NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote din St. Clair A Cleveland 3, Okie
Telephone; HCndemn Stil
Kranjsko - Sloreuka Katoliški Jednote
je prva in najstarejša
slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Posluje že 52. leto
SODELUJTE V SEDANJI NASI ft "D. Ur KAMPANJI!
Knlered as Soeond Class Matter Dee«	»bor lWh Itn. nt Um	Psst Offlee nt Cleveland. Oblo. Under	tbe Act of Asgast ltth ltU. A«	eepted for Mailing al Special Sate of Poštar«	Plevi ded far bi 8oo	Osa HM. Aet of October Srd 1*17. Authorised on May (2nd ISIS
NO. 23 — ST EV. 23			CLEVELAND, OHIO, t	t. JUNIJA (JUNE), 1945 t		VOLUME XXXI — IETO XXXI
Drugi poziv na Katoliški Novi grobovi v Clevelandu dan v Jolietu
Joliet, lil. — Kakor že oznanjeno, se bo vršil dne 24. junija v Jolietu Katoliški dan, na katerega vabimo katoliške organizacije in posameznike od blizu in daleč.
Program Katoliškega dneva se bo začel dopoldne ob desetih s slovesno sveto mašo in cerkvenim govorom v cerkvi 3V. Jožefa.
Popoldanski program se bo vršil v župnijskem parku. Obsegal bo več umestnih govorov in predložilo se bo primerne resolucije. Vmes bo igrala godba šole sv. Jožefa in zapel bo cerkveni zbor.
Zapomnite si torej dan 24. junija in na svojem koledarju' zapišite k dotičnem dnebu: — JOLIET!
Težki časi so danes za ves svet. Težki posebej za katoliški svet. Velike naloge čakajo vse, ki so odgovorni za red in mir na svetu. Katoliška Cerkev, kot največja svetovna moralna sila, skuša zastaviti svojo besedo pri načrtih za boljšo bodočnost sveta. Poznamo papeževe besede v tem oziru; tudi vemo, kaj pravijo naši škofje.
Ti naši cerkveni voditelji pa žele, da jim katoličani damo močno zaslombo pri njihovem delu. Spodbujajo nas, da se od časa do časa zberemo in se pomenimo o perečih vprašanjih današnjega časa.
Prav bo torej, če bo udeležba na Katoliškem dnevu v Jolietu lepa. Pridite!
Rev. M. J. Butala
Rev. Edw. Gabrenja, OFM.
Rev. John J. Canon Oman
Rev. Aler. Urankar, OFM.
Rev. M. Jager.
Sledeče pismo je bilo poslano vsem katoliškim bratskim društvom:
"Predragi bratje in sestre!
Pošiljamo vam važno oznanilo in vljudno vabilo!
Oznanila, da bo v nedeljo, 2-4 junija t. 1. v Jolietu, lil. "Slovenski katoliški dan.
Povabilo, da vi ket katoliško dinštvo ,vzamete to na znanje in če je le mogoče, se tega iz redno važnega sestanka udeležite.
Vsak treznomisleči ameriški Slovenec ve, da nam je potreba skupno delovetti, enako govoriti, in složno nastopiti pred javnostjo, če hočemo imeti kak narodni vpliv in nuditi kako izdatno ma terialno in moralno pomoč rojakom v stari domovini.
Nameri "Katoliškega dneva" v Jolietu je: Združiti katoliško misleče Slovence, izbrati in pooblastiti en odbor, kateri bo imel pravico in zmožnost govoriti v imenu katoliških Slovencev v Ameriki. Ta odbor naj bi imel nalogo zasledovati in precenjevati dogodke in probleme, tikajoče se nas Slovencev tukaj v Ameriki in v stari domovini in nam podajati smernice in navodila za skupni nastop.
Vaše društvo je povabljeno poslati zastopnike ali zastopnice J|a ta sestanek. Ravno tako i Mate pravico poslati primerne
Mary Bambič
Predzadnjo šoboto, dne 26. maja je umrla Mary Bambič, 81 let, staujoča na 5805 Pros-ser Ave. Doma je bila iz vasi Zagorica pri Dobrem polju, odkoder je prišla v Cleveland pred 46 leti. Bila je članica društva Srca Jezusovega in Srca Marije. Soprog Matija ji je umrl pred 26 leti. Tukaj zapušča sina Matthew, 'hčeri Jennie Valenčič in Josephine Per-par, 13 vnukov in tri pravnu-ke.
Mary Rogelj
26. maja ob 9:30 dopoldne je umrla Mary Rogelj roj. Dular, stanujoča na 8613 Ban-rroft Ave. Stara je bila 62 let in doma iz vasi Zavode pri sv. Križu na Dolenjskem. Sem je prišla pred 42 leti. Tukaj zapušča sinove: Vincent, Matthew in Franka ter hčeri: Antoinette Perko in Mary Bigo-ski, brata Johna in sestro Frances Sukovič.
Mary Kutnar
Zadnjo sredo, dne 30. maja je umrla Mary Kutnar, roj. Hlabše, stara 58 let. Stanovala je na 16415 Arcade Ave. Doma je bila iz Rakeka na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Tukaj zapušča pet hčera: Mary poroč. Sajo-vec, Antonia, Jennie, Ann in Alice poroč. Helm, sinova Franka in Pfc. Johna, ki služi nekje na Pacifiku in brata Antona. Frank Vadnal 29. maja popoldne so našli mrtvega pod mostom, ki vodi nad Gordon parkom po St. Clair Ave. Frank Vadnal, stanujoč na 1041 E. 69. St. Bil je star 69 let. Tukaj zapušča dva sinova: Franka in Anthony P. O. 3-C nekje na Pacifiku, hčeri Frances omož. Tomšič in Ann omož. Vičič, dva vnuka in dve vnukinji ter več drugih sorodnikov.
Rojen je bil v Nemški vasi, fara Slavina, kjer zapušča več bratov in sester. Po poklicu je bil zidar. Tukaj je bival 36 let
John Dacar
1. junija popoldne je umrl v mestni bolnišnici mladi rojak John Dacar, star 25 let. Stanoval je pri starših na 1175 E. 173 St. Doma je bil iz vasi Gradišče, fara Šmartno pri Kamniku na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 17 leti. Tukaj zapušča žalujoče starše Franka, ki ima čev-ljarnico na Grovewood Ave., mater roj. Grošel, ter brata Frank MM 1-c, ki služi v Kaliforniji.
John Lušin
1. junija popoldne je umrl v mestni bolnišnici John Lušin star 57 let, stanujoč na 915 E. 67 St. pri družini Gašper Mlakar. Tukaj nima sorodnikov. V Ameriki je bil 39 let
NOVE VOJNE ŽRTVE NASE JEDNOTE
Si. 107
St. 108
Privatne, bratske in družabne organizacije morejo prsmoienje sroje or-ganisadjo investirati t Obrambne bon-de in maske (Defemw <*timos). serije P in G.
nja, ostajamo z bratskim pozdravom, vam vdani Rev. M. J. Butala,
Corp. Francis E. Weaver Chicago, III.'— Z žalostnim srcem naznanjam, da je naše društvo sv. Štefana št. 1 izgubilo v sedanji vojni prvega svojega člana-vojaka, to je Corp. Francis E. Weaver, ki je bil v službi 298. inženirjev C bataljona na Francoskem, sprva naznanjen kot pogrešan dne 7. avgusta 1944, kasneje pa jav-ljen kot ubit navedeni dan.
Po vpoklicu v armado 3. aprila 1943 se je vežbal v Camp Rucker, Ala. V avgustu istega leta je bil doma na 10 dnevnem dopustu, zatem pa poslan na manevre v neko puščavo v Kaliforniji. Njegov oddelek je bil poslan čez morje v januarju 1944 in se je kot eden izmed prvih udeležil invazije na D-dan v Normandijo.
Pokojnik je "bil rojen 23. sept. 1913 v Chicagu. Dovršil je elementarne razrede farne šole sv. Pij a, zatem pa še višjo šolo sv. Patrika. Nato je bil uslužben tri leta pri tvrdki Benzinger Brothers, nazadnje pa v pisarni klavnice Swift & Co.
Pri iiašem društvu se je več let zelo zanimal za razne športne igre; bil je vzoren krščanski mladenič in je rad hodil v cerkev. V našem okolišu je bil znan kot "Buck Weaver" in se je rad shajal s svojimi znanci in tovariši v znanem centru John Terselicheve slaščičarne na 1847 W. Cermak Rd., kjer je bil kakor doma. Zapušča žalujoče 'starše, enega brata in dve sestri.
Bodi mu ohranjen blag spomin; prizadetim naše iskreno sožalje.
John Prah, tajnik.
-o-
IZGUBE NASE MORNARICE V EVROPI Washington. — Od začetka vojne, 7. decembra 1941 do 26. aprila 1945 so znašale izgube naše ameriške mornarice in naših marinov 14,347 mož. Med temi je 8,345 mrtvih, 572 pogrešanih, 5,301 ranjenih in 29 ujetih. Dalje je bilo na Atlantiku ubitih 508 mož obrežne straže.
-o-
Sgt. Stanley Brodnik
Cleveland, Ohio. — Brata Johna Brodnika Sr. z 15704 Trafalgar Ave. zasleduje letos nesreča, kajti dne 26. januarja mu je umrla ljubljena žena Frančiška, dne 11. maja je pa
padel v bitki, pri Luzonu na Pa- ši uradno obveščeni, je bil njih cifiku njegov mlajši sin Sgt. Stanley, star 30 let in 6 mesecev.
P/O Rudolph J. Horvatin
Pittsburgh, Pa. — Ta neusmiljena vojna nam je ugrabila že drugega člana našega društva, 21 let starega mladeniča Rudolfa J. Horvatina, sina John in Josipine Horvatin, slednja rojena Erjavec, ki živita na 205 Davis Ave., Etna, Pa. Kakor so bili njegovi star-
Ravno šest dni pred smrtjo je še pisal domov in poslal nekaj prihranjenega denarja za hranilno vlogo in dar očetu.
Njegov potrti oče, doma iz vasi Baničevo št. 3, fara Vel. Lašče, po domače pri Lenko-vih in član društva sv. Jožefa 169 je prinesel zadnji četrtek v naše uredništvo pokazati uradno brzojavko iz Washingtona, kjer se omenja^ smrt Sgt. Brodnika, ki je že četrta vojna žrtev navedenega društva.
Pokojnik je bil rojen v Clevelandu 2. nov. 1914. Dovršil je farno šolo Matere Božje v Collinwoodu, zatem pa še Collin wood višjo šolo. Pred vstopom v armado do 3. febr. 1941 je delal pri NYC. železnici, čez morje je bil pa poslan v maju 1942; služil je pri 117. inženirskem polku.
Poleg očeta zapušča brata Sgt. Johna'Jr. v Buckley Field, Colo., brata Joe in Louis sta doma poročena, in sestro Frances Brodnik.
V pondeljek, 11. junija ob 9. uri bo v cerkvi Matere Božje Ave. Oba novoporočenca sta člana Holmes Ave. darovana za ; na društva sv. Cirila in Metoda
Rudolf ubit dne 6. aprila 1945 pri Okinawi, ker je bila dotična bojna ladja potopljena.
Naj prvo ga je vojaška oblast naznanila kot pogrešanega, toda dne 19. maja se je pa tozadevna brzojavka glasila, da je ubit.
Pokojnik se je pred tem kot mornar udeležil tudi invazije v Siciliji, kasneje pa v Normandiji, nakar je bil poslan na Pacifik; strica Sama služil od junijp 1. 1943. Pred vpoklicem v mornarico je delal v Glen-shaw steklarni. Poleg staršev zapušča dva brata: Lt. John J. in l/C mornarja Williama B.
Naše iskreno sožalje prizadetim, pokojniku pa ohranimo blag spomin.
Frances Lokar, preds. 81.
-o-
Poroka slovenskega para
V soboto ob devetih sta se poročila v cerkvi sv. Kristine Miss Frances Ropret, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. John Ropret iz 19601 Kildeer Ave. in Mr. Raymond Troha, ki je sin poznane družine Mr. in Mrs. Leo Troha iz 19707 Arrowhead
Vojaška pokopališča Washington. — Dne 15. maja je senatni odsek za vojaške zadeve odobril postavo, da se iahko v vsaki državi naše Unije zgradi vojaško pokopališče, i kamor se bo pokopalo trupla
Rev. Edward Gabrenja, OFM. t esolucije za pretres tistim, ki Rev. John J. Canon Oman bodo odločevati na tem shodu. I Rev. Alexander Urankar, OFM padlih junakov, ko bodo iz ino-PHčakujeoč vašega sodelova- Rev. M. Jager.	jzemstva domov pripeljana.
pokojnika vojaška sv. maša za-dušnica; prijatelji pokojnika in te družine so vabljeni.
Naše sožalje prizadetim, pokojniku pa blag spomin.
-o-
PRIPOROČA ODPUSTITEV VOJAKOV NAD 35 LET! Washington. — Andrew May,
št. 191 KSKJ, kjer je ženinov oče predsednik, nevestina mama pa tajnica. Po poroki sta odpotovala za nekaj dni v Detroit, Mich. Mlademu paru želimo vso srečo v novem stanu.
-o-
VOJAŠKI KURAT POSTAL SKOF
načelnik vojaškega odseka pri-' ..Washington. — Dne 15. ma-poroča, da naj bi armada odpu- j a je sv. oče Pij XII. imenoval stila vse vojake, ki so stari 35 titularnim škofom Phocaeje ali več let, razen onih morda, ki generalnega majorja Rev. Wm. so neobhodno potrebni v službi. Arnolda; navedenec bo se-Oni nad 40 let stari so že zdaj daj v službi vojaškega ordina-lahko odpuščeni, če to zahtevajo. rjata kot delegat.
Stroški vzdrževanja ameriškega vojaka
Washington. — Za prvo leto vzdrževanja ameriškega vojaka v redni armadi izda vlada $533.88; pri tem pa ni vpošte-vana njegova plača in orožje, kataro nosi.
Obsojeni poligamisti Dne 15. maja je bilo v Salt Lake City, Utah, obsojenih 15 članov sekte fundamentalistov vsled mnogoženstva. Obsojeni so bili v ječo od enega do pet let. Ti obsojenci so bili očetje 287 otrok.
Slovenski izgnanci se oglašajo iz Nemčije
Naš sobrat Cpl. Jerry Ko-privšek, bivši organist v Brook-lynu, N. Y., in bivši tajnik društva sv. Jdžefa št. 57 KSKJ is-totam, se nahaja že več časa pri vojakih; zdaj vrši svojo službo nekje v Nemčiji. ! Zadnji pondeljek smo prejeli od njega pismo, datirano 14. maja, v katerem omenja, da je ondi po sreči našel v svoji bližini v nekem taborišču (la-gerju) skupino ubogih slovenskih rojakov, ki so bili po vpadu nazijev v Slovenijo dne 2. decembra 1941 izgnani v Nemčijo.
Brat Koprivšek zaeno omenja, da sorodniki in znanci teh izgnancev lahko njemu pišejo, oziroma priložijo pismo v kuverto pod njegovim naslovom, po prejemu pa bo on potem izročil pismo dotičnikam. Naslov: Cpl. Jerry Koprivšek, — 32993697, 965th Ord. H. A. M. Co., APO. 667, New York, N. Y.
Radi ustrežemo tej prošnji, pri tem pa dvomimo, če so oni izgnanci še v Nemčiji ali ne, kajti vojna je bila tam končana že 6. maja in morda bodo isti, ali pa so bili med tem že poslani v svoje rojstne kraje. — Vseeno jim pišite oni, kateri poznate doli navedene rojake:
!z Polšnika:
Anton Vidic, Janez in Jože Erjavec brata, Klemen Pavlin, Franc Korimšek, Anton Sere-čur in Janez Pire.
Iz Dol pri Litiji:
Miha Zibret in Anton Koz-levčar.
Iz Sent Jurja pod Kumom:
Marija Poboljšaj in Leopold Grošičar.
Iz Krškega:
Josip Levičar in Alojz Flis.
Iz Brežic:
Janez Jerše, Andrej Komo-čar in Franc Urek.
Že pred nekaj dnevi nam je brat Koprivšek poslal tri pisma za tri družine tukaj v Clevelandu in eno stranko v Worcester, N. Y. Dotična pisma smo poslali na določena mesta ; med istimi je bilo tudi pismo zadnje imenovanega rojaka Ureka za Mrs. Slavico Križ-man.
-o-
NA POHANE PISKE MORATE SE ČAKATI!
Washington. — Poljedelski department poroča, da so bili letos v aprilu naši perutninar-ji zelo zaposleni, kajti v tem mesecu se je v inkubatorjih izvalilo 346,620,000 piščancev, torej približno za 9 odstotkov več nego lansko leto v aprilu. Ta perutnina bo godna za trg enkrat koncem tega poletja ali začetkom jeseni. Za izvaljene piščance so morali farmarji le tos v dobi zadnjih 17 let plačevati najvišjo ceno.
--o-
RUSKE IZGUBE
Po nekem ruskem viru so i meli Rusi tekom sedanje vojne 12,000,000 do 14,000,000 mrtvih; polovica je vojakov, polovica civilnih ljudi.
"Včasih smo morali izgubiti pol milijona mož, da smo rešili armado," je rekel neki ruski general.
Prva narodna vlada Federalne Slovenije
Kakor napreduje osvoboje-vanje posameznih delov Jugoslavije, tako se tudi sestavljajo vlade za posamezne avtonomne države, ki bodo tvorile bodočo federativno Jugoslavijo.
Nova Jugoslavija bo imela šest avtonomnih držav, ki so: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna-Hercegovina, Crnagora in Macedonija.
Vsaka izmed teh držav si je sestavila svojo vlado in sedaj, ko je bila osvobojena Ljubljana, si jo je postavila pred nekaj tedni tudi Slovenija in sicer v Ajdovščini na Primorskem.
Kakor poroča "Politika" z dne 9. maja 1945 so v tej vladi naslednji možje:
Predsednik vlade Boris Kidrič.
Podpredsednik dr. Marjan Brecelj.
Minister za notranje zadeve Zoran Polič.
Finančni minister Aleš Bebler.
Minister pravosodja Jože Pokora.
Minister industrije in rudarstva France Leskosek.
Minister trgovine dr. Lado Vavpotič.
Minister prosvete Ferdo Kozak.
Minister za šume Tone Faj-fer.
Minister poljedelstva Janez Hribar.
Minister za socialno politiko Vida Tomšič.
Minister za narodno zdravje Marijan Ahčin.
Minister za zgradbo dr. Lojze Kambič.
Minister za lokalni promet Franc Snoj.
Slednji bo ameriškim Slovencem še v dobrem spominu, ko se je nedavno nahajal med nami na obisku.
AMERIŠKI VOJAK HVALI PARTIZANE
Te dni se nahaja na dopustu pri svojih starših v Willough-by, O., letalski poročnik Robert Swain, ki se je tekom šestih mesecev kot navigator na B-24 Liberator bombniku udeležil 31 napadov z nekega' italijanskega letališča na Avstrijo. Dne 13. marca 1945 je bil naznanjen kot pogrešan, pa so ga rešili jugoslovanski partizani. O tem poroča sledeče: "Ko sem bil namenjen oddati nekaj bomb Dunajčanom, je bilo moje letalo na južni avstrijski meji zadeto, da sem moral pristati; pri tem sem si zlomil nogo. Toda zapazili so me partizani, prijazno sprejeli, obvezali nogo in me po okrevanju varno dovedli do bližnje a-meriške vojaške postaje; za to delo jim bom vedno hvaležen.'* -o
Vsled vojne prizadete nemške cerkve
London. — Tukajšnji katoliški list "The Universe" poroča, da je bilo tekom minule svetovne vojne izmed 12,000 katoliških cerkva v Nemčiji okoli 10,000 ali porušenih ali pa zelo poškodovanih vsled bombardiranja iz zraka.
GLASILO K. 3. K. JEDNOTE. JUNE 6, 1948
DUBQENA NAZNANILA
KAMPANJSKE
Naznanilo In zahvala
S tem naznanjam žalostno
vest, da /je dne 29. aprila za •vedno zaspal dragi mi soprog in oče navedenih otrok
JOHN STRUKEL 40-letni član društva sv. Janeza Krstnika, št. 13 KSKJ.
Pokojnik je bil rojen 12. maja 1868 v vasi Veliki Osol-nik, fara Rob pri Velikih Laščah.
V prvi vrsti se moram zahvaliti č. g. Father Flynu in č. g. Father Fr. Schweigerju, ki so prišli na dom molit sv. rožni venec pred pogrebom in ki so darovali peto sveto mašo za-dušnico in tako lepe pogrebne obrede.
Hvala mojim sosedom in vsem prijateljem, ki ste nas prišli tolažit v teh naših žalostnih ujah. Bog vam stotero povrni, ker ste naročili in darovali za toliko sv. maš in ki ste prinesli toliko vencev, da je bila krsta pokojnika vsa v cvetju. Hvala sedečim nosilcem krste: John SjSehar, Joe Tahi-ja, John Stare {iz McKinley-ja), John Anzelc, John Zalar in Fr. Pezdirtz. Lepa hvala tudi onim, ki ste dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago. Nikakor ne morem najti pravih besed, da bi se Vam mogla zadosti zahvaliti, kar ste nam dobrega storili v teh žalostnih časih. Bog Vam povrni vsem skupaj!
Pokojnik zapušča poleg me-; ne tri poročene hčere: Mrs.; Fred Kchler v Benett, Wis.,1 Mrs. Joe Mohar in Mrs. Frank Zgajner, obe na Gilbertu, Min-1 nsota, potem tri sine: John in Frank tukaj na Biwabiku in Josipa, ki je strojnik pri a-1 ineriški mornarici v Norfolk, Va. Zapušča tudi 10 vnukov. |
Pokojnika priporoočam v molitev in blag spomin.
Dragi soprog in oče! Počivaj v miru božjem v ameriški gru-t di in večna luč naj Ti sveti. Na zopetno svidenje nad zvez- ! dami, saj tako nam sv. križ go- ' vori.
Žalujoči ostali:
Mary Strukel, rojena Vidic, soproga z družino.
Biwabik, Minn., 31. maja, 1945.
DRUŠTVO SV. PETRA IN PAVLA ST. 62, BRADLEY, ILLINOIS V obilo na sejo
Opozarjam vse člane našega društva, da se številno in pravočasno udeleže prihodnje seje v nedeljo, 10. junija, kajti zadnjih par mesecev je bilo nemogoče obdržavati sejo, ker se ni zadosti članov udeležilo. To bo polletna seja; zato ste prošeni, da se iste gotovo udeleži-
pozdravom, Math Stefanich, tajnik
$25M .20M 15M 10 M
DRUŠTVO MARIJE ČISTEGA SPOČETJA ST. 85, LORAIN, OHIO Vabilo na važno sejo
One naše članice, ki ste bile na glavni letni seji, se gotovo še spominjate sklepa, da bome 1. 1945 obhajale 40-letnico društva že na ta ali oni način, oziroma času primerno. Katere pa niste bile navzoče na glavni seji, pa naj vam bo to v naznanilo, da se bo glede naše proslave debatiralo na seji dne 8. junija, to bo v petek zvečer ob 7:30 v navadnih zboroval-nih prostorih. Veliko lažje nam bo kaj ukreniti ter pripraviti za to slavnost, ako nas bo več na seji, da ne bo vse padlo na rame odbora; me želimo, da bi članice povedale svoje mnenje in dale svoje tozadevne sugestije.
Posebno apeliramo na naše mlade članice, na mlade žene in dekleta; pridite v velikem številu in pokažite, da se zanimate za društvo! S skupnim zanimanjem bomo tudi pokazale hvaležnost vsem ustanovni-cam in starejšim članicam našega društva. Torej pridite v velikem številu!
Pozdrav in na svidenje, Frances Jevec, tajnica.
Zavarovalnina $15 JMM . 16,000.00 . 17JOOO.OO . 18,000.00 . 19JM.00 . 20JOOO.OO .
MLADINSKI ODDELEK Za vsakega člana pristopilega v mladinski oddelek in ki se zavaruje v razredu "AA" ali "BB" se plača $1.00 nagrade.
Za one člane in članice mladinskega oddelka pa, ki pristopijo v razred "CC" (Twenty Payment Life) ali pa v razred "FF" (Twenty-Year Endowment) se bo plačalo sledeče nagrade:
Načrt CC Načrt FF Za $ 250.00 zav. $2.00 $ 3.00 Za 500.00 zav. 4.00 6.00 Za 1000.00 zav. 6.00 10.00
DRUŠTVO SV. ANE, ST. 105, BROOKLYN, N. Y.
Drage mi sosestre!
S tem vas prosim, da se udeležite naše prihodnja seje v nedeljo, 10. junija ob dveh popoldne. Ne vem, kaj je pravi vzrok, da so bile vse naše zadnje seje tako slabo obiskane. Kako bi bilo lepo, da bi bile enkrat vse navzoče!
Dalje prosim vse zastanka-rice, da izvolite svoj asesment gotovo poravnati, kajti društvo ne bo več za vas zalagalo.
Zopet se nahajamo v dobi kampanje za novo članstvo, zato vas prosim, da skušate na prihodnjo sejo po eno novo kan-didatinjo za sprejem pripeljati. Otroci do 16. leta ne potrebujejo zdravniške preiskave torej jih lahko vpišemo že za mesec junij.
Naša sestra Josephine Stre-gec je srečno prestala težko operacijo in se zdravi sedaj doma; želimo ji, da bi kmalu okrevala.
Torej na svidenje na seji in sosestrski vam pozdrav.
Jennie Toncich, tajnica.
NEMŠKI VOJNI UJETNIKI V AMERIKI
Ameriško vojaštvo v okupirani Nemčiji
Po zlomu Nemčije je naša 15. ameriška armada okupirala določeno ji osem 1 je v obsegu 14,000 štirjaških milj. Isto zavzema bogato saarsko dolino, dolino ob reki Reni in za-padno polovico Porurja. Tu se nahajajo znana mesta Aachen, Bonn, Cologne, Trier, Saarbruecken in Duesseldorf. Vojaški governer tega ozemlja je Lt. general Leonard T. Gerow.
Washington. — Takoj prvi dan, ko je bila vojna z Nemčijo končana, je vojni department o te mobvestil vse nahajajoče se nemške vojne ujetnike po raznih naših taboriščih, katerih je 343,000, zaeno se jih je opozorilo, da se morajo pokoriti našim ameriškim določbam in predpisom. Nekaj teh vojnih ujetnikov bo zopet poslanih letos na delo na farme, osobito tja, kjer primanjkuje delavcev, zatem bodo pa domov poslani, kadar bodo prevozne razmere urejene.
agitirajte za mladin.
ski oddelek!
Ne jutri, ampak danes se odločite za pristop v našo Jed-i otol
ANY BONDS TODAY?
Illustrated by Gregory D'Alessio
DRUŠTVO SF. MIHAUA
ODSJ. 163, PITTSBURGH, PENNA.
Javljam članstvu našeg društva, da če se obdržavati doj-duča naša sjednica u nedelj u, 10. j una u 2 sata poslije po-dne. Bračo i sestre! Na ovu sjednicu ste pozvani u što ve-čem broju bez izprike, jer i-mamo več važni točka na dnev-nom redu. Vidite, več če biti pol godine 1945, a mi još spa-vamo, ništa ne delamo^ niti za našu blaga j nu niti za novo članstvo u D. U. kampanji. — Večina Vas govori: "Kaj ču poj ti na sjednicu, kako ondi I naprave, meni je za volju." A j Vi mene vatem varate! Ako se : bi što neljubega zgodilo kod j društva. Vi bi onda došli mene kritizirati. Druge stranke ve-1 liju: "Sv. Mihalj je bogat, ne j treba mu novaca." I tu ste pre-
Potiljajte tm važne novic« in veeti iz vas« naselbine Jed
notinemu Glaailu.
have stopped (• boy
DR. JOŽA VILFAN:
Pridružitev Trsta k Jugoslaviji — upravičena zahteva demokracije
(Ta sodobni članek o tržaškem vprašanju je bil objavljen v listu 'BORBA' 26. aprila. Ker je v njem pojasnjeno stališče, katerega zavzema italijanski proletariat, italijanska žena in italijanska mladina iz Trsta, nam je še lažje pojmovati, zakaj je priključitev Trsta k Združeni Sloveniji ena glavnih točk jugoslov. vlade; obenem tudi pobija izjavo bivšega podtajnika državnega departmenta Sumner j a Wellesa, da je prebivalstvo Trsta 85 odst. narodnosti in simpatij i-talijansko. Članek je prosto preveden iz srbo - hrvaščine.
Mirko G. Kuhelj, tajnik * SANS-a. Pred nekoliko dnevi je jugoslovanska vojska poleg jugovzhodne obale Tstre osvobodila tudi otoka Čres in Lošinj. Po razsulu Avstro - Ogrske ju je zasedla Italija ter ju obdržala v smislu rapalske pogodbe od leta 1920. Sedaj pa je jugoslovanska vojska tudi na kopnem prekoračila staro mejo in se že nahaja blizu Ilirske Bistrice v Slovenskem Primorju. Pričelo se je končno osvobajanje najbolj za pa d nega našega predela — osvobajanje Slovenskega Primorja. Edinice naše vojske, ki so se na tem teritoriju še pod italijansko oblastjo do njenega zloma razvijale iz prvih partizanskih čet v brigade, divizije in korpuse, se bodo sedaj tudi stvarno zedini-le z jugoslovansko celino, da skupno z njo izvojujejo poslednjo bitko. ,
O čvrsti volji Slovenskega Primorja, da se vključi v novo Jugoslavijo, ne more biti ni-kake stvarne sumnje. Niti ne more biti kakega dvoma v tem, da današnji vstop jugoslovanske vojske na to ozemlje predstavlja samo poslednje jamstvo, da se že izvršeno priključuje utrdi. In inozemstvo je pri tem imelo dovolj prilike, da se uveri o vztrajnosti, požrtvovalnosti in junaštvu, s katerim se je narod Slovenskega Primorja ves čas te vojne borii za svojo Jugoslavijo. Že avgusta 1943 so bili pri partizanskih edinicah v Slovenskem Primorju prisotni predstavniki Velike Britanije. Bili so priča dogajanju, ki se je izvršilo v momentu kapitulacije Italije: prepričali so se, kako je naš narod kar preko noči izbrisal ves državni aparat, katerega je Italija s takim naporom gradila 25 let. Prepričali so se, kako je naš narod takoj priznal Osvobodilno fronto za e-dino oblast. Leta 1944 so predstavniki vojske Velike Britanije in kasneje tudi sovjetska vojna misija, mogli opažati, s kakim navdušenjem je narod v teh krajih gradil svojo oblast, celo do predmestja Trsta samega. Prisostvovali so tudi velikim volitvam odborov in obiskali so tudi mesta, kjer so se volitve vršile. Lahko so se u-verili, da ničesar več ne more ustaviti našega naroda od tega, da v Slovenskem Primorju ščiti in brani ono, kar smatra za svoj o največjo ustvaritev, da na svojih tleh brani novo Jugoslavijo.
Prikl j učenje Slov. Primorja Z Beneško Slovenijo, kar je na podlagi splošnega narodnega dviga proglasil .vrhovni plenum Osvobodilne fronte takoj po kapitulaciji Italije in kar je potrdil najprej Kočevski zbor poslancev slovenskega naroda, a zatem tudi drugo zasedanje AVNOJa, je že zdavnej gotov čin. Še več, to je dokaz izvršenih činov in sedanje napredovanje naše vojske znači samo zadnjo zaključno fazo
tega razvoja. In s tem, povezano z vso napetostjo, prihaja na površje tudi vprašanje Trsta.
Slovenski narod in z njim vsi drugi jugoslovanski narodi so vedno smatrali Trst za sestavni del svoje narodne zemlje. Od vseh strani obko-ljuje Trst kompaktno naseljena slovenska zemlja in devet desetink leži na tleh, ki so še pred sto leti bila lastnina slovenskega kmeta. Slovenci tvorijo ogromno večino v predmestjih in predstavljajo tudi znatni del prebivalcev sredine same. S svojimi meščanskimi funkcijami, a posebno kot lu-ka prostranega zaledja, je Trst neločljivo vezan s slovenskim svetom. Vsled tega je slovenski narodni program, program Združene Slovenije, vedno zajemal tudi Trst. Radi ustvarjanja takega programa se je podal v borbo leta 1941 v Osvobodilno fronto in na tem programu stojijo danes tudi vsi jugoslovanski narodi.
Zlasti zadnje čase se v zunanjem svetu veliko razpravlja o tej naši zahtevi in mnogi so nam to našo pravico poskušali zanikati. Od naše strani smo že prinesli vse argumente, ki so nam v prilog, in ne mislimo jih sedaj ponavljati. Dotakniti se hočemo le dveh stvari: 1) Slovenci in vsi jugoslovanski narodi zahtevajo Trst v imenu demokracije in 2) s to zahtevo se strinjajo tudi vse demokratične mase Trsta.
Resnica je, da je danes pretežna večina tržaškega prebivalstva italijanske narodnosti in da je, ako tudi ne v toliki meri, bilo tako tudi pred prvo svetovno vojno. Toda je resnica tudi to, da bi danes Trst po večini svojega prebivalstva bil slovenskega značaja, ako-bi ga zadnjih sto let upravljale demokratične oblasti. Toda med tem pa je mestna uprava, zlasti nekoliko desetletij pred svetovno prvo vojno, bila v rokah reakcionarnega italijanskega vodstva, a slednje je sistematično in čestokrat tudi nasilno raznarodovalo Slovence, katere je iz njihovega pri-rodnega ljudskega reservoarja v mesto privabil hitri razvitek Trsta. In če jih je bilo na desetine in desetine tisočev, v vsem tem času niso dobili v mestu niti ene slovenske šole, niti ene javne kulturne ustanove, niti ene gospodarske podpore, niti ene možnosti, da upeljejo pri mestni upravi pravico za izražanje svojega jezika. Reakcionarno italijansko vodstvo, iz katerega je kasneje izšel ves red lokalno odločujočih fašistov, je nasprotno organiziralo rafinirane institucije, ki so se oklenile slovenskega doseljenca ob prvem koraku in ga sistematično odtujevale od njegovega naroda. Elementarna pravica našega razvoja, kulturnega podviga in primerne o-spodobitve po načinu, ki je njemu najbolj prikladen, je Slovencu bila odvzeta. Da je moglo izvajati to pedemokratično politiko, je reakcionarno tržaško vodstvo širilo med prebivalstvom Trsta zbega van je, da so Slovenci in Slovani v najboljšem slučaju kmečka čreda, dostojna samo za preziranje, da so pol-ljudje, ki ne smejo imeti enakih pravic. Tej asimilaciji, ki se je naslanjala na to reakcionarno ideologijo, predhodnico nacizma in fašizma, se je posrečilo, na ta način ohraniti Trstu njegov pretežno italijanski značaj.
Razume se samo po sebi, da temu grobemu kršenju osnovnih demokratičnih načel niso bin podvrženi le posamezniki, temveč ves slovenski narod, ! zlasti Slovensko Primorje, ka-|terega je Trst potreboval pri
izvrševanju svojih mestnih o-pravil. Trst, kot središče višjih šol in učnih zavodov, bolnišnic in drugega medicinskega aparata, itd., ni mogel izpolnjevati svoje naloge tako, kot bi jo izpolnjeval, ako bi dal vsemu slovenskemu elementu svoje pravice in se prilagodil svojemu zaledju. Slovensko Primorje je na ta način zadrževano pri svojem materialnem in duševnem razvoju.
Vsled tega mi pravično zahtevamo Trst za sebe, in to v imenu demokracije. Mi to zahtevamo zato, da se ono, kar smo preživeli tekom zadnjih sto let, a še v večji meri od zadnje vojne naprej, ne bo nikoli več ponovilo; zato, da bi vsak posameznik in ves narod imel možnost za razvoj.
Množice Trsta v vseh krivicah so uvidele in danes že popolnoma uvidevajo, da demokratična ureditev zahteva prikl j učenje Trsta v slovensko zaledje. Množice Trsta so se tako opredelile že leta 1848. One so se tako ponovno opredelile tudi v današnji vojni. Množice Trsta so se spojile v borbo slovenske vasi. Od leta 1941 so aktivisti Osvobodilne fronte dobivali tudi od Italijanov v Trstu svoje zatekališče. Aktivisti Osvobodilne fronte, ki so odšli tja, da pričnejo borbo proti fašizmu z italijanskimi antifašisti, bi se nikakor ne mogli držati v Trstu brez pomoči italijanskih meščanov. L. 1942 so iz Trsta prišli prvi partizani, a po kapitulaciji I-talije si lahko že oddaleč spoznal bataljone, sestoječe iz tržaških delavcev, ki so prišli v borbo v svojih značilnih plavih delavskih oblekah. Iz spomina je neizbrisljiva manifestacija teh tržaških delavcev, ki so na mitingu na partizanskem shodu v Vipavski dolini prisegli, da hočejo v skupni borbi s slovenskimi partizani zlomiti prezid, ki ga je zgradila reakcija med obema narodoma. V času kapituliranja Italije so Tržačani pod vodstvom aktivistov Osvobodilne fronte navalili in iz zaporov osvobodili politične jetnike. Tedaj se j'e politično delo razširilo tudi med tržaškimi množicami. Zrasla je močna organizacija "Delavsko edinstvo," kot skupna organizacija slovenskega in italijanskega proletariata. Danes se je Delavsko edinstvo že razširilo po vseh podjetjih Trsta in njegov doprinos je pred vsem poleg sabotaže, mobilizacija v pomoč jugoslovanski armadi. S slovensko žensko in mladinsko narodno - osvobodilno organizacijo se je razvijala sporedno tudi italijanska ženska in mladinska antifašistična organizacija. Nastale so mnoge profesionalne skupine italijanskih meščanov v ravno tako tesni povezanosi s slovenskim narodno - osvobodilnim pokretom. Proti reakcionarnim poizkusom iz Italije, da se obnovi ona nesrečna politika, katero je v Trstu reakcionarno laško vodstvo vodilo desetletja, so se jasno izrazile vse te organizacije in skupine 22. septembra 1944, ko so ob priliki govora maršala Tita ob proslavi 2. obletnice I. dalmatinske brigade opredelile se za prikl j učenje k Jugoslaviji in formirale dekret, kot državljani nove Jugoslavije. Da ne o-menimo drugih manifestacij, zadostuje naj dodati, da je na ženskem kongresu dne 11. februarja t. 1. bila prisotna mnogoštevilna delegacija italijanskih žena iz Trsta, ki se je pridružila slovenskim ženam v zahtevi, da se Trst priključi novi Jugoslaviji. Predstavniki italijanske mladine so isto izjavili na svojem mladinskem kongresu. V skupni borbi, ki se je ves ta čas razvijala in prebujevala, se je ustvarilo nerazrešljivo bratstvo. Danes sprejemajo italijanske brigade italijanske trobojnice iz rok
slovenske mladine, kateri pod Italijo nikoli ni bilo dovoljeno nositi svojih simbolov in govoriti v svojem maternem jeziku. Italijanski Trst zbira obleko, sanitejske potrebščine, cigarete in tobak za jugoslovansko vojsko. Jasni izraz tega odnošaja med slovenskim narodom in i-talijanskimi demokrat, množicami se razvidi tudi v tem, da imajo tržaški Italijani dva svoja predstavnika v najvišji u-pravi narodne oblasti v Slovenskem Primorju v Pokrajinskem narodnem osvobodilnem odboru.
Italijanske demokratične mase so se čvrsto povezale s slovenskim zaledjem v zahtevi, da se Trst v imenu demokracije vključi v novo Jugoslavijo.
Današnja vojna se vrši za u-ničenje fašizma in za zmago demokracije. V njej je slovenski narod ramo ob rami z o-stalimi jugoslovanskimi narodi pokazal toliko junaštva, toliko uspeha in požrtvovalnosti, da se upravičeno pričakuje, da bo njegov naporni program, ki je dosledno demokratičen in ki v imenu demokracije zahteva Trst, v celoti in do poslednje točke izveden. Ravno zato, ker je program slovenskega naroda demokratičen, slovenslci narod lahko spozna v vsakem, ki se temu programu upira, ne_sa-mo svojega nasprotnika, temveč tudi nasprotnika demokracije Slovenski narod in z njim nerazdvojeno povezani ostali narodi Jugoslavije ne bodo mogli nikoli dopustiti, da bi postali prijatelji onih, kateri so na kateri koli način skušali jih zaustavljati v tem borbenem poletu in kateri bi jim na kateri koli način skušali odvzeti pravico do Trsta. A slovenski in ostali narodi Jugoslavije tvorijo danes močno državno zvezo — Novo Jugoslavijo.
nakar se je zgrudil na tla. Prizadevali so si na vse načine, da bi ga pripravili k' izbljuvanju strupa, pa se jim ni posrečilo. Z umetnim dihanjem ga tudi niso mogli več pripraviti k življenju. Vrgli so nanj odejo. Bil je mrtev. Ležal je na golih tleh Lueneberške vile. 26. maja so ga angleški vojaki zavili v vojaško plahto in ga pokopali v nezaznamovan grob v nekem gozdu. Ko so ga vrgli v grob je eden izmed angleških vojakov izjavil: "Crv naj gre k črvom!"
Himmler je bil star 45 let. Bil je eden izmed pionirjev v nazijskem pokretu. Leta 1920 si je začel spisovati malo črno knjižico, v katero si je zapisal imena svojih sovražnikov in nasprotnikov nazijstva kakor tudi imena raznih odličnih mož iz cele Evrope. Iz te knjižice je.v letih narastla velikanska zbirka osebnih popisov in obvestil c tisočih mož in žensk. Po osebi je bil Himmler neznaten mo-žicelj z zabuhlim obrazom in majhnimi brkicami, le usta so razodevala nenavadno krvoločnost.
Bil je pa grozovit sovražnik, hladnokrven, krvoločen, neusmiljen. On, njegove SS čete in Gestapo so vodili v Nemčiji krvno čistko v 1934. Tedaj so naziji pomorili na tisoče svojih lastnih vodilnih mož.
Ko je prišel Hitler do moči v 1933, je Himmler postal vodja gestape, to je politične policije. Leta 1936 je postal vodja vse nemške policije. V avgustu 1943 je postal minister za notranje zadeve in je imel nalogo vzdrževati red v Nemčiji. Končno je postal diktator domače fronte in vodja obrambe Berlina. Bil je mož, ki so se ga v celi Nemčiji najbolj bali. Na svoji vesti ima smrt brezštevilno nedolžnih človeških žrtev.
Samomor največjega krvnika v zgodovini
London. — Heinrich Himmler, vodja nazijskih "Gestapov-cev" in simbol vsega zverinstva v svetovni zgodovini, je mrtev. Zastrupil se je sam dne 23. maja v neki vili v Lueneburgu blizu Hamburga. Britiške čete so ga ujele dva dneva pred tem v Bremervoerde, preoblečenega in pod drugim imenom. Njegovo smrt je |uradno potrdil zavezniški glavni stan.
Dva britiska vojaka sta stra-žila neki most v Bremervoerde. Zaradi varnosti sta ustavila in izpraševala vse ljudi, ki so hoteli iti čez most. Večinoma so bili ubožni ljudje, ki so peljali s seboj vso svojo lastnino na vozičku. Skoraj nobeden ni i-mel nobenih listin ali legitimacij. Pa pride tja tudi majhen možicelj in dva slabo oblečena hrusta. Možicelj takoj potegne iz žepa vse potrebne papirje, ki so bili vsi v redu, seveda. Narejeni so bili na ime "Hitzin-ger." Ravno zato, ker je bilo vse v tako nenavadno popolnem redu, se je trojica zdela angleškima vojakoma sumljiva, pa so jo prijeli. Pred glavnim poveljnikom je "Hitzinger" povedal, da je on Heinrich Himmler. Svoje brcice si je bil prej obril in namesto običajnih naočnikov je nosil očala z velikimi okvirji, kar je spremenilo njegov obraz. Častniki poizvedovalnega urada so s popolno gotovostjo ugotovili, da je bil možicelj res pravi Himmler, vodja zloglasne gestape. V njegovi obleki so našli majčkeno stekleničico najhujšega strupa. To so mu vzeli. Toda pozneje je prišlo na dan, da se mu je posrečilo enako neznatno majhno kroglico napolnjeno s strupom skriti v ustih. Poslali so ga na zdravniško preiskavo. Tam se je moral do golega sleči, le v nogavicah je ostal. Ko mu je zdravnik s prsti segel v usta, za slučaj, če ima tam skrit kak strup, je Himmler tisto kroglico hitro pregriznil,
Himmlerjevi milijoni najdeni
Ameriški vojaki v Berchtes-gadenu so našli mnogo tujega denarja, ki predstavlja vrednosti okoli milijon dolarjev kar je bilo znanega krvnika nemškega last Heinricha Himmler-ja, ki se je zastrupil 23. maja ponoči v neki vili v Lueneburgu, ko ga je angleški zdravnik preiskoval.
Himmlerjev denarni zaklad vsebuje denar iz 26 dežel, toda ne iz Združenih držav in so ga ameriški častniki našli pod nekim hlevom blizu Berchtesga-dena. K zakladu je častnike peljal nacijski general Berger, ki je povedal, da je skril denar na Himmlerjevo povelje, dasi ie bil državna last.
Z generalom Bergerjem je šel k hlevu stotnik Harry Anderson in našel naslednji denar: 32 kanadskih dolarjev, 25,935 angleških funtov šter-lingov; nad osem milijonov francoskih frankov, skoro tri milijone alžirskih in marokan-skih frankov, nad milijon nemških mark, milijon egiptovskega denarja in 7500 palestinskih šterlingov.
Nemške izgube v vojiii
Nemci sami cenijo svoje izgube v armadi, mornarici in zračni sili od 3,500,000 do 4 milijone ubitih, ali pa takih, ki so podlegli ranam od pričetka vojne v septembru 1939 do konca pretekle zime, ko so Rusi zavzeli več nemških glavnih stanov z vsemi zapiski in ko so zavezniki razbili prometne črte, tako da ni bilo več mogoče sestavljati seznama izgub. Nemški vjeti generali pa priznavajo, da morajo biti izgube še večje v zadnjih mesecih vojne.
V	zračnih napadih in v bojih zadnjih dni je bilo ubitih od 150,000 do 500,000 nemških civilistov. Nemški častniki pa pravijo, da bo vzelo še več let, predno bodo dognane nemške izgube ravnokar končane vojne.
V	sedanji vojni so imeli Nemci mnogo več izgub kot pa v
prvi vojni. Od 1914 do 1918 so Nemci izgubili — 1,772,000 vojakov, ki so bili ubiti ali pa so podlegli ranam.
Po srednji cenitvi so Nemci v sedanji vojni na vseh frontah imeli 3,500,000 mrtvih; A-merikanci so jih od dneva vpada pa do dneva zmage vjeli 3,-192,998 — tedaj so skupne izgube malo manj kot 7 milijonov. V tem pa nišo vključeni oni Nemci, ki so bili vjeti na ruski ali italijanski fronti ali pa na angleškem delu zapad-ne fronte.
Podatki o nemških izgubah na vzhodni fronti niso popolnoma znani. V novembru 1943 so Rusi sporočili, da so Nemci že izgubili 9,100,000 vojakov. Vsled teh strašnih izgub je stališče Nemčije kot vojaške sile nemogoče. To priznavajo vjeti nemški častniki sami. -o-
Kitajskem. Zares je prav odlična.
Potem smo dobili kitajski gu-ljaž s khlerabo, ki je bila v vinu kuhana, in pa dušen kitajski kruh. Sledili so golob-čki, vkuhani ko mezga, zraven pa tenke rezine teletine, ki so jih prej pomočili v vrelo juho. To dajo skupaj v skodelici kot nekakšno žolco.
Dobili smo še nežno opraže-ne ribe v vinski omaki. Slednjič pa "jed za nasititi se." — To so kifeljčki zaokrožene mesene paštete v testu, kuhane v vodi. Mislim, da so bile izbor-ne, a moj želodec ni mogel več presojati.
Pripomnil sem gospodarju, da je hudo toliko jesti. A ta je odvrnil: "Saj imamo čaj! Čaj vse popravi. Po težkih jedeh iiijemo močnega, po lahkih lahkega."
Čez nekaj mesecev sem povabil gostitelja, da bi mu postregel s kako prav našo, narodno jedjo. Dal sem uku-hati čebulove cmoke. Kitajec
KITAJSKA GOSTILNA
Neka kitajska večerja je trajala od 8 zvečer do 1. ponoči. Bilo je 16 raznih jedil. Včasih jih je pa po 30 do 40. Kitajec pravi, da se more človek j jih je pokusil in vzkliknil: — le tedaj prijetno pogovarjati, I »Kakor kitajski!"
če je, zato so take gostije kar i	Q_
neskončno dolge. Pri jedi pi-	rusko ženstvo
jejo segreto riževo vino. Po- • po najnovejših vesteh, ki so slednja jed se imenuje "jed za na razpolago> glede ruskega iz_
nasititi se." .	jvrševalnega položaja, so zate-
0 nas ->e 6 Kitajcev in 6;ležene sledeče tevilke. žen-Evropcev. Kitajci jako priroč-1 stvo opravija vsa dela na želez_
! nicah' od 75 do 85 odstotkov žensk daje poslugo tudi v vseh panogah industrije. V poslugi
in mi jih nismo mogli uporabljati ter smo imeli kmalu nože in vilice v rokah.
Dve paličici vzamejo v desnico, ena paličica trdno stoji med palcem in kazalcem, druga pa se pregiba. Tudi na Kitajskem je-težko lepo jesti in otroci se štiri leta učijo, preden znajo uporabljati paličice. ^ '
Kaj smo jedli? Pred krožni-
za poprave in opremljenje vojnih bombnikov je zaposlenih od 60 do 65 odstotkov žensk. V poslugi zdravništva, je 65 odstotkov ženstva* ki vrši službo na fronti in na domačih potrebah. Na važnih kmetijah 9 odstotkov se marljivo ude j-,, stvuje ženstvo s pridelovanjem
kom slehernega gosta je življenskih potrebščin. Tudi v krožnik kitajske omake.' Nare- raziskovanju v vseh panogah jena je iz fižola in kruha, ki je, ge rusko ženstvo udejstvuje z skoraj taka kot Maggi in JO|velikim navdušenjem in doseg-dodaješ jedem, kadar hočeš, j j j | vIrai uspehi.
Tudi slani vkuhani orehi in ma-	__
reiice so na mizi v majhnih skodelicah.
Najprej smo dobili juho iz
klobuk se mu je vnel na glavi
Svojevrstna nesreča se je koi j k prjmerjia nedavno nekemu meš-čanu iz Heiderkru^a v Nemčiji. Že je bil pripravljen, da gre iz hiše, ko opazi da je klobuk nekaj umazan. Brž ga očedi z bencinom, posadi na glavo in odide. Kiobuk je sicer še dajal duh po bencinu, toda mudilo se mu je in je odšel v pričako-
konzerviranih kitajskih školjk z jajcem. Juho jedo s porcela nastimi žlicami.
Nato je prišla na vrsto jegulja v kitajski omaki in pra-ženi mandelji. Jeguljo daje v razbeljeno olje. Ko se barva spremeni, pridenejo kanec vina, nato omako, malo česna in vse to pražijo na malem og- j vanju, da se bo na prostem že nju. Izvrstna jed! Potem smo , iznebil bencinskega duha. Na dobili pečeno govedino s trso- j pragu pa si je prižgal cigareto vimi brstiči, zatem kokoš s ko- j in plamen vžigalice je dosegel stanji in kitajsko omako.	j bencinske hlape. Klobuk se je
v trenutku ves vnel. Mož ga je sicer hitro vrgel z glave, pa je kljub temu dobil močne opekline po obrazu.
-o—-—
Dalje je sledila vegeterij-an-ska jed: mlad grah, gobe in cvetje neke rumene rože. Zatem posajeno jajce z gobami in zelenjavo in še cmoki iz svinjine s prav pikantno omako.
Tako smo dokončali prvi del gostije. Bilo je osem vrst jedil. V odmoru so pospravili mizo, postregli s cigaretami. Bal sem se, kako bom mogel pojesti še osmero jedil. Poprejšnjih sem bil vzel preveč. Kitajci jemljejo le za spoznanje vsake jedi na krožnik.
Po odmoru smo dobili najprej sladko juho iz jajca, orehov in zelenjave. Tej je sledilo nekaj čudovitega: na presnem maslu pražene kitajske gobe, ki je vanje pomešano za spoznanje teletine in kitajskih rakov. Dalje še telečji možgani, spečeni v jajčjem testu.
Nato je prišlo na mizo nekaj jako zanimivega, namreč tako-zvana 'liungčangova mešanica.' Ko je bil Liungčang nekoč v San Franciscu, bi bil rad po kitajsko jedel, a ni imel kitajskega kuharja s seboj. Poznali pa so ondi nekega kitajskega brivca, ki je bil znan, da ima dobro kuho. Tega so poklicali. Vrgel je na tenko razrezano zelje, jeter in mlinček kure-tine, čebulo, kitajsko omako in vino v lonec in nastala je jed, ki je bila Liungčangu posebno všeč, tako, da jo je razširil po
Pristopajte h K. S. K. Jednoti!

DELAJTE TOČEN NASLOVI
Kakor vsa večja mesta, tako je tudi naie mesto
Cleveland zadnji čas raz- ( poredilo vse svoje poitne podružnice v različne poitne okraje (zones) s ite-vilkamL To se je ukrenilo zaradi bolj hitrega poslo-vanja pri razdelitvi doile pošte ker manjka klerkov in pismonoš.
Uredništvo našega lista spada v poštni okraj ali zono št. 3. Zato prosimo tajnike, tajnice krajevnih društev in vse dopisnike, da naj vedno oznalijo poleg imena Cleveland ie it. 3. Tako označite to itevil-ko tudi na karticah, ki Jih pošiljate če Je kaka spre-memba naslova članov.
Naslov naj bo torej:
Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio.

"GLASILO K.IK. JEBNOTr
CUT
GLAIR A1
ZM IIHIIVmftl WO
f. ohio.
Vsi roko Piši te oglati morajo biti v
■ •I
uradu najpoxnejie do
Za Slane na leta.
Za nečlana m Amerika.
.10.84 .19.00
Za Kanado tn lnoaemstvo..
..$3 M
OFFICIAL OBOAM OF AND PUH1JHHKL) BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION at the U.S. A Id the interest of the Order
Wedneeday
OFFICE:
ffiit err. clair avenue
FboDo:
»13
CLEVELAND 3. OHIO
Twins ot subscription:
For members, yearly----
For nonmembere in U. 8. A. Foreign Countries.-
$0.84
..$3.00
.33.00
NEKAJ VAŽNIH NASVETOV NAŠIM KAMPANJSKIM VODITELJEM
Ako hoče kdo izvršiti kak važen načrt, ako hoče narediti kako posebno delo ali kupčijo, mora biti na to pripravljen. Imeti mora pojasnila, obrise, orodje ali blago, da ga kupcu ponudi.
Zavarovanje pri kaki bratski organizaciji tudi lahko smatramo za važno delo, oziroma kupčijo v obliki pogodbe. Zastopnik iste mora kandidatu ali nameravanemu zavarovancu na lahek in umljiv način razjasniti vse glavne točke in pogoje zavarovanja in seveda tudi korist istega.
Ako greste torej tekom sedanje kampanje h kakemu kandidatu glede sprejema ali pridobitve za društvo, vzemite Jed-notina pravila. Povejte mu, da naša Jednota posluje že 52. leTo, ker je prva in najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Dalje mu prečitajte ustavo ali načelo Jednote. Potem mu naštejte različne zavarovalninske razrede od CC do GG. Za vsak razred je označen asesment po starosti člana. Pokažite mu stran 138 in 139 Jednotinih pravil, kjer so označene številne poškodninske in operacijske podpore; tako viso-kfh sličnih podpor ne plačuje nobena druga Jednota. Dalje mu omenite, da je naša Jednota nadsolventna (129.91%), da premore okrog 6 milijonov dolarjev in da je že izplačala nad 9 in pol milijonov dolarjev raznih podpor. Skupnega članstva ima 39,807.
Vse to se tiče odraslih članov. Seveda, tudi za mlade kandidate (otroke) lahko staršem pojasnete štiri načine zavarovanja: razred AA-JD, BB-JD, CC-JD, FF-JD. V zadnjem r tzredu dobi zavarovanec celo zavarovalnino izplačano ko poslane 20 let star.
Dalje omenite prosilcu, da posluje naša Jednota v 20 državah in ima 176 krajevnih društev; ista se nahajajo v vseh večjih pa tudi v nekaterih manjših slovenskih naselbinah.
Vaše delo vsled agitacije tekom te kampanje ne bo zastonj. Na 2. strani današnjega Glasila vidite zopet lepe denarne nagrade za pridobivanje novega članstva. Ako pridobite novega odraslega člana, ki se zavaruje za $1000 vam bo Jednota izplačala $4.00 nagrade, če jih pridobite 5 na mesec, pa ste po strani naredili $20.00! Ali ni to lep postranski zaslužek?
Za nove člane mladinskega oddelka razred AA in BB zraša nagrada $1.00; v razredu CC za $1000 zavarovalnine— £6.00; v razredu FF pa $10.00. Torej na delo!
-o-
Domača fronta
"Delavci Amerike so pomagali skrajšati vojno" — McNutt
Washington. — Paul V. McNutt, Chairman War Manpower komisije, je izdal -naslednjo izjavo:
"Ves svet se veseli, ker je prišel konec borbe v Evropi. Toda v tem trenotku ne smemo pozabljati, da je vojna dobljena šele do polovice.
"Treba je usmeriti v nov pra-vec ves oni neverjetni napor, ki je s toliko sil^ zdrobil naciste, v pravec Pacifika, da tam čim hitreje dokončamo vojno in zmagamo.
"Dokler so življenja naših vojakov na Tihem oceanu na kocki, jih naše delavstvo na domači fronti ne bo pustilo na cedilu. Nadaljevali bomo svoje delo in kovali orožje, dokler nam naši vojaški vodje ne bodo povedali, da imajo vsega dovolj.
"Delavci svobodne Amerike — Preko 50,000,000 — so pomagali skrajšati vojno v Evropi. Predaja ni bila izvršena le napram našim vojakom na bojni fronti, temveč tudi napram onim, ki so tukaj delali od zore do mraka, na fronti dela, v tovarnah in livarnah, v tvornicah letal in na farmah. Zdaj jih tudi ne moremo pustiti na cedilu.
"Vojna je spremenila svoj ko. rak, toda smer je še vedno ista — premagati sovražnika! Med tem ko nam zastaja sapa ,ko se navdušujemo nad zmago, katero smo dosegli, mi in naši junaški zavezniki, se moramo tudi.odloČiti, da bomo nadaljevali borbo d0 konca. Zdaj je čas, da udari-
mo zadnje udarce na Pacifiku." OWI.
25,000 električnih štedilnikov
Washington.—O priliki nedavnega shoda Domestic Electric Range Industry Advisory Com-mittee-ja so naznanili uradniki War Production Boarda, da je bilo izdelanih v prvem četrtletju 1945 nič manj kot 25,209 električnih kuhinjskih štedilnikov. OWI.
Pet zahtev Strica Sama
Washington.—Ta teden mora naša vlada zahtevati od svojih državljanov; naslednje:
Odločite se zdaj takoj, da boste prebili Memorial Day doma. Prevažanje čet in materijala, ter povratek ranjencev iz Evrope nalaga našim prometnim sredstvom taka bremena, da je potovanje za zabavo še bolj neumestno kot kdaj koli prej.
Javite vse cene, ki so nad maksimalnimi cenami svojemu OPA ration boardu. Prebitek leh cen gre v dobro črnim trgom in povzročajo draginjo.
Dajte se zaposliti v rudnikih svinca ali topilnicah. Sedanje pomanjkanje svinca je nevarno za vojaško in civilne dobave.
Ako ste izkušen mornar, vrnite se na morje, da boste na delu v tem velikanskem podjetju našega naroda. Ladje, katere spuščamo zdaj v morje, morajo' najti vsaka svoje mosštvo, da bom0 mogli zmagati povečani promet na Pacifiku, da bomo mogli pre. važati ranjence in prinašati potrebne dobave v opustošene dežele.
Dajte sobe, katerih ne potrebujete, v najem, bodisi delavcem, ki delajo v vojnih tovarnah, bodisi rodbinam vojakov. Na-
znanite maksimalno najenino v OPA uradu, ako stanujete v okraju, kejr so najemnine pod kontrolo. OWI.
Kdor kupi najemniško hišo mora nakup javiti najemninskemu uradu .
Washington. — Posestniki, ki so kupili posest, katere dajejo v najem, potem ko je bila najemnina že registrirana v lokalnem najemninskem uradu, morajo javiti temu uradu svoje ime in naslov, in sicer na posebni tiskovini, katero dobe v uradu. To objavo je izdal Office of Price Administration.
Tiskovino je treba oddati pred 31. majem 1945, ako je bila sprememba posesti izvršena med datumom registracije in 5. majem 1945. Ako je bila sprememba posesti izvršena po 5. maju, je treba odposlati poročilo v teku desetih dni po nakupu. -o—
Vzgoja je, kar šteje, ne rasa
Napisala dr. Margareta Mead
Karkoli je eden ali drugi iz med nas dosegel v življenju, je zavisno v glavnem od tega, kar smo se naučili od naših staršev sorodnikov in od skupine v kateri živimo. In zelo važno je, da se tega zavedamo. Značilnosti, ki se odražajo v nevednosti, lenobi in nestalnosti, ali pa v varčnosti, brutalnosti, ple-menitostti duha, v pohlepno sti in lakomnosti, niso rasne karakteristike, čeprav se jih pogosto istoveti ali veže z rasnimi značilnostmi. Vse te značilnosti človeka izvirajo, v kolikor obstajajo, iz vzgojnih in socialnih razmer in okolščin v katerih gotova skupina živi. A-ko spremenimo te okolščine, bomo uvideli, da bodo nastale tudi spremembe v značilnostih posameznikov.
Res je, da se rode otroci z mnogimi individualnimi razlikami, toda te razlike niso rasni pojav, kajti, enake razlike najdemo pri vseh rasah. Medtem, ko ena rodbina morda res poseduje gotove karakteristike in razlike, ki jih ni najti pri drugi, so pa vse te razlike, skupno vzete, manjše važnosti kot vzgoja, to se pravi stvari, ki smo se jih naučili od naših staršev, v šoli, na ulici ali pri igrah. Večji del naših značilnosti, ki so res uvaževanja vredne, smo podedovali v socialnem in ne v fizičnem pogledu.
Ce vzamemo, n. pr. otroke, katerih starši so razbrzdani ali kriminalno nagnjeni, ter jih izročimo ljudem, ki jim nudijo pravi dom in dobro vzgojo, bodo ti otroci zrastli kot dobro odgojeni in odgovorni člani družbe, ter bodo kazali nagib do istega načina življenja kot so ga videli pri svojih krušnih starših. Preiskušnje, ki so jih v mnogih slučajih napravili, da doženejo mero inteligence a-doptiranih otrok-sirot, so pokazale, da taki otroci navadno kažejo inteligenco, ki sliči oni njihoivih krušnih staršev, nego njih roditeljev. Otrok civiliziranega očeta in necivilizirane matere bo kazal vse znake divjaka ako je vzgojen med skupino svoje matere . , . če pa bi istega otroka dali odgojeti v Evropi, oziroma med belci, bi pa brezdvomno lahko dovršil študije na kaki visoki univerzi. Sicer je resnica, da obstajajo v gotovih rodbinskih pokoljenjih nagibi, ki so bodisi znak šibkega ali pa trdnega značaja odraža-jočega se v posameznikih, ali dobro socialne razmere navadno precej dobro uravnovesijo to ddeščino, nasprotno pa lahko vidimo, da slabe socialne razmere neizmerno poslabšajo in poglobijo nagibe k slabemu ter zatro dobro stran značaja.
Pogosto je napačno misliti, da je tradicijonalen način življenja gotove skupine ljudi podedovan, ker resnica je, da se mora vsaka generacija znova naučiti vseh šeg in navad ter obnašanja, olike, itd. Vzemimo
recimo dar, ki ga imajo židovski otroci za učenje jezikov. Seveda to ni rasna karakteristika, ker žid je niso rasa, in talent za učenje jezikov itak nima nič skupnega z raso. Tudi ni ta dar nekaj, kar so mogoče podedovali od svojih staršev. Ta njih posebnost izvira pred vsem ii, dejstva, da se židovski otroci že v zgodnji mladosti naučijo, da obstajajo na svetu različni jeziki, katerih so se njih starši priučili, ker so jih življenjske ali poslovne razmere zanesle v različne kraje in dežele. Ako pa bi te otroke recimo, obdržali na istem mestu kjer so se rodili*ter bi se v družini govorilo en sam jezik, tedaj bi kmalu izginil nagib do učenja drugih jezikov. Od vzgoje je odvisno ali se nekomu zdi učenje jezikov lahko ali težko. Način rabe jezika, naglas, obseg besedišča, vse to je odvisno od tega kako §mo bili odgojeni tozadevno. Saj vemo, da govori n. pr. japonski otrok čisto angleščino ako je odgojen v tem jeziku, a nasprotno bi govoril ameriški otrok čisto japonščino,'če bi zra-stel% med Japonci. Jezik, kot tak, je socialna dedščina, katere se je treba naučiti, navzlic temi/} da se ga navadno stavi v tesno zvezo z plemenskimi in narodnostnimi skupinami.
Med mnogimi tujerodnimi skupinami opazimo, da je odstotek kriminalnosti v prvi generaciji zelo nizek, a v drugi generaciji pa nenadno poskoči — isto opazimo med ljudmi, ki se presele z dežele v. mesta. Kaj pomeni ta kontrast med socialnim obnašanjem staršev in mlajše generacije? Vsekakor nima stvar nobenega opravka s plemenom ali narodnostjo. Tudi to nasprotje ne izvira iz verskih vzrokov, kajti starši in otroci lahko obdrže isto vero, a so socialno vseeno vsak na drugi stopnji. Naravno ni pri tem niti govora o kaki rodbinski podedovani slabi in nelepi lastnosti ali nagibu — saj so vendar starši sami priča, da je bilo njihovo pokole-nje pošteno in značaj no, ker je bil kriminalen nagib skoro-da nepoznan med njimi. Kaj pa je potem krivo spremembe? Nepravilna socialna vzgoja te
gotovi versfci aH plemenski skupini, avtomatično podedujejo gotove zaželjene ali nezaže-ljene lastnosti, potem enostavno prepade naša ameriška vera v enaka priložnosti za vse Američani so bili vedno prepričani, kot so bili prepričani ameriški očetje, ki so spisali u-stavo Zed. držav, da dobro in zdravo družbo se more narediti le na podlagi druženja in nu-denja enakih priložnosti vsem otrokom. In prva prilika, ki jo moremo nuditi otroku, je prilika, da razvije svoje možnosti in darove, a to je mogoče samo, ako mu ne damo čutiti, da ga imamo za manjvrednega ali drugačnega zgolj zato, ker pripada morda gotovi narodnostni, rasni ali verski skupini. Tako naziranje paralizira možnosti otroka in ' ovira njegov razvoj v socialnem pogledu.
FLIS.
/Z NAŠIH NASELBIN Sheboygan, Wis. — Družina Frank Saje je bila obveščena, da je 23. marca padel na otoku Lu-zonu njen sin Jimmy. Pri vojakih je bil od aprila 1941 in na Pacifiku od maja 1942.
Bend, 111. — Mary Denute iz Wilsonvilla je bila obveščena, da je od 1. aprila pogrešan v Nemčiji njen sin S/Sgt. Joseph Ne-manich, star 28 let in rojen v Elyju, Minn. V armadi je od leta 1941.
Bridgeville, Pa.—Jennie Ja-pel je prejela vest, da je bil 5. aprila ubit v Nemčiji njen edini sin Jakob, star 19 let. Pri vojakih je bil od lanskega septembra in preko morja od januarja. -o--
Filipini
mlajše generacije, starši, ki so znali ali bi znali svoje otroke odgojiti prvovrsfno v svojem okolju, v katerem so bili sami odgojeni, niso bili kos vzgoji,
Na Filipinskem otočju zopet vihra vojni metež. To pot so Amerikanci, ki preganjajo Japonce s posesti, ki so si jo Japonci pred dvema letoma prisvojili.
Na Filipinih nič ne vedo, kaj je sneg in mraz. Tu je doma večna pomlad, zemlja pa je Čudovito rodovitna. Po dvakrat in po trikrat na leto jim rodi in kamor se obrneš, rastejo rastline, za katere se pu lijo narodi sveta.
Toplo Južno Kitajsko morje in silni Tihi ocean oblivata to
		
K. S. K.	©	JEDNOTA
		
Ustanovljene v JaUetu. HL, dne t. aprila. UM. IakoBportrana r driavl tih™«*« dne IS. Januarja. 1888. OLAVNI URAD: 361-363 N. CHICAGO ST.. JOLIET. ELL. Telefon v glavnem uradu: JoUet 6448; stanovanja glavnega tajnika »44«.
Od ustanovitve do 30. aprila, 19*5 znaša skupna izplačana podpora $9.583,167 Solventnost 129.91% OLAVNI ODBORNIKI Olavnl predsednik: JOHN OERM. 817 East "O" St. Pueblo, Oolo. Prvi podpredsednik: JOHN ZXFRAN. 3723 W. 15th St.. Chicago, ni. Dn«l podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4716|HatfleJd St.. Pittsburgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. 19*-22nd St. N. W„ Barberton. o detrtt podpredsednik: MIKE CERKOVNIK. P. O. Box 367. Ely, Minn. Pota podpredsednica: JOHANA MOHAR, 1188 Dillingham Ave. Sheboygan. Wis. gesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St.. Denver 18. Colo. Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St. Jollet. 111. pomotnl tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 361 N. Chicago St. JoUet. QL Olavnl blagajnik: MATT F. SLANA. 351 N. Chicago St, JoUet, HL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St. JoUet. UL Vrhovni sdravnlk: DR. JOS E. URSICH. 1801 W. Oermak Rd.. Chicago 8 ni.
NADZORNI ODBOR predsednik: GEORGE J. BRINCK 613 Adams Ave.. Eveleth. Minn Prva nadaornica: MARY fl. POLUTNIK. 1711 K 80th St. Lorain, O. DrugI nadaomik: FRANK LOKAR. 1363 Hawthorne St. Pittsburgh. Pa. Tretji nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ, 14804 Pepper Ave. Cleveland, O Četrta nadaornica: MARY HOCHEVAR. 21341 MUer Ave. Cleveland. O. .
FINANČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "C" St. Pueblo. Cola rajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St.. JoUet. 111. Prvi Odbornik: FRANK J. GOSPODARI CH, 300 Ruby St.. JoUet. CL Drugi odbornik: MARTIN BHUKT.K, 811 Avenue "A." Eveleth. Minn Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd. Wilkinfburg, Pa. Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCE, 612 Adams Ave. Eveleth. Minn.
POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DECHMAN, 1102 Jancey 8t„ Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL, 117—6th St. 8. W. Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St. Pueblo. Colo, rretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St.. Milwaukee. Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH. 1847 W. Cermak Rd. Chicago. Hi. Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave., Strabane, Pa. Wstl porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St. South Chicago. HI.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASITA CVAN ZUPAN. 8117 St Clair Ave. Cleveland. O
VODJA ATLETIKE /OSEFH ZORC, 1045 Wadsworth Ave. North Chicago. HI.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI /EAN M TEZAK. 457 Indiana 8t. JoUet BI.
Vsa pisma in denarne rad eve, tlkajode se Jednote, naj se pošiljajo na davnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St., JoUet. HI.; dopise, iruštvene vesti, razna nasnanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K JEDNOTK 6117 St. Clair A7e. Cleveland 3. Ohio.________
drl človek. Nekatere rastline j skoraj 300 km krajša od Save, so na Filipinih posebno drago-; a je mnogo nevarnejša, kajti Posebna konoplja daje I zaradi obilnega dežja na Fili-
otočje, ki se razprostira na jugovzhodu Azije med Zadnjo Indijo in Avstralijo. Vsi otoki leže v srednjem delu vročega ali tropskega pasu, zato tam
ki je bila njihovim otrokom po- kajsnje ljudstvo ne ve, kaj je
trebna v novem svetu ali okolju. '
Ko enkrat spoznamo, kako važna je vzgoja ali odgoja o-trok v socialnem smislu, bomo tudi spoznali, da potrebujejo otroci novih Američanov, iz Evrope, ter otroci skupin, ki se ločijo po plemenskih razlikah ali žive v revnejših predelih naših mest in naselij širom Zed. držav, boljših šol in ne le povprečnih, ki jim dajejo šolske izobrazbe za silo; treba jim je boljših igrišč, kjer se bodo naučili in navzeli življenja moderne Amerike, kar bo izpopolnilo njihovo vzgojo. To bo i-melo dvostranski uspeh. Kajti ni res, da prihaja pokvarjena in kriminalno nagnjena mladina iz revnih slojev ali družin, krivda za to leži v napačni vzgoji in slabih socialnih razmerah. Ce se priseli v soseščino nova skupina, ki je varčna ter drži precej na snago in dobro vedenje otrok, lahko brez skrbi zaključimo: "To je skupina ljudi, katere otroci bodo dobro odgojeni." Najboljši način vzgoje mladih pokolenj je, da skrbimo za izboljšanje socialnih razmer in nehamo deliti mladino v skupine, izvirajoče iz "dobrega" ali "slabega" rodu, narodnosti, ali verske pripadnosti. Izboljšana vzgoja doma in v šoli nam bo dala boljo mladino v splošnem. x Če že v naprej zaključimo, da otroci staršev, ki prihajajo
mraz, zakaj stalno imajo nad 20 stop. C toplote.
Po svoji velikosti obsegajo Filipini nekaj več ozemlja ka kor naša Jugoslavija, a so raztrgani na 7,000 otokov. Med njimi je nekaj prav velikih, kakor na severu Luzon in na jugu Mindanao, a le 462 otokov je večjih kakor 2.5 kv. km; vsi drugi so zelo majhni in deloma le pečine, deloma pa neoblju-dena močvirja. Le četrtina o-tokov nosi svoje ime. Skoraj vsi otoki so ognjeliiškega izvora. Šev danes deluje mnogo vulkanov; eden od njih je Apo, ki je 3,400 m visok. Veliki otoki so zelo gorati. Divja, težko dostopna gorovja ločijo posamezne otoke v dokaj samostojne pokrajine, ki do novejšega časa niso imele mnogo stikov med seboj.
Izredno obline padavine so napravile otočje za pravi zem-ski raj. Na Filipinih je 690 vrst ptičev, od katerih polovica nikjer drugod na zemlji ne živi. Samo golobov in grlic i-majo 35 vrst, roparic je 45 vrst, kukavic 21, papig 20, žoln 22, lastovic 4 vrste. V morju živi nad 500 vrst užitnih rib.
Prekrasno in prebujno je tudi rastlinstvo. Dosedaj so le 35,00Q kv. km priredili za poljedelstvo, a 187,000 kv. km. je še pragozda. Travnikov je za tretjino več kakor polj. Na divjem južnem otoku Mindanao je še mnnogo divjine, ka-iz gotove dežele, ali pripadajo!mor tudi sedaj v vojni ni pro-
cene
izredno močne vrvi za ladje. Ravno tako donaša velike dohodke sladkorni trst in orehi kokosove palme.
Filipini so naseljeni z Mala jci, ki jih ne moremo prištevati posebno delovnim ljudstvom na svetu. Mnogo raznih rodov se je priselilo. Že 1. 1521 je odkril otoke slavni španski raziskovalec Magalha-es. Ime pa so dobili po poznejšem kralju Filipu II. Do leta 1898 so bili v posesti Špancev, ki so tu ustavili prodiranje islama, zadušili v teku stoletij mnogo kitajskih in mohame-danskih vstaj ter si utrdili svoj trgovski monopol. — V špansko - ameriški vojni leta 1898 so se filipinski uporniki zvezali z Združenimi državami ter oklicali samostojno republiko. Ameriški admiral Dewey je otoke zasedel in ostali so amerikanski, Špancem pa so zanje izplačali 20 milijonov dolarjev. Za Združene države je to otočje dragocena gospodarska posest, važno oporišče za mornarico in ključ do juž-novzhodne Azije. Zato tudi razumemo sedanje velike ameriške napore za reokupacijo Filipinov.
Glavno mesto Filipinov je Manila. Mesto je zaradi svoje lege in zveze s Kitajsko, Japonsko, Ameriko in Avstralijo znano trgovsko središče.
Narava, ki daje ljudstvu na teh otokih toliko dobrot, ga na drugi strani tudi tepe. Potresi so pogosti. Nastanejo tako, da se na nekem mestu močno, segreti zrak naglo dvigne, na ! njegovo mesto pa s silno naglico drve od vseh strani vetro-1 vi, katerih silo si moremo le težko predstavljati. Tem viharjem pravimo tajfuni. Pravijo, da jih pride na Filipinih vsako leto 21. Prebivalstvo gotovo ne bo pozabilo groznega tajfuna iz leta- 1882. Mesto Manilo je tajfun skoraj po-
pinih ima vedno mnogo vode, saj pade tam včasih v eni uri toliko dežja, kakor pri nas v šestih mesecih. Reka se je razlila, odplavila cele vasi in pokončala na tisoče in tisoče človeških življenj. Vso pokrajino je spremenila v puščavo, ker je odnesla s seboj tudi rodovitno zemljo.
-o--
KOSILO V CBICAGU, VEČERJA V LONDONU Chicago, III. — Pan American Airway pripravlja otvoritev zračne potniške zveze med Londonom in Chicagom. Uradniki omenjene družbe pravijo, da bo z modernimi prokoocean-skimi letali mogoče preleteti daljavo med Londonom in Chicagom v desetih urah, torej bo lahko potnik imel opoldne v Chicagu kosilo, zvečer ob 10 pa večerjo v Londonu.
Sedaj stane vožnja na "clipper ju" te družbe po. severni zračni liniji iz New Yorka do Londona $525.00, za tja in nazaj pa $945.00, k temu je treba prišteti še 15 odstotkov zveznega davka.
UMESTNA POSTAVA V KANADI
V Kanadi stopi letos s 1. julijem v veljavo nova postava, katero bodo pozdrarili predvsem roditelji ali starši otrok. Postava v namreč določa gotovo državno podporo za vsakega o-troka v starosti do 16. leta. Ta podpora bo znašala $5.00 na mesec za vsakega otroka do starosti 6 let; od 7 do 9 leta $6.00; od 11 — 12 leta $7.00; od 13 — 16 leta pa $8.00 na mesec. Tudi v naših Združenih državah bi bila takšna postava umestna.
Udarec za ločitev zakonov
Dne 21. maja je najvišje
zvezino sodišče v Washingtonu
izreklo važen ukrep, da ločitev
zakona, dobljena v državi Ne-
,	v., * , ... . vada, ni veljavna v kaki drugi
pol noma porušil. Še hujši je drfayL Rakor
divjal leta 1897. Od tedaj so postavili na otokih številne
znano, je mesto Reno, Nev., moderna "Me-
_ .	.... ka" za ločence, kjer se je lah-
vremfcnske opazovalnice, ki po , , ... . v.. , J .
J . , , , . . ko dobilo ločitev zakona, ako je
radiu sporočapjo, od kod ta j fun prihaja.
Dne 2. decembra 1936 je izredno silen tajfun obiskal severni del otoka Luzona. Na tisoče koč in hič je podrl. Na severu je bilo še hujše. Tam se izliva v Tihi ocean reka Rio Grande de Cagayan. Sicer je
j prizadeti ondi tednov.
bival samo 6
SVOJI K SVOJIM! — DRŽITE SE VEDNO TEGA GESLA!
Ameriki preti nevarnost vsled vojne. Vsak državljan je dolžan, da po svoji zmožnosti kupi Obrambne bonde in znamke (Defense Bonds and Stamp«).
Finančno poročilo K. S. K. J. za Mesec april 1945
Financial Report of K. 8. K. J. for April 1M5
- S
[$
996.07
1,301.87 356.50! 486.23; 357.031 1.408.731
239.93 296.43
291.40 80.66
30021
264.74 107.11!
26.49, 243.98' 171.851
220.87	i
1267.73
464.49 15426
214.16 340.65 375.55!
140.53 433.34; 175.86
1,034.84 58.85;
750.75 1,410.66 1,204.78
809.001
414.77 74.83;
1,141.95 265.71, 29.72 798.53
368.55 791.06
107.52 212.37 708.88, 110.41,
91.61! 545.75 606.39 485.27 356.09
605.53
51.63 4.60
289.56 191.05 303.51!
58.64 88.67
242.46 151.5» 671.52 117.70 149.56 38.98 212.72 396.91
431.64
227.24 1,011.91! 137.74,
324.50 346.12 345.49 580.67
248.04 440.80
67.92 • 180.13
724.41 64.16
89.65 270.14
33.0» 671.52 76.61
257.79
124.94 51.18
191.78
189.88 249.86 300.12 340.90
452.05 278.75 479.19 105.07
688.96 448.99
700.84 80.02 653.36 496.75 69,57 253.28 143.15 1,625.17|
822.23
351.54 547.12
194.97 34.98
727.80 2,591.01
195.82 170.35 594.62 286.17 175.93 96.14 344.38 219.93 50.81 174.38 238.49 22.31 384.86
157.24
106.98 20.00
134.74 52.74 207.72 368.79 490.65» 215.33 54.25 136.44 91.71 78.30 57.53 339.86 27.05 181.94
310.88
81.05 79.97' 111.58 127.49 78.64 158.37 478.04 29.20 50.52 92.78;
54.20 149.95 67.5011
68.40
64.50
44.00
27.85
12.30|j
57.35)
49.55;'
68.30 1
103.75; 33.05
40.50 77.55
45.80
22825
339.00 ; 195.50( 97.10 i 16.55 325.101 j
203.60. 31.70 ;
204.55'i 2225,, 22.50 162.40
1125
.75' 92.35 58.55|
14.40
154.95 33.95 37.10 6.00 50.10 116.70
58.25 166.70 44.00
108.05 151.40
8.00i 40.95
21.10 61.05 6.75
63.40 32.25 10.50 59.50 40.70
60.85 42.65
c o «IC
1,000.00 500.00' 1,000.00
1,000.00 250.00
1,000.00
i
1,000.00 500.00
1,000.00
1,000.00
2,000.00
500.00 1,500.00 500.00
1,000.00
1,000.00
500.00
1,500.00 500.00
1,000.00
I
1,000.00
500.00
500.00
1,000.00
224.25 13.50 180.55
21.30 71.25 32.80 415.70
98.05! 141.80 59.70 15.25 186.10 682.45 2125 ! 26.85 149.60 87.00
17.25 75.70 46.00 11.25 51.60
9.00 98.90 42.80 30.05
48.85 11.35' 64.10 8720 136.80 67.80 9.05 32.90 30.15 21.85 14.25 113.10
16.55;
56.75
23.40 16.80 I 30.60 I 29.15 10.50 12.45 126.05 6.851 12.75! 27.90
500.00
500.00 500.00
200.00
100.00 100.00
75.00
200.00
50.00
100.00 100.00
100.00 100.001
200.00
100.00
100.00
50.00
75.00 250.0 0 50.00j
100.00j
250.00
175.001 100.00
100.00
50.00! 50.00
I
50.00
i
100.00
50.00! 100.00
1,500.00 300.001
100.00
1
75.00
1,000.00:
1,000.00 100.00
100.00
50.00
100.00
43.00 201.33
14.001
10.00
152.00 55.33 126.32 78.00 48.33 35.77 51.66 206.66
164.16
37.16 114.32
79.00
94.33
162.00 93.00 28.00
312.00
131.16 60.66
178.00
51.00 14.50
62.00 23.00
13.83
289.33
59.66 83.50 164.50
!
18.00 104.92
71.00, 227.00
123.181
53.00; 56.00 27.00 29.00 57.00
58.83
154.88
265.66 33.00 157.33
101.00 58.00 325.44
131.65 71.50 60.00 31.00 101.00
147.00 5.00
166.50
45.00 12.00
84.00 8.00 90.00
48.50
33.00 26.00
29.00
198.00
63.00
54.00'
30.00
I
28.00
30.001
78.00
13.411
33.63
213.01
1.05!
7.03
.57 43.44
21.16
160.25
12.35
265.81
156.60 8.79
8.54
155.32 304.65
60.90 141.41 209.93 191.14
111.33 61.02
124.86 81.74 107.49 80.42 32.36
36.80 87.95 12.00 30.25 51.10 49.60
23.10 10.50 33.85
21.80 23.06 7.50;
1621
Skupaj
125.00
40.001 40.00 51.00 32.00
58.00
75.00!
|$55,32925|$ 8,569.85||$27250.00,$ 4,425.00! S 7,158.40 $ 8.54
110.45
$ 1,063.76
69
79 148
25
51 89
101 13 61 31 61
52 44 46 16
28,749
Preostanek 1. aprila 1945 .....................................................................$5,598,161.89
Prejemki:
Prejeli od društev ...........................................................$55,32925
Obresti .................................................................................. 10,502.44
Najemnina ........................................................................... 785.00
Prenos iz mladinskega oddelka ...............................:...... 1,332.12
Posojila na certifikate ...................................................... 407.65#
Vrnjeni asesment 70 let starih ...................................... 37.7T
Vrnjene porodne nagrade ............................................... 5.00
Oglasi (Glasilo) ................................................................ 43.30
Dobiček pri prodanih in dozorelih obveznicah .......... 8,068.14— 76,510.67
$5,674,672.56
Izplačila:
Posmrtnina ..........................................................................$27,250.00
Poškodnine in operacije .....................i........................................................4,425.00 -
Bolniška podpora ..........................................................................7,158.40
Asesment 70 let starih ............................................................................................................8.54
Porodne nagrade .............................................-..................................190.00
Rezerva ................................................................................................................................................................1,063.76
Lokalnim zdravnikom za preiskavo kandidatov(inj) ..	120.00
Rezerva članov razreda "BB" ................................................................................142.83
Nagrade za novopristopile .................................................................294.00
Nagrade pri zamenjavi certifikatov ............................................................16.00
Dozorele obresti kupljenih obveznic ............................................................350.42
Zguba pri prodanih in dozorelih obveznicah ................................868.00
Upravni stroški ....................................................................................................................................11,108.37—$ 52,995.32
Preostanek 30. aprila 1945 ...........
FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC APRIL, 1945
Dr. št. Št. čl.	Ase«.
1	.................. 252 .................. $63.67
2	.................. 355 ....................................103.35
3	.................. 38 ......................7.10
4	.................. 122 ....................................76.69
5	.................. 57 ....................................18.92
7	.................. 206 ....................................128.77
8	.................. 36 ....................................5.45
11	.................. 53 ....................................30.14
12	.................. 15 ....................................3.98
13	.................. 14 ............................2.75
14	.................. 28 ....................................6.61
15	.................. 33 ....................................9.96
16	.................. 7 ......................75
17	.................. 1 ...................15
20	.................. 11 ....................................3.80
21	.................. 27 ....................................4.35
23 .................. 26 .....................4.10
25 .................. 118 ....................................—.—
29	.................. 223 ....................................53.86
30	.................. 39 ....................................8.11
32 .................. 32 ............................13.40
38 .................. 11 ....................................—.—
40	.................. 47 ....................................7.45
41	.................. 41 ....................................16.12
42	.................. 62 ....................................12.75
43	.................. 18 ....................................3.60
44	.................. 40 ....................................8.00
45	.................. 68 ....................................17.11
50	.................. 192 ....................................48.22
51	.................. 4 ..................90
52	.................. 141 ....................................55.70
53	.................. 202 .............................100.54
55	.................. 123 ....................................133.70
56	.................. 209 ....................................81.75
57	.................. 33 ................................23.11
58	................ 1 ....................................x .15
59	.................. 190 ....................................56.65
61	.................. 12 ....................................3.93
62	.................. 4 ...................60
63	.................. 174 ....................................43.89
64	.................. 61 ....................................21.82
65 .................. 132 ....................................113.81
69	.................. 15 ....................................2.70
70	.................. 68 ....................................32.44
72 -............... 141 ....................................63.72
74	.................. 5 ....................................120
75	.................. 11 ....................................2.10
77	.................. 13 ....................................5.32
78	.................. 214 ....................................51.80
79	.................. 88 ....................................30.60
80	.................. 55 ....................................13.52
81	.................. 258 ....................................116.47
83	.................. 12 ....................................8.37
84	.................. 12 ....................................3.75
85	.................. 81 ....................................27.69
86	.................. 61 ....................................14.91
87	.................. 46 ....................................12.09
$8 .................. 1 ...................15
90	.................. 13 ....................................3.45
91	.................. 57 ..........................16.00
92	.................. 5 ...................85
93	.................. 30 ....................................15.12
94	.................. 40 ....................................12.26
95	.................. 7 ....................................1.05
97	.................. 4 ....................................' 1.25
98	.................. 28 ....................................7.68
101 .................. 51 ....................17.61
103	.................. 40 ....................................——
104	.................. 112 ....................................21.83
105	.................. 23 ....................................17.14
108	.................. 264 ....................................92.31
109	.................. 29 ....................................5.82
110	............... .. 56 ....................................16.91
111	.................. 139 .............../..	32.26
112	.................. 29 ....................................5.85
113	.................. 142 ....................................33.30
114	.................. 16 ....................................3.00
115	................. 81 ....................................14.60
118 .................. 12 ....................................1-80
119	.................. 40 ....................................13.34
120	.................. 97 ....................................21.82
122 .................. 3 ...................60
3	, 77 ....................................15.03
i Z""!"...... 2 ...................30
7 .................. 131 ....................................42.74
5 ............ 21 ....................................5.00
1	................. 29 ....................................7.66
2	.................. 16 ....................................3.20
3	........./........ 1 ...................20
4	........ 67 ....................................19.06
5	.................. 5 .....................75
6	.................. 58 ...............................11-81
9 .................. 111 ....................................19 46
3	.................. 39 ....................................35.51
4	.................. 57 ....................................10-60
5	.................. 32 ....................................22.38
6	.................. 99 ....................................22.27
7	22 ....................................4.40
8	ZZ........ 111 ....................................23.05
0 .................. 160 ....................................26.90
2	............... 72 ....................................—
3	.................. 189 ....................................43.19
4	.................. 5 ....................................2.20
6	..........n...... 183 ....................................74.84
7	.................. 207 .....:........................63.08
8	.................. 21 ....................................2.65
0	.................. 43 ........................35.45
1	.................. 5 ...................90
2	.................. 235 ....................................50.00
3	.................. 203 ....................................97.72
4	.................. 84 ....................................51.65
,5 .................. 213 ...........'.............74.38
«3 .................. 23 ................................11-00
? .................. 6 ....................................1-05
5	.................. 29 ....................................24.32
i9 .................. 378 ....................................143.41
0	................. 70 ....................................16.80
1	................... 26 ....................................5.37
2	.................. 38 ....................................45.65
3	.................. 66 ....................................10.35
4	.............. 100 ....................................15.65
Skupaj ....11,058
.$5,621,67724 ■v
Ases.
..................4.80
..................24.99
..................5.65
..................6.48
..................6.46
..................12.95
..................120
..................10.80
..................14.48
..................12.60
..........60
Z!"!	L50
..................1.95
...:.....	19.60
..................21.28
..................21.40
..................40.76
..................1.20
..................4.05
..................3.45
..................3.30
..................2.25
..................68.05
Z".	23.25
Z..."	14*35
Z""	5^45
..................3.60
..................1.65
7.60'
..................7.31
..................13.11
..................26.95
..........30
..................6.87
..................2.55
"Z!	niso
..................14.46
..................10.89
..................12.12
..................19.37
..................6.26
..................13.20
..................8.48
..................4.65
..................4.79
....................13.21
..................6.65
..................1.21
$3,607.96
Preostanek 1. aprila 1945....$317,583.71
Prejemki: Prejeli od
društev ............$3,607.96
Obresti od obveznic .......... 196.90— 3,804.86
$321,388.57
Izplačila:
Posmrtnina ......$ 150.00
Kredit za prestopile v odra-	V
sli oddelek ...... 79.98
Prenos v odrasli oddelek— Rezerva članov in članic razreda "BB" .. 469.77 Prenos v odrasli oddelek— Stroškovni sklad za mesec marc
1945 .................. 862.35
Članom vrnjeni asesmenti ........ 14.60— l,5i6./0
Preostanek 30. aprila 1945..$319,811.87 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. -o-
R. Baroniecki:
Imenitna kupčija
Gospod Vilibald Schnack, lastnik trgovine "Schnack in sinovi, glasbene potrebščine vseh vrst" je stopil v trgovino in debelo pogledal. Prodajalec uradnica in učenec so stali zamišljeni za pultom in strmeli v nekaj kar je ležalo pred njimi.
Gospod Schnack je zajel sapo, potem je pa zagrmel:
"Kaj pa je spet? Zakaj ste vsi zbrani?"
Prodajalka, uradnica in učenec so prestrašeni planili ma-razen.
"Gospod Schnack," je zajec-1 jal prodajalec, "pismo je pTi-šlo — neko pismo."
"No, in? Ali še niste nikoli v življenju pisma videli?"
"Že, toda takšnega pisma še
nikoli* Iz Tibeta je prišlo."
Gospod Vilibald Schnack je najprej nekajkrat debelo pogoltnil slino, potem je pa rekel:
"Ali se mislite iz mene norčevati, kaj? Kako naj le pride pismo iz Tibeta?"
Pa je naskočil k pultu in vzel pismo v roke. Najprej je pogledal znamko, nato poštni žig, potem je pa pismo obrnil, prebral podpis pošiljatelja, zmajal z glavo in rekel:
"No, pa je res čudno. Pismo je zares iz Tibeta. Pisal ga je neki — kako mu je že ime — neki Rana Saga Hum iz Lhase."
"Kaj le piše?" je dejal prodajalec.
Vilibald Schnack je pokimal in zamišljeno ponovil:
"Da, kaj le piše?"
"Kaj naj bi bilo," je menila uradnica, "če bi pismo odprli?"
Vilibald Schnack jo je grdo pogledal.
"Ali ste sami uganili, ali vam je pa kdo izdal," je zagodel, "da človek zalepljenega ne sme brati?"
Vilibald Schnack je še enkrat pogledal svoje uslužbence, potem je pa odprl ovitek in vzel pisanje iz njega. Dolgo, zelo dolgo je strmel Vilibald Schnack v pismo, potem se je pa obrnil k prodajalcu:
"Ali znate kaj tujih jezikov
_V'
"Da."
"Katere pa?"
"Angleščino, francoščino ruščino, poljščino, španščino, latinščino."
• "Ali je to vse?"
"Da."
"In tibetanski ne znate?"
"Kako?"
"Ali znate tibetanski?"
"Žal — ne ... "
Vilibald Schnack se je obrnil k uradnici.
"Katere jezike pa Vi, gospodična govorite?"
"Nemški," je za jecljalo dekle.
"Katere tuje jezike, vprašam."
"Nobenega."
Vilibald Schnack je pogledal učenca.
"Čudili se boste," je ta odvrnil, ne da bi ga bil kdo vprašal,
"tudi jaz še ne znam tibetanski _>>
"Pismo je pa treba prevesti,'' je vzkliknli Schnack. "V pismu morajo biti naročila za stotiso-če. Poglejte, kako pogosto se ponavlja število 100,000! Ali si sploh morete misliti, kaj utegne to pismo za nas pomeniti? Tibet — kaj pa že imajo v Tibetu? Prav nič. In na lepem pro-dre vanj civilizacija. In seveda tudi glasba. Kakšen iznajdljiv trgovec si je moral nekje priskrbeti moj naslov in zdaj mi pošilja ogromno naročilo. Pismo je treba za vsako ceno prevesti."
Schnack se je obrnil k uradnici.
"Pokličite prevajalsko pisarno in vprašajte, koliko bo prevod stal."
Gospodična je šla telefonirat. Čez deset minut se je vrnila in rekla:
"V osmih prevajalskih pisarnah sem vprašala, pa nikjer ne znajo tibetanski."
"Toda pismo se mora prevesti!" je zakričal Schnack. — "Vendar qe bom pustil, da mi bodo takšna naročila ušla iz rok. Samo poglejte, možak, naroča kar za stotisoče! Še enkrat pokličite!"
Še enkrat je šla gospodična telefonirat. Spet je trajalo de-
set minut. Ko se je vrnila, je rekla:
"Neka prevajalska pisarna me je opozorila na vseučiliške-ga profesorja, ki bo pa najbrž za prevod precej zahteval."
"In če stane celo premoženje," je vzkliknil Schnack, "moram dobiti prevod! Glejte, petkrat je v pismu številka 100,000. Ali si morete misliti, kakšno naročilo je to? Utegne biti tovora za veliko ladjo."
Vilibald Schnack je vzel iz blagajne večji bankovec in ga izročil s pismom vred učencu ki je odhitel ž njim k vseučili-škemu profesorju. Uro nato se je učenec vrnil in ves srečen izročil svojemu šefu prevod. In Vilibald Schnack je bral:
"Rana Saga Hum v Lhasi, "Spoštovanja vredni tuji mož, — tujim popotnikom, ki so mi dali naslov tvojega razkošnega dvora, 100,000 hvala. Siromašen mož sem in živim s svojo ženo in osmimi nebogljenimi otroki v velikem siromaštvu, čeprav smo 100,000-krat in še večkrat prosili vzvišenega Dala j lamo bogastva. Moji otroci, osem jih je bilo — 100,000 dobrih duhov naj jih varuje—radi poslušajo zveneči šum in bi ga tudi sami radi delali. 100,000 bi se vam zahvalil, če bi meni, ubogemu možu, podarili osem majhnih pojočih deščic (orglic). Ubogi oče, uboga mati in osem majhnih otrok vas 100,-000 krat pozdravlja."
Valibaldu Schnacku je padlo pismo na mizo. Z robcem si je obrisal čelo in vprašal učenca:
"Koliko je pa stal p^pvod?"
"Štiri sto mark."
Schnack je omahnil na stol in zahropel: "Imenitna kupčija!"
-o-
NEKOLIKO PODATKOV O SICILIJI
Na Siciliji v Italiji, katero so v sedanji vojni okupirali zavezniki, živi 4 milijone ljudi, otok pa meri 28,738 kvadratnih kilometrov. Največja in najlepša mesta leže ob morju. Na severni obali s slikovitim gričevjem leži Palermo, mesto, ki je cvetelo za časa Saracenov, Normanov in Štaubov. Na vzhodni obali leži ob vznožju ognjenika Etna Katanija in nedaleč od tod Sirakuze, iz stare zgodovine znana prva grška naselbina na tem otoku, za katero so se borili skozi dolga stoletja Grki, Punci, Rimljani, Bizantin-ci, Arabci in Germairi. Med Ka-labrijo in Sicilijo je morska ožina, ki ima eno najboljših naravnih pristanišč na svetu. Podobno je srpu. Leta 1908 ga je zelo poškodoval potres.
Zanimivost Sicilije je, kakor smo že omenili, 3263 m visok ognjenik Etna, ležeč na vzhodni obali. Večkrat je bruhal Etna velike množine lave, s katero je pokril veliko okolico. Najhujše je bilo leta 1693, ko je spremljal ognjenikov izbruh strašen potres in je bilo uničenih 40 večjih in manjšihtmest na otoku ter je bilo vsega nad 80,000 človeških žrtev.
1 -0-
ANEKDOTA
Cesar Jožef II. je uglasbil za neko italijansko opero arijo. Ukrenil je vse, da bi nihče ne zvedel, da je on avtor te arije. Toda na svetu je že tako: prvi je razodel skrivnost "zaupno" drugemu, ta tretjemu in tako je šlo zaupno naprej. Kmalu so vedeli za to skrivnost vsi, ki so imeli na Dunaju opraviti z glasbo. Ko je bila opera odigrana, je stopil cesar k velikemu komponistu Mozartu in ga vprašal: — "Kako se vam dopade arija neznanega komponista v operi?" Mozart je mirno odgovoril: — "Veličanstvo, kompozicija je prav dobra! Ampak tisti, ki jo je ustvaril, je še tisočkrat boljši."
Ne jutri, pač pa danea m odloči za pristop p naio Jedrnato! Jutri bo morda že prepozno!
Saturnin:
DOMOVINA - MATI
Niso dolgo čakali. Rešetka je pripeljala nazdol prazne vozičke. Z vzvodi sta jih delavca porinila iz predalov in mesto njih so po vrsti stopali po štirje rudarji v prepad, šestnajst jih je šlo notri — štiri predale ali nadstropja ima rešetka. Delavca sta zaprla vhod in že se je rešetka švignila proti vrhu. Tone je občutil majhen pritisk v nogah, a nato niti čutil ni več, da se pelje navpično navzgor. V začetku pa je bila vožnja v rov in iz njega najbolj mučna. Tega se je najbolj bal. Dasi rnu je marsikateri rudar svetoval različne pripomočke proti tej slabosti, mu ni nobena stvar koristila. Ves omotičen je stopal iz rešetke, nato dolge ure delal v soparnem in težkem zraku, na koncu je moral spet v rešetko. Cesto ga je ta sicerl kratka vožnja bolj utrudila, kot delo v rovu. Nič ni pomagalo, moral se je privaditi in se je slednjič le navadil te vožnje, tako da je cesto niti občutil ni.
Tudi danes Tone ni občutil nikake neprijetnosti. Mislil je nekam tja v daljavo, kjer je sreča in veselje, kjer je on vse to spregledal in šel daleč, daleč prav sem po srečo. Tu ni sreče, ne pravega veselja, ga ni! Doma je, tam doma je sreča, zadovoljnost in veselje, toda on je šel mimo. O, da bi mogel nazaj!
Mftno njih je švignila svetloba, zopet ena, tretja, četrta . . . To so bili višji rovi "etaže," ki niso tako globoko pod zemljo, kot je njihov rov.
Tedaj jih je obsijala svetloba, da jih je zbodlo v očeh. Po-mežiknili so in dobro je bilo. Svež zrak jim je udaril v pljuča. Bili so na vrhu. On, ta svetloba, to sonce, ta zrak — kot bi prišli v novo življenje. Sprememba med rovom in površjem zemlje je Vedno silno ugodno vplivala na rudarje. S pospešenimi koraki so hiteli v kopalnico in preoblačilnico.
Tudi Tonetu je bilo silno prijetno pri srcu. Zdelo se mu je, kot bi bil že v domovini. O da bi mogel biti tako hitro v "domači vasi, kot je bil iz rova na površju. Tam doli, v grozni globini, kjer je tema, trpljenje, znoj in muka — tam je tujina—tu na svežem zraku, na soncu, na svobodi, tu je domovina. Ne, ne! To je samo slaba, slabotna primera. Tu je vedno tujina, k.ier je tesno kot v rovu, je soparno, vlažno, u-mazano, domovina pa je tam daleč, daleč ... O, da bi mogel, pohitel bi domov k materi.
Na zelenem gričku stoji cerkvica sv. Lovrenca, tako majhna in ljubka, s širokim zvonikom, ki se komaj dviga iznad košatih lip, ki rasto pred cerkvico. Tam spodaj, ob vznožju grička, v zeleni rebri čepi Tonetova domačija, skoro skrita med zelenjem sadnega drevja. Čemu je zapustil prekrasni košček slovenske, domače, rodne zemlje. Pridne, poštene, iznajdljive roke bi ga mogle obdržati, povzdigniti. Tam je domovina, tam je veselje, sreča, zadovoljnost, tam je sonce, tam je mati. O, mati! Zakaj jo je zapustil. Najrajši ga je imela in on ji je dolgo prikrival, kaj namerava. Ko je začel pripravljati svoje reči, ji je povedal, da gre v svet. V srce jo je zabolelo, vedno ga je pregovarjala, tudi gospod župnik so odsvetovali, a Tone je vztrajal. Saj je hotel le dobro. Dobro materi in domačiji. V nedeljo popoldne je bilo, mati je v hiši brala svete bukve, ko ji je Tone dejal:
"Mati, zdaj pa grem. Ne bodite hudi name in ne jokajte. Ko se vrnem, bomo vsi veseli. Molite zame."
Mati je odložila knjigo, si obrisala solze, stopila do vrat k
"žegnančku" in pokrižala Toneta z blagoslovljeno vodo:
"Na Boga ne pozabi," se je utrgalo materi iz prsi. Ni mogla zadušiti srčne bolečine, za-ihtela je. Tudi Tonetu je bilo nezmerno hudo pri srcu.
"Zbogom!" je dejal in se u-maknil v vežo. Tam se je hitro poslovil od bratov in sester, za del kovčeg na ramo in odšel. Težka je bila ta pot, tenomer ga je nekaj vleklo nazaj. Videl je v duhu mater, ki žaluje za njim. Pred njim pa je vstajalo bogastvo tega sveta, od katerega si bo tudi on odkrhnil delček, ki bo zadostoval njemu in domačiji za srečno življenje. Prevara. Svet je trd, je lako-men, umazan je, brez Boga, naj večjega reveža bi zadavil za trohico kruha. Tone ne bo ničesar prihranil, prav nič ne bo koristil domu, zastonj je bilo vse trpljenje, vse muke in težave, domov bo prišel še večji revež, kot je bil odšel zdoma. Ne To ne sme biti. Hvala Bogu, da je še zdrav. Še bo delal in si prislužil toliko, da ne bo pri šel prazen domov.
Med tem je bil Tone šel po številnih mostičih preko železniških tirov, po katerih odvaža jo premog v svet, glavnega poslopja. Oddal je rudarsko svetilko, se pod prho očedil umazane navlake in se oblekel v navadno delavsko obleko. Pomešal se je med ostale rudarje, ki so čakali plačila. Pri svojem oddelku je kmalu zaslišal svoje ime v francoščini. Danes je občutil, kako mu je to neprijetno. Prej se mu je včasih še dobro zdelo; mislil je, da je postal imenitnejši.
Ze je držal v rokah listnico. Ni se zmenil za tovariše, ki so veseli in v gručah odhajali na cesto. Nekateri so ga klicali za seboj, a on jim je le pomahal z roko.
Kaj bi z denarjem? Toliko mu bo ostalo, ko plača, kar je dolžan. Aii naj spravi, ali i^j pošlje materi? Malo je to za pošiljanje! A mati ga ni prosila za denar, le. to mu je pisala, i da ga želi videti, naj pride do-; mov.
S Prišel je do gostilne. Dobro mu je bila znana, saj je že mnogo, mnogo denarja pustil v njej. Nekdo mu je nekaj za-klical skozi priprta vrata.
Ali naj gre notri? Samo za trenutek? Ne!
Tone je pospešil korake proti svojemu stanovanju. Ce gre danes v gostilno, je izgubljen! Nikoli si ne bo mogel prihraniti toliko, da bi kdaj videl doma-i čo vas in mater. Ce pa danes začne, bo zdržal! Prišel bo do-! mov, v domačo vas lepo oblečen j in z denarjem, s katerim bo po. | magal domačiji. Vse bo gleda-i lo za njim. Tudi Anica bo sta-1 la za oknom, čez katerega bodo viseli nageljni, rde£i, kranjski. Ko je odhajal, je bila še otrok. Ničesar si še nista rekla, le videla sta se rada. Ali še kaj misli nanj? Ona je postala brhko slovensko dekle, a on bi se kmalu izgubil v tej pusti tujini. Kako daleč je bil že zabredel, koliko noči je preživel v razvese-Ijevanju, pijanosti, grehu. Pozabil je na vse, na vero, narodnost, saj skoro ni več vedel, da je Slovenec. Le materina beseda ga je še spominjala na dom —. Hotel se je poboljšati, a ni imel moči. Tudi tovariši so ga zapeljevali. Materino pismo ga je ganilo. O, saj je še nekaj dobrega v njem! Ni se popolnoma spozabil, dasi je često pozabil na to, kar je prinesel z doma. Sedaj bo drugače. Živel bo pošteno, nič več ne bo zapravljal in veselje bo tedaj, ko se bo vrnil domov. Mati čaka sedaj samo nanj, po njem hrepeni, nanj misli. Kako bo srečna ob snidenju. In on, kako bo vesel! Zopet bo doma, vesel in zadovoljen. Pripovedoval ji bo, kako je bilo na tujem, koliko je trpel in garal in kako je hrepenel po domu. Žena in otro-
ci ga bodo verno poslušali, kako je v tujini. Ko bodo otroci odrasli, jim bo dejal:
Ne hodite od doma, temveč doma pridno in pošteno delajte. Boljša doma skorja črnega kruha, kot v tujini kos belega. Jaz vem, kaj je tujina, sem jo dovolj izkusil. Najboljše moči boste dali tujcu, on pa vas bo izčrpane pognal domov, zato me poslušajte, otroci moji, in ostanite doma!"
Že je dospel do velike rudniške hiše ter odšel v svojo sobo. Šest rudarjev je bilo skupaj z njim na stanovanju. Nemec, dva Francoza in dva Slovenca. Niso se dosti menili drug za drugega, vsak je počel, kar je hotel. Nemec je vedno hodil k svojemu društvu. Francoza sta se zanimala za vse mogoče reči, Slovenci so se pa sešli kvečjemu v gostilni.
Ko je stopil Tone v sobo, je Nemec na postelji ležeč nekaj bral, Francoza sta bila na delu, Slovenca pa bržkone v gostilni. Z njima bo imel Tone še veliko dela, preden ju bo navadil, da ga ne bosta silila s seboj in še več, da ju bo odvadil zapravljanja. Pokazati jima bo moral pravo pot, da bo-bo vsi trije postali pravi prijatelji v veselju in težavah. Lepo bi bilo tako!
Poiskal je v kovčegu Mohorjev koledar. Ves je bil že zaprašen in zvit. Pet let je že star. Tone ga je prinesel s seboj od doma in ga hranil za spomin. V njem je bilo materino pismo. Spoštljivo, kot največjo dragocenost ga je vzel v roke. Zagledal je trde, okorne črke, ki jih je pisala suha, zdelana roka njegove 1 j u be matere.
Bral je, pazljivo je prebiral besede, zlati nauki so bili v njih. Zakaj se jih ni vedno držal! Veliko bolj srečen bi bil danes. Za naprej bo pa drugače. Tone bo postal drugi Tone, tisti Tone, kot je-bit nekdaj doma. Tam na Slovenskem.
Vzel je listnico, pridejal nekaj bankovcev v pismo in dejal:
"To je moja hranilnica. Videl bom mater in domovino!"
Ponoči, se je zbudil, ko sta prilomastila tovariša iz gostilne. Včasih so bili vsi trije. Tonetu je šlo skozi duuo: "Žalostno je to življenje; prej se mučiš kot žival, nato vse za-piješ. Drugače mora biti poslej !"
Obrnil se je in zaspal.
mnogih mestih so morje sicer že izmerili, toda veliki deli so nam še popolnoma neznani. Velikanske so tudi težave s pre-računitvijo vode ob obeh tečajih. Vsa ostala voda, ki se nahaja izven oceanov, pa se lahko skrije. Morsko vodo cenijo na 1,300,000,000 kubičnih kilometrov. Še zelo dosti jo je potem v tečajnem ledu. Zelo dosti vode je kemično vezane v kameninah in v zemeljskem jedru, a koliko je te vode, tega ne more nihče vedeti. Gotovo pa gre za ogromne količine. To dokazujejo neštevilni izviri in naravni vodometi, ki se dvigajo iz zemeljske notranjosti --o--—
SMEŠNICE Pijančeva smrt
Peter: "Cul sem, da je tvoj stric kar na naglo umrl. Kaj mu je pa bilo?"
Pavel: "Ko je tarnal zdravniku o glavobolu,, ga je slednji z alkoholom po glavi namazal. Revež se je začel zatem na vse strani oblizovati in obračati glavo, pa si je zlomil tilnik."
Na vojaškem plesu
Korporal: "Gospodična, ali vidite onega starca tam v kotu, to vam je najbolj hud in zasovražen naš častnik."
Plesalka: "Ali veste, kdo sem jaz? Njegova hči."
Korporal: "Ali veste, kdo sem jaz?"
Plesalka: "Ne." Korporal: "Hvala Bogu!"
Na ulični železnici Dve prijateljici sta se med vožnjo pogovarjali o operah. Prva reče drugi: "Meni je najljubša "Carmen."
Ta pogovor je pa slišal zraven stoječi sprevodnik, ki je dotični dami šepnil na uho: — "Gospodična, na motormana se obrnite, jaz sem že oženjen."
i"Pismo!" je dejal zjutraj Francoz, ki se je vrnil z dela, in pomolil Tonetu bel ovoj. Jugoslavija, domači poštni pečat —v veselje! Tone je bil takoj ves svež in je z zanimanjem začel brati:
"Mati so zboleli, želijo Te videti, pridi kmalu . . ."
Pretreslo ga je. Hitro se je
oblekel in odšel . . .
*
Med sveto mašo je klečal zadaj v cerkvi, glavo globoko sklonjeno v dlaneh, iz katerih so kapale solze. Iz srca je vrelo:
"Bog, ti se sme usmili! Ohrani mi mater! Daj, da jo še vidim! Odpusti mi vse! Daj mi moč, da vzdržim! O, Bog!" (KONEC.)
-o-
KOLIKO JE VODE NA ZEMLJI?
Množine vode na zemlji ni lahko izračunati, saj je na primer morsko dno mnogolično po svojem reliefu in še prav malo raziskano, dalje je treba prišteti še vso vodo v jezerih, rekah, potokih, v ozračju itd.
Mnogi raziskovalci so že mučili svoje glave s temi računi. Krummel ceni vso vodo na 1,-630,000,000 kubičnih kilometrov. Halbfass na 1,304,068,550 kubičnih kilometrov. Razlika v obeh številkah izvira od tega, da je pač težko izračunati posebno količino morske vode. Na
Čudne oporoke
Da so oporoke večkrat zelo zapletene in nejasne, to dobro vedo sodniki, pa tudi drugi, ki imajo z zapuščinskimi spori mnogo opraviti. Razen zapletenih in nejasnih oporok pa naletimo pogosto tudi na čudaške oporoke. Tudi poroke čudakov so prastare. O njih pripovedujejo že" kronike iz 14. stoletja.
Tako je angleški kralj Edvard I. v svoji oporoki iz leta 1330 določil, da morajo njegovo truplo tako dolgo kuhati v loncu, dokler meso ne odstopi od kosti. Določil je tudi, naj se kuhano meso njegovega trupla zakoplje, kosti pa naj se spravijo v žaro in le-ta naj vedno sledi vojski, da se bodo mogle vsaj njegove kraljevske kosti veseliti zmag angleškega orožja. Sin kralja Edvarda I. Edvard II. pa tega ni izpolnil in praznoverno ljudstvo je pripisovalo temu vso njegovo nesrečo.
Slavni češki husitski prvo-bcritelj Žižka je pa v oporoki določil, naj porabijo kožo njegovega trupla za vojaški boben, ki naj bobni sovražniku v strah ^n trepet, husitski vojski pa v vzpodbudo.
Čudaško oporoko je zapustil »tudi leta 1519 umrli cesar Maksimilijan. Določil je, naj mu pred pogrebom populijo vse zobe in ostrižejo lase. Njegove zobe in lase naj bi javno sežgali. Grozna je bila oporoka kraljice Avstrigilde, ki je zahtevala obljubo svojega moža. naj bosta obenem z njo zakopana oba zdravnika, ki sta jo lečila pred smrtjo. Pravi original v svoji oporoki Je bil leta 1825 v Lucci umrli grof Miran-dolla. Za dediča vsega svojega premoženja je določil kar-pa, ki ga je 20 let redil v svojem ribniku.
Pogosto se pripeti, da zapu-ste bogati ljudje brez otrok svoje premoženje živalim, večinoma domačim, s katerimi so bili v ozkih stikih. Navadno podedujejo premoženje takih čudakov psi. Neki londonski
trgovec je zapustil svojemu psu vsoto denarja. Ta denar se je imel porabiti samo v to, da bi imel, pes čim lepše m
prijetnejše iživljenje. Neki a-meriški plantažnik je pa določil v oporoki svojega psa za dediča in upravitelja njegovega premoženja.
V oporoki se pa tudi radi zakonci drug drugemu maščujejo, če so bili v življenju brez moči. Tako je neki mož določil v oporoki, naj izplačujejo njegovi ženi tedensko rento in sicer vsak pondeljek, ker ga je žena ob nedeljah najbolj jezi la in ker je vedel, da ji bo že v nedeljo zmanjkalo denarja. Še hujšo osveto je zasnoval v oporoki neki trgovec iz Kijeva. Mož je vedel, da ga žena vara, zato je v oporoki določil, da se mora tri mesece po njegovi smrti omožiti z ljubčkom. To bi ne bilo nič hudega, pač pa je bila huda določba, da mora stati v vseh sobah, tudi v spal-rici, voščeni kip pokojnega moža v naravni velikosti. Ce bi pa le en kip odstranili iz hiše, pripade vse trgovčevo premoženje samostanu. Tako te je tudi zgodilo, kajti čez nekaj tednov so šli pokojnikovi kipi drugemu možu tako na živce, da je pometal vse skozi okno.
Zgovoren primer hudobne o-noroke najdemo tudi pri nekem bostonskem advokatu. — Ta advokat ni imel ne otrok, ne sorodnikov, in je vse svoje imetje zapustjl svojemu klien-tu Galsfieldu. Advokat ga je .skozi več let skupnega dela naravnost mučil. Tiranska je bila tudi njegova oporoka, ki je določala, da dobi koncipient advokatove milijone šele, ko jih bo našel in da mu pokaže skrivališče gramofonska ploš ča. Poslušal jih je na stotine, postajal vedno bolj nervozen in končno je zblaznel, da so ga morali spraviti v umobolnico. Kmalu nato so pa našli v skritem predalu advokatove pisalne mize gramofonsko ploščo,, ki .ie bilo na nji kratko
obvestilo: Mr. Galsfield, moji milijoni so spravljeni za sliko Matere božje v salonu. —
Zelo neprijetno presenečenje so doživeli svojci bogatega, že pred leti umrlega avstrijskega trgovca. Zapustil je svoje veliko premoženje siromakom — svojcev se je pa spomnil v o-
poroki kaj čudno. Enemu nečaku, ki je bil tako len, da mu ni nikoli pisal, je zapustil dva šilinga za znamke, drugemu nečaku, ki je bil tudi len in majpmaren, je zapustil dva šilinga za vrv in določil, naj se obesi, svoji sestri je pa zapustil knjigo o vzgoji otrok.
KUHARSKA KNJIGA
RECIPES OF ALL NATIONS
RECEPTI VSEH NARODOV
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ $3.00
JSP Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani '^J
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka j?d posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v tem čimbolj izvežbati in izpopolniti.
Knjigarna Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
II
Naročite si dnevnik!
ii
1
\ F

V BLAG SPOMIN
20 letnice smrti nepozabnega mi soproga in ljubljenega našega očeta
JOSIPA BUCHA RJA
ki je umrl dne 5. junija 1925
Dragi nam pokojnik! Pod zeleno tratico 20 let počivaš že; nismo Te še pozabili, vedno brišemo solze.
Spavaj mirno, spavaj sladko, v grobu tihem pod zemljo, uuša pa naj srečo vživa v raju večnem blaženo!
Tjakaj vsi želimo priti, tam se bomo spet sešli; to nam živa vera naša in križ sveti govori.--
Žalujoči ostali:
Anna Buchar, soproga, in 8 otrok.
Joliet, 111. 5. junija 1945.
V	Clevelandii izha la ie nad 40 let slovenski list z imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako se niste naročeni m
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih nraznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2.
Naročite si Jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
i!ll
VLOGE
t tej posojilnici
nvarwruM do IfcSCMt M Mml SaTtnjw * Lean In—ran— Oerporatten, Waahinftoa. D. a
Sprejemamo osebne In tliullveua ▼log®.
LIBERALNI OBRJB3TI
St Clair Savings A Loan Co.
623s St. CUir Arena« - HXm CLEVELAND S. OHIO

NAROČITE IN ČITAJTE
priznano najboljšo slovensko družinsko revijo
Novi Svet
★ ★ ★
Prinaša zbrane članke, črtice In najlepše zanimive povesti. Posebno je sa-nimiv "SLOVENSKI PIONIR/' ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika.
Stane letno srn Ameriko $2; sa Kanado $3.
Naročnino sprejema: ★ ★ *
ROVI SVET"
Chicago, DL
« ft
1849 W. Cermak Rd.
OUR© PAGE
"The Spirit of a -Rejuvenated KJK.J"
REMEMBER THE BOYS EN SERVICE TWt; An Counting On You!
CORP. FRANCIS WEAVER, FORMER STEVES' ATHLETE, KILLED IN ACTION IN FRANCE
Chicago, 111. — Corp. Francis E. Weaver of the 298th Engineer (c) Battalion, previously reported missing in action in France on August 7th, 1944, -has now been reported killed in action on that day.
Having been inducted into the army on April 3, 1943, he received his basic training at Camp Rucker, Alabama. After a ten-day furlough in Au&. 1943, he was sent to California for desert maneuvers. He went overseas in Jan. of 1944 and his company took part in the D-Day invasion of Normandy, and also were one of the first to land on that day. Born in Chicago on Sept.
rick's he worked for Benziger Brothers for about three years and then for Swift and Company where he was employed before entering the services.
His main hobby was sports and he was a very active member of St. Stephen Society, No. 1 KSKJ, playing on the lodge's baseball, basketball and bowling teams for quite a few years. He attended Mass at St. Stephen's Church, 22nd PI. and WTolcott every Sunday in civilian life. He was known as "Buck Weaver" in the neighborhood and especially to the boys of Terselich's Candy Store at 1847 W. Cermak Rd., which was really his
23, 1913, he graduated from! "second home." St. Pius grammar school and: He' is survived by his par-attended St. Patrick's High ents, one brother and two sis-School. After leaving St. Pat-iters.
OUR ALLIES NEED CLOTHING
By James M. Cain
We Americans wear more clothes than any nation on earth, or any five nations. Wre wear Sunday suits and business suits and lounge suits. Wre wear dinner coats and tail coats and mess jackets. We wear tennis shorts and golf shorts and swimming shorts. We wear sweaters and jerkins and pullovers. Our children are as elaborately dressed as we are, with rompers and snow suits and school clothes and scout clothes and riding clothes and Indian clothes. We are proud of this, and rightly, for as we believe in the right tool for the job, the right club for the shot, we like the right dress for the occasion, and accept the Scriptural mandate that a guest put on a wedding garment. Also, we know that these numerous clothes are the product of our genius for system. We are no longer in the crude stage of the seamstress who comes for a month each year and runs up a supply of badly-made clothes which must fit whether they do or not, and last whether they will or not; or the washerwoman who scrubs clothes to tatters on Monday, dries them on Tuesday, and irons them on Wednesday, mashing all buttons to crumbs and making the possession of fine garments a practical impossibility. No, we have developed an Intricate mechanism of design, manu-
facture, distribution, and sale; of laundry, dry cleaning, and repair, that puts decent clothes within the reach of all of us, and not only decent clothes, but clean clothes, and warm clothes, to a degree not often realized.
But now a Jiew factor has entered the equation. The war which has cost us lives but not reached our shores, has dealt with cftir Allies more harshly. All of them, in Asia, in the islands ,antf in Europe, are desperate for clothing — not for looks, or to comply with fastidious notions of appropriateness, but for raw, crude warmth, for fabric to put between their skins and the weather outside. If they get it, they can continue to be Allies. If they don't, they will be largely reduced to the status of wellwishers, ineffectual shadows hovering over feeble fires, shivering, snivelling, dying. To energize them, to make it possible for them to function, we need give them but a small part of our plenty, that extra coat, that suit we don't like, that sweater from Christmas before last. Whatever ft is, we must give something—some warm garment in ' good repair I and serviceable condition. Tllis is not charity. It is not a collection of old clothes for t'he poor. It is a simple rnetho^ of getting our Allies out of the kitchen, ' where they are useless, and
TO PLAN JUBILEE CELEBRATION AT MEETING JUNE 8
Lorain, O. — At the December meeting of Immaculate
Conception Society, No. 85, it was decided that the lodge celebrate its 40th anniversary.
At the meeting on June 8, plans will be discussed for this occasion.
All members are kindly requested to come to the meeting. Especially the young ladies and girls are invited, so that you can show your appreciation to the older members and give your suggestions and ideas to make this celebration a success.
I know you girls have always made lodge doings a great success, and I know with the help of all members, we can make this occasion a big success also.
I'll be seeing you all at the meeting on Friday, June 8.
Frances Jevec, sec'yv
-o-
CATHOLIC ACTION Selected Paragraphs
THIS IS PATRIOTISM. "Adequate and rational patriotism should be quite as active in peace as in war, and it should extend to every matter that affects the common good. If patriotism is love of country, its only rational and concrete meaning is love of the people who inhabit the country and compose the State . . . Therefore, its ultimate object is the same as that of the State, namely, the Common good."
STARTING POINT. "Perhaps the logical starting point for parents who are interested in making the most of their opportunities for the training of their children within the home is to turn the searchlight of inquiry upon themselves, to investigate their own attitudes toward child training, and to study their own methods of fulfilling their obligations in this vital field of activity." %
"HATE" PROPAGANDA. "Propagandatending to promote hostility toward foreign nations, or to stimulate militarism and imperialism, or to glorify war, is conducted by a host of organizations and individuals in every important nation. Some . . . are doubtless motivated by the most disinterested, if not the most judicious spirit of patriotism . . . And to prevent it is impossible in a free country. At most it can only be counteracted by the teaching of international justice and tolerance."
-o-
FRATERNITY UNIVERSAL
No single force today is more universal than fraternity. It is extending its bene-ficient influence everywhere.
To be a fraternalist is a mark of honor. It gives one a certain standing than can be obtained in no other way. Fra-ternalism encourages thrift, and protects the home.
Fraternalism has consoled, comforted, relieved millions. It is grandly doing that work today and will be engaged in it in the years to come. It may at times have its enemies, but that cannot prevail against it.
Selfishness is destroyed by it; envy and hate are dissipated. True fraternity suggests love, helpfulness. It minimizes poverty, it lessens sorrow.
JIMMY GORNIK HOME FOR GOOD; SERVED 3 YEARS
Cleveland, O. — One of the things that ex-Sgt. Jimmie Gornik likes most about being back in Cleveland after three years in Newfoundland is the sun. He got back here less than a week ago, by the way.
Jimmie will get a good chance to appreciate all the sun Cleveland has to offer because he was honorably discharged from the Army at Camp Atterbury,!' Ind., last week with 94 points to his credit.
"There is no such thing as summer in Newfoundland, and it rains all the time," he said.
He has been home over a week now, but "still can't believe it. Gee, was I surprised when they told me."
During those three years in Newfoundland he was a chaplain's assistant, traveling with the chaplain from post to post. He served Mass every day and two or three times on Sunday.
And now he is going to start right in where he left off in the men's clothing store owned by him and his two brothers. He is married and has a daughter, Geraldine, 1. He is a member of St. Vitus Parish and lives at 1014 E. 63 St.
PETTY OFFICER HORVATIN KILLED IN ACTION OFF OKINAWA
Pittsburgh, Pa. — A Solemn Requiem Mass for Rudolph J. Horvatin, 21, signalman third class of 205 Davis Ave., Etna, was sung in St. Mary's Assumption Church, 57 Butler St. Petty Officer Horvatin was killed in action off Okinawa April 6, 1945, when his ship was sunk. First reported missing, he was reported dead in a telegram received May 19 by his parents, Mr. and Mrs. John Horvatin. Petty Officer Horvatin participated in th% invasions of Sicily and Normandy. After a leave, he was transferred to the Pacific area last December. In service since June, 1943, he had been employed by the Glenshaw Glass Co. Two brothers, Lt. John J. and Seaman 1-c William B. Horvatin, also are in service.
Bro. Horvatin is the second member of Mother of Seven Sorrows Society, No. 81, to be killed in action.
Receives Bronze Star Medal
Cleveland, O. — Pvt. Stephen A. Bodnar received the Bronze Star Medal for his part in the European fighting. The St.' Mary Parish infantryman is a veteran of North Africa, Sicily, D-Day, and the march toward Germany.
Pvt. Bodnar's citation says: "Although constantly subjected to heavy artillery bombardment and frequently attacked by enemy aircraft, Pvt. Bodnar crossed exposed terrain to the invasion beachhead and, at the risk of his life, salvaged equipment essential to establishment of regimental communication."
The hero has been in service two and a half years, serving all but four months of it overseas.
putting them in the fields and factories, where they can help us win our war.
Fighting in the Pacific
Cleveland, O. — Fighting in the Pacific with an anti-aircraft battalion is Corp. Edwin Novinc, son of Mr. and Mrs. Louis Novinc, 19111 Kewa-nee Ave., Euclid. The St. Christine Parish soldier, overseas since Jan. of last year, two years after his induction, has two brothers in the Pacific, Seaman 1-c Bernard on a
KANSAS TAX THREAT ON FRATERNALS AVERTED FOR TIME BEING
Word was received April 1, from Foster F. Farrell, Secretary-Treasurer and Manager of the National Fraternal Congress of America, that the Kansas legislature adjourned without passing any remedial legislation with regard to tax discrimination. Although this leaves the* situation undecided, at least ,fraternals were not taxed. The states in which tax bills are pending are Wisconsin, Ohio and California. It is hoped that the California Fraternal Congress will be able to defeat the measure in that state.
The history of the tax bills in this year's Kansas legislature was about as follows:
1.	Tax bills were introduced in both houses, making all domestic companies, associations and societies subject to the tax on premiums.
2.	Hearing was granted before a joint session of the insurance committees of both houses.
3.	As a result of the hearing the bills were rewritten, the senate bill eliminating the fra-ternals and the house bill leaving them subject tp the tax.
4.	The senate bill passed, as introduced, and the house struck the fraternals out of its bill.
5.	The senate bill went to the house and the house bill to the senate. The house committee put the fraternals back in the senate bill, and later the house struck out the enacting clause. The house bill died in the senate and the legislature closed without any legislation on the matter.
At the last moment, effort was made to have the senate pass the house bill; thus save the situation, but the effort failed.
It was a long, drawn-out fight, and while the fraternal
SECOND CALL FOR SLOVENIAN CATHOLIC DAY
Joliet, 111. — Second call for this country have just recent-the local Slovenian Catholic ly sent out two statements of Day! All societies belonging the Caholic Bishops of the U.
to the KSKJ, DSD and SWU and Družba sv. Mohorja, Chicago, have been invited to take part in our Catholic Day celebration in Joliet, June 24. All other Catholic organizations are welcome to join us.
The morning's program will begin with a Solemn High Mass at 10 o'clock in St. Joseph's Church. The afternoon program will be held at the Parish Park. The School Band will open the program with
S., in regard to world peace. The first is on organizing world peace, ^nd the second on International Order. We, as Catholic Slovenes, must give our expression to these programs, first of all the Pope's Peace Program, and adding to this a program that will define the aims of Catholic Slovenes here. Naturally we ^re interested in giving all the support we can to the suffering Slovenes in. Europe, keeping in
music, and the Church Choir mind, of course, that our first will intersperse the speeches duty, next to God, is that to with Slovenian songs. The our Country here. School Band Association will The committee to be select-be the program hosts in charge ed here June 24 is trying to
of refreshments, etc.
The « Chancery Offices of j
-o
achieve all of these aims.
Rev. M. J. Butala.
A LETTER TO PARENTS
My Dear Parents,
Summer vacation time for the school children will soon be here and the young people are eagerly awaiting this happy period. For the parents this season will bring greater responsibilities. During the school year the teachers have stressed the importance of safety to your children. For the next three months the task of continuing the safety education of your child is placed upon you—the parents.
It is most unfortunate that 1 the Cleveland Police Accident Prevention Bureau reveal that more children are injured during the summer vacation than in any other three month period. Too often, needless accidents mar the joy and happiness of a child's vacation time.
I cannot stress too much the importance of parents using j
-o
every available means at their disposal to aid the child in acquiring the habit of exercising the-utmost care and caution at all times so that accidents will be avoided. When cautioning the child the following points should receive particular emphasis.
1. To cross only at intersections.
.2 To ride bicycles in a careful manner.
3.	To obey traffic signals at all times.
4.	To play in a safe place.
Our records indicate that one
hundred school children will be killed or injured during the coming vacation days. Take particular and parental care that your beloved child will not be listed as one of the victims. Yours very truly
Frank D. Celebrezze Director of Public Safety.
WHEN FAGS WERE COFFIN NAILS
By Daniel A. Lord, S. J. The woman pulled out and Not being a smoker myself, lighted (oh, the horror of it!) I can regard the whole cigaret a cigaret
situation with a somewhat lof- j Tastes in cigarets have been ty and objective eye. Nonethe- discussed too often for an less, the shortage has made I amateur like myself to waste me, as it makes anyone, ciga- y°"r time on them. But when ret-conscious. Whereas in for- I d*d mušical shows for St. mer days a cigaret was some- Louis University, Father Kuhn-thing that I had never sue- muenich, of very happy mem-ceeded in liking for myself, I ory> supplied the cast with ci-now find my fingers itching to^arets at rehearsals. We soon filch what cigarets I can get,found that the>r a11 Passed up for my tobacco-hungry friends a new cigaret called the Ches-
. . . and they are many.
Odd about cigarets. My father was in the tobacco business, and in the days of my youth (shortly after the last of the Crusades) he regarded a cigaret as something no decent person allowed around him. He sold tobacco in all forms, but never a cigaret. "I'd as soon have a man slap my face," was his cliche, "a3 smoke a cigaret when I'm around." He was one of the coffin-nail school, and he did not like funerals. *
I recall during a juvenile trip to New York that I was taken by my parents on one of those personally conducted
terfield—to dive for the reigning favorite—the Fatima. And I that reminds me that till the [day he died Father Frank Finn, the author, never smoked anything but Helmars. He'd Jae in the swing today.
To us of long-stretched me-
<i>»nt.lnn»d ot>	■>
THE GUMPS
By G us Edson

AW 0\JT
THE
M16HTY
tours arranged, of course, with forces would rather have had a11 to the hicks from the the bill passed merely eliminat- sticks — Bowery Chinatown.
ing the fraternals, they did not • feel that it was advisable to take that position.
cargo ship, and Electrician's Mate 3-c Robert, in a Saipan hospital after having been wounded April 12. Cpl. Edwin wears the Purple Heart for wounds suffered in New Guinea.
. . They still hawk those rides in the Times Square district. One of the points of interest was a Bowery dance hall. We sat on the barest fringes anfl watched a Bowery waltz ex-! ecuted by a couple of performers rigged up as local inhabitants. When they sat down at a table, an intake of horrified gasps went through our party. ] L.
OUR
page
WAR
kitchen
By FRANCES JANCER 1110 Third St. La Sail*, ni.
FOES OF CHRISTIAN WAY OF LIFE DIE, BUT LEAVE POISON
Macaroni Egg Casserole
ounces macaroni, lVfe quarts boiling water, 4Vi teaspoons salt, Vx cup salad oil or fat, 34 cup all-purpose flour, 2:f4 cups milk, V* cup minced onion, 2 teaspoons powdered mustard, »/s teaspoon pepper, 1 teaspoon Worcestershire sauce, 1 cup grated American cheese, 2 cups cooked string beans, 4 hard-cooked eggs, sliced.
Break macaroni in thirds; cook tender in water with 11/2 teaspoons salt. (Makes about three cups.) Drain, rinse with boiling water. Meanwhile, blend boil with flour in top of double boiler; stir in milk, cook until thickened. Add next 4 ingredients, 3 teaspoons salt. Remove and stir in % cup cheese. Arrange macaroni, beans and eggs alternately in IV2 quart casserole. Pour on sauce; top with ]/A cup cheese. Bake in moderate oven of 350 degrees for 30 minutes. Brown under broiler. Serves 4 or 5.
Special Apple Potica
2 cups sifted flour, 3 teaspoons baking powder, V2 teaspoon salt, 2 tablespoons sugar, 4 tablespoons shortening, 2/3 to % cup milk, 3 cups chopped apple, V2 cup sugar» 1 teaspoon cinnamon, confectioner's sugar icing, nutmeats.
Sift flour, baking powder, salt, and sugar. Cut in shortening and add milk to make a soft dough. Toss onto floured board and knead gently. Roll out 14 inch thick and brush with melted margarine, cover with chopped apple, and sprinkle with sugar and cinnamon. Roll as for jelly roll and shape into large crescent on greased baking sheet. Bake in moderately hot oven 425 degrees 20 to 25 minutes. While still warm, frost with confectioner's sugar icing and sprinkle with nutmeats.
Cabbage Scramble
1 tablespoon butter, margarine or salad oil, 3 cups finely shredded green cabbage, 1 cup thinly sliced celery, 1 thinly sliced, peeled medium onion, 1/2 seeded green pepper, cut in strips, 2 cups diced, peeled, ripe tomatoes, 1 teaspoon salt, V« teaspoon pepper.
H t at the butter in a large skillet. Add the cabbage, celery, onion, green pepper strips, tomatoes, salt and pepper. Cover the skillet, and cook the vegetabls about 5 minutes, or until all of them are tender, stirring once or twice during the cooking. Serve at once. Serves 4. Chinese cabbage also is delicious served this way.
FRIENDSHIP
It's nice to say good morning, It's fine to say hello, But better still to grasp the hand
Of a loyal friend you know. A look may be forgotten, A word misunderstood, But the friendly touch of a
neighbor's hand Is the pledge of brotherhood.
A new KSKJ member today moans a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow moans a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every
By Sister Mary Clare, SND.
They say that the arch-conspirators against the Christian democratic way of life are either dead or on trial for their lives, but the poison they concocted is not being interred with their bones.
For instance, the other day I met a lady who moves in supposedly cultured circles. With no provocation at all she launched into a vitriolic diatribe against three American minority groups. Only she wouldn't call them American. Challenged, she could produce only the flimsiest reasons for her attitude. And she. resented the challenge—definitely. They say she has a model home and model children. Modeled on what?
Then there is the peacetime conscription movement and the agitation for the misnamed Equal Rights Amendment which are bubbling over again. As if those were not enough to finish off what is left of American family life, we are confronted with the survey made recently of • women factory workers, the results of which stagger the imagination for, we are told, the majority of the women want to keep their jobs after the war. They only ask for time off for "maternity leave."
These things all add up to a discouraging total which indicates that many Americans who sacrificed loved ones that the war might be won, are themselves spreading the germs of the deadly disease which caused the war. They are disease carriers and don't know it and won't listen if you try to tell them.
Just as I was gloomily thinking about these deeply disturbing things, our art teacher came along with a big smile and a book in her hand.
"Look, here is something really beautiful," she said, "all it is called "Mother's Ideals.'" She showed me sample sheets she had just received. There were whole pages of full natural color reproductions of some of the world's finest art devoted to motherhood and real family life, illustrated poems packed with good American
sentiment, and fine old-fash-ioned American ideals, songs we older folk heard our mothers sing and which surprisingly fit these modern war days like a new pair of gloves.
And this, says the announcement, is but one of a series of books on American ideals. Hurrah ! Not everyone is asleep.
Apparently America's finest aritsts must have been put to work on these lovely books. And no expense has been spared. Just reading these sample pages makes one wish that the agitation for the Equal Rights Amendment and all the rest were just another bit of foolishness thought out by Barna-by's pink-winged fairy godfather.
As a bit of service to our readers, we are going to investigate these books of American ideals. If they are as good as the sample pages seem to indicate, we will give you all the details. If you wish to investigate for yourselves the publishers are given as the Ideals Publishing Co., 207 .E. Michigan St., Milwaukee 1, Wis.
In the meantime avail yourselves of some of our other services. We still have a few dozen copies of Monsignor Crean's little booklet on the program of devotions asked by Our Lady at Fatima. It is free as also are the book lists on family life and child care, and the list of recreational books to help you have fun at home. We keep on hand a supply of the pamphlets designed to help parents perform their grave duty of imparting necessary sex instruction to their growing children. As you know, a packet of seven of the best of these pamphlets is sent for $1.10. And we are hoping to see Father Matthew's vital book "With the Help of Thy Grace" in every Catholic home library. You can get it at your Catholic bookstore. If there is none handy, we will send it to you. It is $1.50.
-0-
A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member!
WHEN FAGS WERE COFFIN NAILS
(Continued tronr> on«« 7>
.mory, cigarets always mean
Sweet Caporal and the pictures
I that were given away with
them, one with each pack. We
didn't buy t'he packs; but we
- - — ------ - , , - haunted those who did, beg-
that you have enough cash for haunted e ^ ^^
. f.l» hnmn n»vment dIus mOV-	' ..	, ., _..
r*
-Wo M E N ' I NPWA Z.
J
HOW TO BUY OR SELL YOUR HOME By Charles E. Norlin Executive Secretary, Cleveland Real Estate Board
IF YOU ARE BUYING Do not overbuy. Be sure
a fair down payment plus mov ing expenses, closing charges, the (purchase of extra items which you may need, also enough for possible emergencies.
Study youij income and budget. (But do not include your overtime or bonus.) Be certain that your income is sufficient to meet your mortgage payments, taxes, water rent, insurance and ordinary repairs, as well as your 'heat, light and living expenses.
In this city it is customary for the seller to pay for the evidence of title. Insist that your title be guaranteed or insured by a competent, responsible title company.
If the property is structurally sound, do not worry about minor repairs and decorating. You have your own ideas as to the kind of wall paper and paint to be used.
Don't buy a home because it is a "bargain." It is better to pay a little more and get a home that you will ^njoy and be proud to own in the years to come.
Your Realtor can serve you more intelligently if. you give him the following information:
1.	The size, type and location of property preferred.
2.	The amount you wish to invest as a down payment,
3.	The number of adults and children in your family.
4.	Your base income, exclusive of bonuses and overtime. This will determine the cost of the property you can afford.
5.	The church of your choice.
6.	The school your children will attend.
7.	Where your family are employed.
8.	Any other information which you believe will be helpful.
SUGGESTIONS TO BUYERS AND SELLERS
Your relationship with a Realtor should be considered confidential; it is unfair to a Realtor for you to quote to others the terms and properties which he has offered you in confidence.
Let your Realtor do the negotiating. Many deals are lost through interference by either the owner or the purchaser. The Realtor is experienced in this type of transaction, knows the desires of both parties and it is to his interest to serve you satisfactorily
Always read agreements before you sign and insist on receiving a copy.
The purchase of a home may be a new experience for you but members of the Real Estate Board have been helping others to achieve home ownership for a great many years. The accumulated experience and cooperative effort of its members are at your disposal and convenience.
ANV EO:,T)S TODAY?
Illustrated by Eric Ericson
By Blng Crosby f
- , _ JWOHASN DO THBtk
PART imyms mfysAve && COOKM
&T 1DRBPUCB INDUSTRIAL f*T$ AND CMS NFEPBD W
in* mmcnxf OF svNmeric RU556Z, PNNTS, SOAP ' AND FABRICS! ~
ses, prize fighters, and—if my memory serves, me right—jockeys. My prize picture was one of Delia Fox singing—I
suppose—"A Shady Nook." You still find Sweet Caporal when you cross the border into Canada.
For a brief time a magnificent advertising campaign lifted Omars to the top in popularity. The horrible instance is still quoted by advertising men along with the example of an extinct (I think) breakfast food which once was prime favorite. The products secure in popularity, the makers stopped advertising Omars and Force . . . and the products slid into the ash can. Does anyone remember by the way the tiny Turkish rugs which for a brief time were given away with Omars?
A whirlwind campaign once caught the fancy of the nation as the makers tried to put over a cigaret called London Life. The manufacturers spent their money, but the cigarets never caught fire." Are they doled out from under the counter these days, along with the other surprising brands?
That's about all I know on the subject of cigarets—except that when occasionally for some mysterious reason I again attempt to smoke one, it tastes to me exactly like a burnt mattress. It seems that you acquire a taste for tobacco early or not at all. It was evidently not at all for me, and I may be permitted (like the famous fox sans tail) a bit of gloating these days. -o-
"I AM AN AMERICAN"
The following is an interesting note on the constituency of our citizenship. The ancestors of:
Sixty millions of us came from Britain.
Fifteen millions of us came from Germany.
Thirteen millions of us came from Africa.
, Ten millions of us came from Ireland.
Nine millions of us came from Slav lands.
Five millions of us came from Italy.
Four millions of us came from Scandinavia.
Four millions of us came from France.
Three and one-half millions of us came from Mexico.
One million of us came from Greece.
One million of us came from Lithuania.
The remainder from Japan, China and islands. Aside from 360,000 American Indians, we are all immigrants or descendants of immigrants.
MY DESIRE
I want to be the kind of man That God wants me to be, A man who places principle Above expediency.
I do not want ephemeral gold, I do not look for praise, I do not covet worldly fame, Nor pleasure-laden days.
I want to humbly work and serve,
And give the best in me; I want to be the kind of man That God wants me to be.
—Selected.
That horse ought to put his bucks in War Bonds
FATHER FLANAGAN SAYS
PACIFIC PRIMER
1.	Our bombing of Japan's key cities is cutting down her productive power.
2.	BUT ... a l&rge part of her industries are now scattered over a 2,106,000-mile area oul^'de of Japan proper—in Manchuria, Korea and China.
3.	These industries comprise a gigantic program producing ships, planes, explosives and other vital war equipment.
4.	Slave labor in Manchuria alone totals 43,000,000 persons. Altogether in her conquered territories Japan controls a potential pool of 400,000,000 slave laborers.
5.	These facts do not promise a quick knockout of the Japs by bombing.
At this time of the year we usually receive several inquiries asking for suggested plans which will help teen age boys keep busy during their summer vacation.
A few years ago I happened to be visiting in Denver and I wholeheartedly endorsed the Denver Post sports department's baseball program for youngsters.
For years I have been a strong advocate of the American Legion's midget and junior baseball program which has made much fine progress in recent years. In fact, Boys Town has engaged in the American Legion baseball program for the past four or five years.
My attention was recently called to a baseball program for boys under eighteen years as of June 1st, in Indianapolis, Indiana. Two years ago, 75 teams were organized by a group of business men for regular weekly competition in three age bracket leagues. Last year 127 teams embodying over 2,000 boys, participated in the weekly baseball competitions in Indianapolis under the sponsorship of Junior Baseball, Inc.
Mr. J. B. Townsend, an Indianapolis insurance executive, is president of the Junior Baseball, Inc., which has for its sole purpose the aim of providing a planned program for teen aged boys under proper supervision, with the hope that it would lessen juvenile delinquency.
This year in Indianapolis they are planning to have over 150 teams in their three leagues. The adult leaders of Baseball, Inc., are interested in a preventive program which will help reduce juvenile delinquency and they are convinced that this program has done much in the past two years to help occupy and provide wholesome sport activities for several hundred hustling youngsters, thus reducing delinquency.
It is my opinion that cities throughout the country could well afford to spend a few thousand dollars each summer to provide a planned baseball program for boys under 18, such as operates in Indianapolis. I know that such a program would pay off big dividends from many standpoints.
One of my very best friends, a baseball player of years ago, in sizing up a young man often inquires as to whether or not he has played any baseball. It doesn't matter whether the young man was a star or whether he just played baseball, for he believes playing baseball is an asset to a young man.
In baseball competition a boy learns team play, good
character traits and develops mental and physical coordination.
My observation during the past thirty years has been that a boy who has played baseball or any other sport, is usually 'on the ball" arid his athletic activity is a good recommendation for him.
Through many, many years of work with boys I have always advocated that planned programs whereby boys and j;irls are kept busy, has a ten-Jency to reduce juvenile delinquency. I offer a summer baseball program as just one example of a planned program which will prove beneficial to the teen age boys of your community.
Let us not let our young people down. Let's provide them with the proper athletic and leisure time programs during the summer months. Still another factor which is essential to these teen age programs is adult leadership. Without adult leadership, the program will fail. We just can't toss the balls out and tell the boys to play ball—there must be organization and adult leadership to make the program a success.
LITTLE THINGS
Men are not beaten by big things. It's the little things that get them. Ninety per cent of life is composed of little things, what Robert Louis Stevenson called the "petty round of irritating concerns and duties." They drain the nervous energy ceaselessly; and unless a m$n literally shakes himself occasionally, like a dog, they will make a wreck of him.
The wise man never leaves the little things undone. He does the little things first. The consequence is that the big things seem to take care of themselves, and most of the time he does not realize he has done a big job until it is all over.
If failures were carefully analyzed it might be demonstrated that the neglect of little things was the chief cause. There seems to be no end of men who are competent to conceiye large ideas, and good ideas, too, but the men who can do bot'h the little things and the big things are rare.— Selected.
A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every iber!