|<oi je spoznal, da je treba nekaj narediti. Da je bolje sosedu, kot se z njim gorbati za prazen nič. N?P ^ji#« lepše je živeti v slogi in ljubezni, kot pa se klati' po zakloniščih.	ifr))
Če nič drugega, za boga milega vas pf° 0H laj preženejo strah pred sov ^0,
aprilski zmagovalci naj preženejo sirun k'—	:
jih ni več. ves čas smo si jih samo izmišljali, za
prišli tako daleč — nazaj Na svidenje v naslednjem
— mirnem
obdoPjJVi
smo samo ljudje, ne pa krvoločne živali, narej'
jene P°
generalov...
ivan
SdeC


Kako to delajo na železnic|
Smeti pa kar pod pi‘ePr°
Dan 22. februar je bil lep, sončen. Ravno pravšnji za spomladansko čiščenje. Tega so se lotili tudi pri železnici in nekje pred poldnevom se je zgledna skupina železniških delavcev lotila smeti, ki so jih nemarneži zmetali s starega domžalskega pokopališča skoraj na progo, smeti je bilo... ne vprašajte!
vse lepo in prav in všeč mi je bilo, da so pri železnici tako redoljubni, da pospravljajo okolico proge za tistimi, ki pravzaprav sploh njihovi potniki niso!
Postojim še malo in vidim, da pričneta dva delavca z vilami (s tistimi velikimi, s katerimi premetavajo kamenje ob progi), kopati ja-
_____»J
..
mo.

pravijo na ^'{'^id,	„.
pravijo
sedi vsaj edeh, bMf .■ rflBOH-
/»URINSKI


is