List 11.
Gospodarske stvari.
Notranjci, pozor!
Spisal Fr. Padar v Postojni.
Na prošnjo gospoda c. k. gozdarskega nadzornika je dovolilo visoko ministerstvo tudi za letošnje leto več tisuč gozdnih sadik, da se bodo brezplačno razdelile med posestnike na Notranjskem.
Mnogo občin in posameznih posestnikov se je pa tudi — veselo znamenje! — že oglasilo za blizo en milijon omenjenih sadik, katere hočejo saditi na pustih občinskih in svojih prostorih.
Potrebno se mi pa zdi v gotovo dosego koristnega namena, da jim povem:
1.   kako   naj   se  sadike prevažava jo  (transpo: tirajo)?
2.   kako se ima s sadikami ravnati, če se ne morejo naglo posaditi?
3.   kateri prostori so sadikom primerni?
4.   kako naj se sade?
1.   Kako naj se sadike prevažavajo?
Kedar se bodo sadike oddajale, bodo poklicane po-8amesne občine in posestniki v Postojno. Dalo se bode enim po 40.000 sadik, drugim manj itd.
Mnogi menijo, da to je vse eno, ali se sadike kar na voz naložb ali v vrečo nabašejo in tako na dom spravijo. A to so popolnoma napačne misli. Sadike so mlade z majhnimi, zel6 nježnimi koreninicami. Ce na take sadike solnce le malo časa pripeka, gotovo vse že poginejo med potom.
Treba toraj, da vsaki posestnik seboj prinese mahii in snop slame. Tukaj se mu bode povedalo, kako naj sadike vspešno zavije in na dom spravi.
2.  Kako s sadikami ravnati. Če se ne morejo naglo
posaditi?
Kdor jih jena dom pripeljal, pa jih ne more naglo posaditi, naj si izbere senčnati in plodni kraj. Ondi naj skoplje jamo, in sadike tako v njo položi, da so korenine popolnoma z rahlo zemljo pokrite. Vršičkov sadik pa ne sme zagrebsti. To naj potem z vodo polije in naj gleda, da jih bode naglo posadil.
3.   Primerni prostori za sadike.
Najboljši prostori so oni, kjer so poprej gozdi bili. Vsakdo ve, kakošno drevje je ondi posekal, toraj naj tudi enako vsadi.
Če morebiti nekateri posestniki ne bodo imeli enakih prostorov, jim tukaj povem od posamesnih dreves, ki jih bodo dobili, kakošna zemlja da jim ugaje.
1. Smreka. Najraje raste v gorah in sicer vi-socih, in posebno na zemljah, katere obstoji iz granita, bliščnjaka, rula; tudi glina in sivec jej ugajata, manj pa apnenina; dobi se še skoraj med kamenjem, kjer skoro nič zemlje ni, da je le nekoliko vlažna.
Suha zemlja in suho podnebje ste smreki najmanj prijetni; v suhem pesku, pa tudi v močnih ilovnatih zemljah ne raste. Zato imajo skale velik vpliv na njo zato, ker jej vlažnost hranijo. Ker svoje korenine le površno razprostira, je zadovoljna s plitvo zemljo.
2.   Jelka. Jelka se od smreke loči v tem, da hoče za svoje v globočino segajoče korenine globokejšo in rahlejšo zemljo. Najdemo jo toraj v gorah, katere imajo bolj debelo zemljo; al tako visoko ne gre v gore, kakor smreka.    Bazaltiska tla ima kaj rada.
3.    Črni bor. To drevo vsi strokovnjaki priporočajo posebno za kras. Glavni pogoji njegove rasti so globoka in rahla zemlja, ilovnati pesek in peščena ilovica sta mu posebno dobra; raste pa tudi na peščeni zemlji, če je bil v mladosti na taki zemlji izrejen. Zemlja je lahko na površji suha, da le globokejša je frišna ali vlažna, od kodar srčna korenina vlage dobiva. Mokre zemje ne ljubi. Na zel6 mokrih zemljah sicer raste , pa prezgodaj dozori in da lahek in smole reven les. Najbolji je bor, ki je izrastel na zemlji, ki je vsaj za en čevelj suha peščenina. Na apnenih zemljah tudi raste. Izvrstni so bori zarad tega, ker ne potrebujejo preveč sprstenine. V prostih krajih izrejeni je v mladosti še cel6 nič ne potrebujejo in se samo iz zraka žive. Pozneje, ko mlada zarejalisča v sklep pridejo, zboljšujejo tla z odpadlimi iglami prav dobro.
4.    Mccesen. Mecesen hoče pred vsem globoko zemljo imeti, kajti on ima močno srčno korenino, a malo stranskih. V gorah mu je bolj smrekova zemlja, v ravninah pa bukova zemlja primerna; vendar je pa tudi z ložo borovo zemljo dovoljen, da le ni revna na gnjilovci. Zemlja utegne na površji že suha biti zato, ker mecesni s svojo dolgo glavno korenino mokrote iz globočine dobivajo. V gorah ljubi apneno zemljo, pa tudi na peščeni zemlji se najdejo lepi mecesni. Na ilovnati preneha poprej v rasti.
5.   Jesen. Vlažnost je glavni življej jesenu; on raste še celč zraven jelše, skoro na mokrih tleh, pa vendar ne tako dobro, kakor na travnikih in na obrežji potokov. Rahla zemlja mu bolje ugaja kakor močna; v močni le raste, če je gnjilovica rahla. Noče imeti rodovitne zemlje,   pa tudi ne   zboljšuje zemlje  z odpadlim
84
listjem prav nič. Raji v dolinah, kakor na hribih raste, ako zemlja ni preveč vezljiva. Jesen zraven veliko stranskih korenin požene tudi glavno korenino, katera na plitvi zemlji postransko nadomestuje.
6.   Akacij \ Akacija ljubi tla, ki niso preveč vezljiva, globoka, pa so zmerno vlažna; smejo pa dosti globoko suha biti, ker že v prvih letih z globoko sega-jočo korenino vlage iz zemlje dobiva. Pozneje razprostira bolj površne stranske korenine in brez sprstenine prebije. Sadi naj se na peščene kraje; ondi rada raste, zemljo pa malo zboljšuje.
7.   Gaber je zadovoljen s takim stojališčem, ka-koršno ima bukev; zadovoljuje se tudi s slabejim, s suhejim, ložim, plitvim in sprstenine bolj revnim.
8.    Lipe ljubijo rahlo in vlažno zemljo, kakor pesek, ilovnati pesek; ne premokra močvirna zemlja so njih stojališče. Srčna njih korenina seže globoko v zemljo, vendar tudi na plitvi zemlji rastejo. Sprstenine naredč obilo.
9.    Jelša hoče imeti prav vlažno zemljo. Nahajamo jo v taki zemlji, ki te močvirna in s sprstenino pomešana in v takem rahlem pesku, čegar površje ne leži dosti nad vodnim zrcalom sosednih voda, na peščenih obrežjih potokov, jezer, na otokih in peščenih naplavinah morskih obrežij, kjer prav rada in vspešno raste. Mokrota je prvi pogoj njeni rasti; mokra zemlja jej še bolj ugaje, kakor frišna. Ona hoče imeti globoko in rahlo zemljo, kjer gred6 njene korenine v globokost.
10.   Koprivavo drevo. Pod tem imenom je znano to drevo v tem okraju, in ker se je več posestnikov za-nj oglasilo, povem tudi nekaj o njem. To drevo ljubi rodovitno, pa suho zemljo. V Istriji vspešno raste, toraj gotovo tudi pri nas ne bode odreklo. —
Za ta drevesa so se oglasili Notranje i. S temi vrsticami sem jim podal glavne stvari, kajti obširno pisati ni mogoče; moral bi potem rabiti tehnične izraze, katerih pa bi večina ne umela. Ako se bodo po tem poduku ravnali, bodo gotovo dosegli svoj namen.
4.   Kako naj se sadef
Pri sajenju naj se tako ravna. Vsak posestnik, če nima časa sam, ima odraščenih otrok ali poslov.
Kdor drevesa sadi, naj vzame posodo, dene va-njo vode toliko, da korenine sadik v vodo pridejo. Potem naj dene vse sadike v posodo in okoli koreninic prsti. S sadikami napolnjeno posodo naj nese na kraj , kjer bode sadil.
Tam mora že eden biti, ki koplje jame Ko je nekaj jam izkopanih, naj bodeta dva ali več delalcev, po številu sadik , z drugo posodo pripravljenih. Vsak naj dene iz velike posode drobne tri pesti sadik v svojo posodo in na koreninice zemljo, ter naj posodo s sadikami postavi k jami.
Zdaj vzemi izkopano rušje v roko in ga narobe postavi v jamo. Potem vzemi v eno roko najboljšo prst, z drugo pa sadiko tako v jamo postavi, da imajo koreninice dosti postora, katere naj se potem z rahlo prstjo zakrijejo. Potem močno pritisni prst, da se h koreninicam vleže, in na njo devaj druge zemlje.
Paziti je treba na to, da sadike ne prideje globo-keje v zemljo, kakor so bile poprej, sicer prav rade vsahnejo.
To je na kratko povedano, kako naj ravnajo oni, ki bodo dobili sadik.
Veliko manjših kmetov je, ki so se tudi oglasili za sadike. Ce njim „Novice" s tem podukom ne pridejo v roke, naj se obrnejo na me, da ga jim dam posebno natisnjenega.
Možje na Notranjskem! Drevesa in poduk dajejo se vam brezplačno;   dodajte  zdaj  še  vi svoje delo in
svoj um, in goli Kras utegne sčasoma postati spet krasen gozd! In vnuki in vnukov vnuki bodo hvaležno se spominjali očetov in preddedov, kateri so v pota svojega obraza pusto goličavo spremenili v rodovitno zemljo! —