Političen list za slovenski narod
Po poeti prejaman velja: Za telo leto predphrfae li	xa pol leta 8 fld., u četrt ltta i gl4., ut jtdta
meiec 1 gld.40 kr.
V administraciji prajaman velja: Zrn «»le leto 11 vid., sa pol leta 6 gld., u ietrl leta 3 gld., ia jedsn auie 1 jid. V Ljubljani na dom požiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poeamnt Številke po 7 kr.
Naročil J no in oananlla (iaserate) vsprejema npravnlltro ia ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Koplturjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednietvo je v Bemenliklh ulicah it. 2, I., 17.
Ixhaja vsak dan, isvsemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 160.
V Ljubljani, v soboto 17. julija 1897.
Letnili XXV.
Program avtonomistov.
Znani in vplivni poljski poslanec grof Dziedus-zjcki je te dni izdal v nemškem jeziku brošuro z naslovom „Das Programm der Autonomisten-Partei". Pisatelj pravi v predgovoru, da treba pismeno obrazložiti načela državnozborske večine ^ter tako ublažiti politične strasti. Najprvo opiše zgodovinski razvoj ustavnega življenja v Avstriji do zadnjega zasedanja, v katerem se je osnovala nova večina. Razmere v zbornici so take, da je mogoča lejedna večina, in sicer približno taka, kakor je bil nekdanji „železni obroč". Stranke, ki so se združile v večini, pa so se morale najprvo vprašati, ali hočejo živeti oportunistično življenje brez pravega programa. To vprašanje je moral vsakdo takoj zanikati. Vse stranke v večini druži v prvi vrsti načelo avtonomije, to je bistveni del programa. Ta program se je mogel in moial naslanjati in razširiti po načelih, izraženih v prestolnem govoru. Večina ie v odseku dognala in sklenila adreso, vsporedno pre-stolnemu govoru, ter jasno označila svoje stališče gledč avtonomije.
Vsled obstrukcije adresa v zbornici ni prišla na vrsto, toda načrt adreee ostane za sedaj in bližnjo bodočnost veljavni program državnozborski večini. V ta program pa je večina, ki obsoja vsako pustolovsko politiko v Avstriji, vsprejela le take točke, ki se morejo skleniti brez izpremembe ustave z navadno večino glasov. Ako se sedanja ustava prav tolmači, more se na mesto divjega boja strank in negotovosti javnega prava postaviti položaj, v katerem se bode oziralo na zgodovinske tradicije dežel, čustva narodov in na potrebe moderne evropske veledržave. Tako bi se prepiri ne prenašali iz deželnih v državni zbor, kjer ovirajo vsako resno delo
in imajo prvo besedo le kričači, ki iščejo hvale svojih ožjih volivcev.
Grof Dzieduszycki priznava, da avtonomisti mislijo na izpremembo ustave, kadar bodo to dopuščale razmere legalnim potom. Ustava je človeško delo, torej izpremenljivo. Saj so centralisti sami dvakrat glasovali za izpremembo decemberske ustave, in sicer pri ustanovitvi neposrednih volitev v državni zbor in pri volivni reformi. Zakaj bi bila nova iz-prememba v avtonomističnem smislu nemogoča ? Vse kaže, da pride do take izpremembe, za katero bodo morali glasovati tudi levičarji, ako sploh hočejo, da se pomirijo narodi v Avstriji v blagor skupni državi. Toda jedinost države mora ostati, nobena kronovina se ne sme izločiti iz državne zveze, skupne zadeve mora reševati osrednji državni zbor. Avtonomisti pa zahtevajo, da se dežele in kraljevine ne ponižajo do navadnih upravnih okrajev; njih meje ostanejo nedotakljive, dežele si same izpremenijo ustave in prava, deželnih zakonov ne sme izpreminjati državni zakon.
Dalje avtonomisti odločno zahtevajo, da si vsaka dežela po svojih razmerah uredi ljudsko šolstvo. V tem oziru se morajo sklicevati celo na ustavo, kajti po ustavi more državni zbor za ljudske in srednje šole skleniti le splošne določbe. Toda ustavoverna stranka je navzlic protestu avtonomistov sklenila ljudskošolski zakon, ki obsega razne podrobnosti, katerih ustava ne pozna.
Avtonomisti so v e d n o z a h t e v a 1 i, da se v duhu ustave deželnim zborom vrnejo pravice gledć ljudske šole; teh zahtev načeloma ne opusti. In zakaj se temu upirajo ustavoverci, ki so sami kršili ustavo? Iz stvarnih razlogov? Ravno ti razlogi govore za avtonomistična načela. Seveda, liberalci slikajo na steno črno, kle-
rikalno pošast! In v Avstriji je mnogo velikih otrok, ki se boje te pošasti, češ, da d o b e v r o k e 1 j u d s k o šolo klerikalci. Kdo pa misli v toliko preme-niti ustavo, da bi se vpeljala nekdanja konkordatna šola? Take dvotretjinske večine ne dobite v zbornici. Sicer pa ni jasno, katero škodo bi imeli narodi in država, ki bi se pri vzgoji bolj oziralo na verska načela, kakor doslej. Mnogi se boje, da bi katoliški duhovniki posebno v planinskih deželah dobili preveč vpliva v ljudski šoli. Ali je morda pro-testantizem steber Avstrije, ali je katoličanstvo sovražnik naši državi ? Ravno katoličanstvo more med Nemci utrditi zvestobo do Avstrije ter iztrebiti rastoče prusofilstvo I
Stranke v večini so opustile mnogo želja, samo da se zasnuje skupen program za bližnjo bodočnost ter utrdi večina, na katero bi se mogla vlada opirati. Večina je mnogo žrtvovala, da omogoči redno nadaljevanje ustavnega življenja. Manjšina ne more ukazovati večini, opozicija naj gleda, da vlade ne prisili do izrednih korakov.
Sprava med Cehi in Nemci se mora dognati, toda ta prepir naj se poravna v deželnih zborih, a ne v državnem zboru, kjer marsikateri poslanec ne pozna dobro čeških in moravskih razmer.
Centralisti danes nimajo večine v zbornici, ločijo jih tudi razna vprašanja v posamezne skupine, zato je mogoča le sedanja večina, katero družijo načela avtonomije in jednakopravnosti.
i\ovi davki.
ii.
Davčne komisije. Za vsako davčno skupino bode posebna davčna komisija odmerjala pridobninski davek. Načelnika in njegovega namestnika imenuje finančni minister,
LISTEK.
V narodni kavarni.
Češki spisal V. K o s m a k. — Prevel Iv. P.
Torej na naši slovenski lipi so zrastle vejice iz hudičevega vrta — to je — ljudje, ki vidijo rešitev narodovo v brezbožnosti, v nepravi „osveti". Ti hočejo ugasniti solnce božje in razsvetliti svet s smrdljivim plinom. Obrekujejo in natolcujejo duhovnike in vse poštene krščanske može, da človeku lasje po koncu stopajo, iu mislijo, da se jih bo Gospod Bog ustrašil, uničil svojo sv. cerkev, preklical deset zapovedi in rekel: „Meščan N. N. odpusti, grešil sem 1 Naredi sedaj postave ti in uredi svet, kakor sam hočeš. Kar reci in jaz bom poslal dežja in dal dobro letino po tvoji volji."
Kje take „mrtve" kropivo rastejo, mi ni treba praviti. Sami jih poznate.
Danes ti bom, slavno občinstvo, pokazal cvet iz tega „hudičevega vrta".
Prišel sem v mesto N. Bilo je v nedeljo popoludne. Oziral sem se na vse strani in iskal, kje bi se našlo kaj prikladnega za mojo „kramo". Tu zagledam na trgu veliko desko z napisom : narodna kavarna. To me je presenetilo, posebno ker sem v celem mestu videl samo „Gaethause, Snajdermajstre in Šumaharje" itd. Le tu in tam češki napis. „Na-
rodna kavarna tukaj ?" se vprašam začudeno. „Tukaj notri boš šel."
Vstopim.
Kavarna je imela dva oddelka. Zadaj v manjšem prostoru se je razlegal glasen krik. Tu so kvartali, smejali se in kričali po nemško in češko. Med njimi so sedeli tudi krivonosi Abrahamovi sinovi. Narodnega ni bilo nič videti: bilo je kakor v vsaki javni gostilui. V prvi sobi je bilo bolj mirno. Tam je stal biljard, in pri zidu okoli in okoli nekaj stolov. Na zidu so viseli časopisi. Na biljardu je igralo nekaj mladih ljudij, v kotu na stolu sta brala dva mladiča in na stolu pri oknu je sedel velik, suh mož velikih las z naočniki na nosu pri četrti pive. Usedem se k temu na stol.
„Srečen popoludne" pravim. — „Ali je dovoljeno ?a
„Sluga! — Prosim!" odvrne kratko starec, in pogleda ni't-me izpod očal.
Dam si prinesti vrček pive in se ogledam po časopisih.
Bile so same stare številke. Potegnem iz žepa svoj „Hlas", ki sem ga ravno s pošte dobil, ga raz-režem in berem, kakor navadno, najprej „kukatko", ta cvet svojega duha, (kakor pravijo pisatelji), z očetovskim veseljem in žalostjo, ker sem na svojem najmlajšem sinčku zopet videl napake in pomanjkljivosti. — „No, pod solnsem ni nič popolnega !"
S tem se tolažim vedno, in to me je tudi sedaj utešilo.
Moj sosed se je vrtil na stolu in pokašljeval. Pogledam, kaj dela. Gledal me je čudno, nekam prezirljivo, in rekel:
„Dovolite, gospod, vi berete „Hlas" ?"
„Da 1 Kakor vidite."
Sosed zmaje z glavo.
„In temu se čudite?" vprašam jaz.
„Čudim se," reče sosed, gleda na me in si popravi očala. „Mislil sem, da berejo „Hlas" samo stare ženice, mežnarji, farizeji in fa ... ne — duhovniki, a tu vidim, da čitate „Hlas" tudi Vi, čeprav nekam imenitno — izgledate (jaz se mu priklonim). „Illas", ta nesmisel, tobudalost!" Pri tem je položil kazalec leve roke na čelo, kakor bi je hotel prevrtati, in povzdignil glas, rekoč: „Dovolite, gospod, kdo pa ste?"
„Popotnik."
„Aha, rajzender!"
„Čeprav."
„In v kaki službi?"
„Nabiram različno blago. Tako-le, kakor ste Vi tukaj."
Starec me čuduo pogleda, nevedoč, kaj te besede pomenijo. — „Kakor jaz? Prosim, jaz sem krojač."
„Torej krojač? Ravno zi me."
kakor tudi polovico Članov komisije, drugo polovico volijo davkoplačevalci iz svoje skupine.
Potem so še deželne davčne komisije, ki bodo reševale pritožbe proti odmeri okrajnih davčnih komisij itd.
Kako se bo davek odmeril?
Najprvo bodo davčna oblastva prve instance določila iz skupne svote deleže posameznim davčnim skupinam. Te deleže ali kontingente bodo pregledale deželne komisije in konečno na Dunaju osrednja komisija.
Davčna komisija pa bode v vsakem okraju porazdelila delež skupine na posamezne davkoplačevalce po povprečnih dohodkih obrta ali podjetja. Pridob-ninski davek je določen v goldinarjih tako-le:
l1/«, 2, 27„ 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 15, 18, 21, 24, 28, 32, 36, 40, 45, 50, 55, 60, 70, 80, 90, 100, 120, 140, 160, 180, 220, 260, 300, 340, 400, 460, 520, 580, 660, 740, 820, 900, 1.000, 1.100, 1.200, 1.300. Dalje raste pridobnina po 200 gld.
Izjave.
Kot podlago za odmero pridobnine bodo komisije imele izjave posameznih davkoplačevalcev. C. kr. fi. nančno ravnateljstvo v Ljubljani je že meseca junija izdalo razglas, v katerem zahteva, da se mora izjava za odmero občne pridobnine izpolniti in od-poslati do konca julija. Vsak davkoplačevalec ali davčni zavezanec mora v obrazcu , katerega dobi pri davkariji ali okr. glavarstvu, naznaniti svoje ime, stanovanje, obrt ali podjetje, katero izvršuje, kraj obrta, najemnino, število in vrsto pomočnih delavcev, visokost založenega kapitala pri podjetju, kakovost in število vseh sredstev pri podjetju, ki so stroji, motorji, živina itd.
Navesti je treba v izjavi številko in razred pri-dobninskega lista, če ga je doslej dobival od davkarije, dalje čas, kdaj je pričel svoj obrt, ali se preselil ali prevzel; navesti treba številko in datum listine, s katero je dobil dovoljenje izvrševati obrt, oblastvo, ki je izdalo to listino. Kdor sam ne vodi podjetja, mora imenovati svojega pooblaščenca. Ce pri delu pomagajo žena ali otroci brezplačno, mora se to povedati.
Te izjave naj se Izpolnijo po vesti ter oddajo nstno ali pismeno pri davkariji. Mladoletne zastopa varuh, tvrdke prokurist.
Naj nihče ne opusti te izjave, ker s:cer bode komisija sama odmerila davek. Davčna komisija bode presodila te izjave, zaslišala tudi veščake ali pa si sama ogledala podjetje.
Poslovne knjige pa sme le tedaj pregledati, ako davkoplačevalec sam dovoli. Davčna komisija določi svoto pridobnine po postavkah, kakor smo jih gori navedli. Te postavke pregleda davčna oblast prve instance, ter jih primerno zviša ali zniža, da dobi svoto, odmerjeno jedni davčni skupini. Vsak davkoplačevalec dobi potem naznanjeno odmerjeno mu svoto. Proti odmeri pridobnine se more vsakdo, pa tudi načelnik komisije pritožiti na finančno ravnateljstvo, oziroma upravno sodišče.
„Kulturkampi" na Hrvatskem.
vi.
Iz Zagreba, meseca julija.
V „kulturkampfu" na Hrvatskem moremo opažati dve struji: židovsko in mažaronsko. Zidovi bi-jejo povsodi, kjer jih je kaj, boj proti kristijanom iz verske mržnje in iz sebičnih razlogov. Glavna naloga jim je, kristijana uničiti ter ga storiti odvisnega od židovekega gospodstva. Glavno sredstvo v tem boju jim je časopisje, zategadel so si je prisvojili, kjer so le mogli. To so storili za rana na Dunaju in v Budimpešti, kjer zdaj zapovedujejo. Iz teh središč so razpredli svoje mreže na vse strani ter jih raztegnili tudi čez Hrvatsko. Tudi v tej zemlji so našli mastnih založajev, a ko so za bana Mažuraniča dobili vse pravice pravih državljanov, začeli so se širiti ne samo po naših mestih, nego tudi po deželi.
Ali s tem svojim položajem še niso bili zadovoljni, hoteli so postati pri nas tudi važen faktor v politiki. Tudi to so dosegli. Osnovali so v Oseku svojo tiskarno in začeli izdajati svoj časopis „Drau", a v Zagrebu so se židje vtihotapili k poluradnemu časopisu „Agramer Zeitung". Tako ste postali na Hrvatskem dve važni podružnici židovskega časopisja, od koder so začeli zajemati podatke o tej zemlji v židovskem smislu glavni njihovi organi v Budimpešti in na Dunaju. V teh časopisih se zastopa načelo „Neue Preie Presse" in „P. Lloyd-a"; a kaj sta ta dva časopisa napisala že proti kristijanom in Slovanom, je le preveč poznato. S početka so naši židje ravnali oprezno, napadali so krščansko vero le v podlistkih; ko se je pa pri nas razvnela borba tudi za narodni obstanek, ki nam je sicer po nagodbi zagotovljen, ali naši protivniki za to niti najmanje ne marajo, prestopili so hrvatski židje hitro v kolo naših narodnih protivnikov, ter udrihajo po Hrvatih kakor njihovi drugovi v Budimpešti in na Dunaju.
Zdaj se poluradna „Agramer Zeitung" ne razlikuje niti najmanje od „Pester Lloyda" v napadanju krščanske vere in slovanske narodnosti. Bavno taka je tudi osečka „Drau". Zdaj sta oba lista podvojila svoje napade na katoliško duhovščino kot braniteljico krščanstva in hrvatstva, češ, da je samo to na potu njihovemu gospodstvu na Hrvatskim. Žalibog da je res tako, kajti državna oblast je že zdavnej izročila Hrvate na milost in nemilost tem žurnalistom, ki morejo pisati, kar jih je volja o veri krščanskej iu narodnosti hrvatskej, a da se jim za to ne skrivi niti las. Kaj je potem čudnega, da se je pri nas razvil „kulturkampf" v tolikej meri?
Mažaroni so bolj pomagači pri tem „kulturkampfu", nego začetniki. Ne verujemo, da jih je mnogo, ki so se vpleli v to borbo, to storilo iz sovraštva do krščanstva. Pač je verski indiferentizem pri nas le preveč razširjen v vseh slojih prebivalstva, posebno po mestih, ali za pravi židovski „kulturkampf" so zavzeti le redki, in to so člani frama-sonske družbe, katerih se seveda pri nas ne manjka. In vendar se je v novejšem času pridružil bojevni-
„Aha, že vem," zavpije sosed. „Vi kupčujete z različnim štofom."
„Da, da, — z različnim štofom."
„Mhm ! Toda, mili gospod, sedaj še-Ie ne razumem, kako morete Vi brati „Hlas" ? Saj ste vender mnogo sveta obhodili, mnogo videli in slišali, morate vender imeti jasen pregled — in čitate tak klerikalen list?"
Nedaleč od nas se je vstopil neki bradač in poslušal krojaške „levite". Moj sosed ga ni niti zapazil, tako je bil navdušen in zatopljen.
„Kupite si sedaj „Svobodo". Ko bodete to brali, se Vam bodo oči odprle."
„Svobodo?" vprašam. „Kje izhaja?"
„Tega ne veste ? ! V Pragi, v Krakovski ulici št. 17. Glejte, izdajatelj je gosp. Alfonz Stastny, ki je tako imenitno posvetil Palackemu in Brandlu in dokazal, da ni niti nebes, niti pekla po smrti, da je bil Jezus pravcati žid, Kristusa pa sploh bilo ni. Ta Vam je mož! In ti njegovi napadi, ti dovtipi! Le poslušajte. Takoj v 1. številki se bere: „Papež potrebuje na leto šest parov pantoflov, čeprav le malo hodi. Toda, „holt", to poljubovanje, to jih „fentuje". Hahaha! Ali ni to izborno?" smejal se je črevljar iz polnega grla.
„Sest parov na leto, to je že nekaj!" oglasi se bradač za nama. A koliko parov bi jih sv. Oče šele potreboval, ako bi mu jih poljubovali ljudje tako
smrkavi in s tako umazanimi ustmi, kakor jih ima Alfonz in še nekdo. Po vsakem poljubu bi moral pantofel proč vreči."
Krojač se strese, kakor bi ga bil gad pičil, jaz sem se pa smejal. Bradač je odšel, moj sosed pa je poslal „Svobodo v žep in je obmolknil. Bad bi bil še jeden kos njegove modrosti pokusil, zato začnem najino reč znova razvijati.
„Ta gospod je gotovo klerikalec, ne?"
„Ta ? Ta je večji papist, nego papež sam, in v vsako stvar se meša. Toda, kdor ima kaj razuma, ga pusti pri miru in ne govori ž njim.
„Kdo je zdaj vprašal za njegov razum ?" pravim jaz.
„No, vidite! Toda naj govori, kakor hoče, to me ne briga. Kdor išče pravice in postopa pravično, temu se ni ničesar bati."
„To je sveta resnica," pritrdim mu.
„Ti duhovniki," nadaljeval je, „nas hočejo pridržati v stari temi. Hočejo, da bi jim tlako delali in desetino dajali, in če bi bilo mogoče, pričeli bi takoj z grozno inkvizicijo."
„Ali ste brali o nji ?"
„Kako pa ne! ? „Skrivnosti inkvizicije" so izšle pri Karafijatu v Brnu. Znamenito delo I"
„A, tam ste zajeli svojo zgodovinsko modrost?"
„Da, tam — in zagotavljam Vas, da je to
kom proti svečenetvu tudi hrvatski uradni list. Zakaj to? Ker to zahteva današnji zistem. Hrvate je treba prisiliti, da se pokori popolnoma današnjem a zistemu, а ta je protiven njihovi slobodi, verski ia narodni.
Zidovi se bord za zistem, ali niso dosti močni; treba je tedaj, da se Hrvati sami med seboj go-nobč, a zato so pozvani tudi mažaroni v boj, kajti mažaronstvo se more vzdržati le z današnjim ziste-mom. Mažaroni to dobro vedo, za obstanek jim je, če tudi je mnogi izmed njih prepričan, da zveza z židovi ne more biti koristna tudi njim. Ali iz tega vrtinca niso imeli drugega izida, nego lotiti se boja proti duhovščini, ki jedina še visoko drži prapor slobode kraljevine Hrvatske. Ta boj hrvatskih ma-žaronov, posebno upravnih činovnikov ni po našem mnenju jednak z židovskim po postavku, izzvali so ga naši žalostni politični odnošaji, v katere smo zabredli radi naše popustljivosti nasproti Mažarom, ki nam ne usiljujejo samo svoje državne ideje, nego tudi brezverstvo po svojem zakonodavstvu. Njih podpirajo v prvem redu iidje, potem pa mažaroni, a „kulturkampf", ki ga vodijo proti hrvatskemu svečenstvu kar eložno, je za mažarone tem sramotil-neji, ker so oni sami kristijani in Hrvati, ki tako izdajajo svojo vero in svoj narod brez vsakega pravega povoda.
Tem hujša odgovornost jih čaka pred Bogom in tem sramotneji spomin jim ostane v zgodovini. Le s studom se omenjajo izdajalci med vrstniki, pa tudi med potomstvom.
Politični pregled.
V L j u b I j a ni, 17. julija.
Poljska gimnazija v TeHnu. Vkljub de-mentijem v „Fremdenblattu" in nekaterih drugih oficijoznih listih se vendar še vedno vzdržuje vest, da z dovolitvijo pravice javnosti tešinskemu zavodu ne bode nič. Poljski listi, razven vladnih, naravnost trdijo, da je inspirovan članek v „Fremdenblattu" samo pesek v oči, ki naj bi preslepil narod, da bi nekoliko časa umolknil s svojimi zahtevami. Tega pa ne bodo storili zastopniki poljskega naroda, marveč vedno glasneje kazali na nujno potrebo tega zavoda. Priredilo se je v to svrho že več shodov, na katerih se je izrekla pomenljiva beseda aut-aut, to je, da prav lahko postane tešinska gimnazija za ministra Gautscha to, kar je bila celjska gimnazija za koalicijsko ministerstvo. To hoče nekaj reči; da bi bili le jedini vsi poljski zastopniki, toda žal, še vedno se nahajajo mej njimi nekateri, ki v tem oziru, najbrže iz strahu, ne store povsem svoje dolžnosti. — Lvovski mestni zastop je sklenil v zadnji seji, ustanoviti deset ustanov po sto goldinarjev za učence prvega razreda tega zavoda. Z ozirom na ta domoljubni čin poživljajo listi ostale občinske za-stope, naj posnemajo vzgled lvovskega mesta in s tem popravijo vsaj deloma to, kar so zakrivili poljskemu narodu sovražni faktorji.
■===== *
resnica! Sicer bi se to ne razširjalo in država bi to prepovedala, če bi ne bilo res I Oh, to je grozno, kaj se je delalo. Jaz nisem brezverec — toda verovati v nezmotljivost ? Nikdar! Samo veda je nezmotljiva I"
„Kakoršno oznanjuje gospod Alfonz Stastny," dodal sem jaz.
„Da," pritrdi mi. „Samo veda nas reši."
„In kaj ste študirali?" vprašam.
„Jaz? — Nič!"
„Potem Vas pa Vaše znanje ne bo rešilo," dostavim šaljivo.
Krojač se nasmeje: „Vi ste čuden mož!"
Na trgu zadoni petje. — Vse se je drvilo k oknom.
Velika procesija Slovakov se je pomikala po trgu in duhovniki ž njimi. Gostje so metali skozi okno svoje opazke in se smejali bolj priprostemu petju.
Ko so odšli, se zopet usedemo, in moj sosed začne razkačen :
„Ali ni to nesmisel, tako po svetu postopati in lenariti ?"
„Saj je danes nedelja I"
„Je; toda oni porabijo pet dnij za sem in tja. Koliko se potrati! Kolika izguba za narodno gospodarstvo !"
Obstrukcija v ogerskem parlamentu. Skoro jednako, kakor v avstrijskem parlamentu razvila ве je neplodna in vsakemu pozitivnemu delu sovražna obstrukcija tudi v ogerskem parlamentu. Povoda ogerski obstrukciji ni iskati morda v jezikovnem vprašanju, kakor se je to dogajalo in se bo žalibog še nadalje v dunajski zbornici, marveč Ogerska opozicija rohni samo zato, ker je nezadovoljna z Banffyjevo vlado, ker hrepeni po premembi. Pravi zastopniki ogerskega ljudstva bi seveda našli dovolj tehtnih vzrokov za to postopanje, a so sami preslabi in se jim zdi po vsej pravici taka obstrukcija največja bedarija. Rogovilijo torej samo prena-peteži, ki so deloma nezadovoljni z vladnim načrtom o sladkornem davku, kakor tudi s tiskovnim zakonom, deloma pa zato, da posnemajo svoje zveste prijatelje tostran Litave. Vlada se je nekaj časa upirala navalom, a kmalu je uvidela, da treba vpo-rabiti proti njim najstrožja sredstva. Ministerski predsednik se je podal opetovano na Dunaj, kjer je poročal cesarju o vsej zadevi. Ne vć se sicer, kaj se mu je naročilo, vender trdi „Magyaroszag", da je ministerski predsednik pooblaščen, potom kompromisa napraviti zopet potrebni mir v parlamentu. Kako in ali se mu sploh to posreči, je seveda vprašanje, na katero sedaj pač ni lahko odgovoriti, kajti dokler vladajo v Budimpešti tako zmedene razmere, ni lahko misliti na kako pomirjenje. — Pač pa je uvel neko drugo sredstvo, ki sicer ne bo mnogo pomagalo, vender pa vsaj za prvi hip zaprlo sapo rogoviležem in razgrajačem. Odredil je namreč vsak dan dopoludansko in popoludansko, oziroma nočno sejo ter s tem dal priliko kričačem, da se do dobra izrohne. Umakniti se pa ne mara po nobeni ceni. Kako dolgo traja to ?
Italijanska poslanska zbornica je včeraj zaključila pomladansko zasedanje ter so „ljudski" zastopniki nastopili počitnice, ki trajajo bojda do meseca novembra. Dela ji je sicer ostalo še mnogo nerešenega, kajti pozitivnega dela itak ni bilo mnogo dovršenega, posebno pa ne v korist do kostij iz-mozganega prebivalstva, marveč se je ves čas malone porabil samo za neplodne prepire in debate, ki spadajo vse drugam, kakor v zbornico poslancev. Največja radost je vladala v zbornici tedaj, ako je kateri zastopnikov na najbolj neosnovan način napadal katoliško cerkev in njeuega vrhovnega poglavarja. V poslednjih tednih je bila zbornica prav slabo obiskana, kajti poslanci so se šli raje hladit in vedrit v senčnate loge, kakor da bi sedeli v dvoranah na Monte Citorio. Nerešeni bo vsi važneji predlogi, bodisi vladni ali izmej sredine poslancev, ki bi vsaj deloma na ta ali oni način odpravili kako izmej neštevilnih krivic, ki tlačijo ljudstvo. Le proračun za bodoče leto se je rešil z neznansko hitrostjo. Oglasilo se je sicer povodom debate nekaj pro in contra govornikov, toda ko je prišla vrsta nanje, so se raje sprehajali po senčnih livadah. „Ljudski" zastopniki pri tej priliki niso hoteli spominjati se svoje dolžnosti napram volilcem, katere bi bili lahko ubranili pred novimi neznosnimi bremeni, kakoršna ' i —
„Na zadnje pa pride iz tega „krah", rekel
sem.
„Prijatelj, če bi bili šli ti ljudje lansko leto v razstavo, bi jim ne bil nihče zameril."
„Razstava, to je nekaj druzega. Tam bi se bili izobrazili, a tukaj ?"
„Sedaj bodo opravili spoved, in od tega bodo imeli večji užitek, nego od razstave.'
Krojač upre v mđ oči in pravi: „Tudi Vi hodite k spovedi ? Jaz ne I" pristavil je ponosno. — „Grešnik sem, to priznavam, toda da bi šel k duhovnu, ki je sam grešnik, da bi pokleknil pred njim jaz olikani Človek, in rekel: Jaz ubogi, grešni človek? — To se ne spodobi."
Zadnje besede je izgovoril s posebnim naglasom, da bi gotovo vsi slišali. To me fje razdražilo. Rečem mu torej glasno: „Ker priznavate, da ste grešnik, in ker se Vam gabijo besede : „jaz ubogi grešnik," recite raje: jaz olikani, naduti, prevzetni krojač," — in dobro bode."
Vse se zasmeje. — Krojač skoči po konci: „Kaj takega naj mi reče tujec!"
Hotel je nekaj govoriti, a bradač mu vzame besedo z jezika in reče: „Ta gospod Vas ni vprašal za katekizem. Kakor ste ga Vi vprašali, tako je odgovoril."
Krojač vzame klobuk in odnese pete, jaz pa „kukatko" in poslovivši se z bradačem, odidem.
je zahteval vojni minister za potrebe italijanske armade. Danes ali v ponedeljek zaključi svoje delovanje tudi senatska zbornica in potem se prično za Italijo prave parlamentarne počitnice. Nerešena je seveda zopet Crispijeva zadeva, ki bo najbrž ostala nerešena, dokler bo živ. „Gazzetta Piemontese" sicer trdi, da bo vlada zahtevala od zbornice, da ga izroči sodišču, toda le tedaj, ako se najvišje sodišče ne zadovolji z navadno sodbo. Tako se stvar rešuje v največjo radost lisjaka Crispija.
Tedenski koledar.
Nedelja, 18. julija: Šesta pobink.; evang.: Jezus uasiti 4000 mož. Mark. S. Kamilij Lel. spoz.
—	Ponedeljek, 19. julija: Vincencij Pavi. ep.
—	Torek, 20. julija: Jeronim Emil. spoz. — Sreda, 21. julija: Prakseda dev. — Četrtek, 22. julija: Marija Magd. spok. — Petek, 23. julija : Apolinarij šk. — Sobota, 24. julija: Kristina d. — Lunin spremil: Zadnji krajec 21. julija ob 4. uri 6 minut zvečer. — Solnce izide: 20. julija ob 4. uri 36 m.; zaide ob 7. uri 37 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. julija.
(Dr. Jan. Nep. Glavina,) nadškof Peluzijski, pripeljali so se danes popoludne s poštnim vlakom v Ljubljano, delit gospodom bogoslovcem višje redove.
(Kanonično vmeščen) je bil dne 15. t. m. č. g. IvanKromar na župnijo S t u r j e.
(Celjska gimnazija pokopana.) Pred kratkim še smo poročali, da slovensko-nemška spodnja gimnazija v Celju ostane in se morejo učenci današnji dan vpisavati. A „višji oziri" zahtevajo menda, da nemčursko Celje ne sme biti sedež slovensko nemške gimnazije. Danes nas je namreč iznenadila, osupnila in ogorčila brzojavka z Dunaja, ki slove: „,Fremdenblattl piše, da je vprašanje slov.-nemške nižje gimnazije ravnokar rešeno: ta gimnazija poneha koncem avgusta. Za učence slovenske narodnosti je začasno preskrbljeno, da bodo v posebnih razredih višje gimnazije dobivali pouk v predmetih nižje gimnazije. Definitivna uravnava se bode izvršila v dobi provizorija, kakor upamo, v sporazumljenju obeh narodnostij. Naučno ministerstvo namerava v Celju ustanoviti živinozdravniško šolo za planinske dežele." — Pero nam danes zastaja vzpričo .. . Toda, ne zapišemo besede, pač pa hočemo prihodnjič govoriti o tem „ukrepu", katerega imajo na vesti tudi oni slovanski poslanci, ki so se odtegnili glasovanju o proračunu. Hud je ta udarec za narod slovenski, a bode ga prebolel, kakor jih je že sto in sto drugih. Od naših državnih poslancev pa pričakujemo, da o pravem času govori resno besedo.
(Krščansko-socijalua železničarska organizacija.) Državni poslanec T u s e 1 je na povabilo drž. poslanca dr. Kreka prišel v Ljubljano ter v četrtek
I	■	===s===g
Za mestom sem videl, kako so romarji pred križem molili. Došel sem jih. Molili so za prijatelje in neprijatelje, torej tudi za tega krojača.
Tako je: Liberalizem obrekuje in natolcuje; krščanstvo pa moli iu blagoslavlja. L'beralizem pustoši kakor povodenj, krščanstvo pa rosi rodovitnost, kakor dež. Liberalizem šviga kakor blisek ; krščanstvo pa sveti kakor solnce. Liberalizem buči in žge kakor samum ; krščanstvo pa pihlja kakor pomladanski vetrič in preganja strupene megle.
Liberalizem stavi strehe na poslopja, zidana na močvirskih tleh ; krščanstvo pa zida na trda tla, in streha mu je večni obok.
Slavno občinstvo, drži se, katere strani hočeš. Bog ti je dal razum, da moreš izbrati. Tudi mene so pregovarjali, da bi bil liberalec, in obetali so mi celo večjo plačo. Toda od tistega časa, ko je blago-rodni gospod dr. Herbst, glava in slava liberalcev, voditelj in ponos naprednjakov in poguba mračnjakov, sam rekel, da ste dve stvari, ki moreta Avstrijo pahniti v pogubo, od tiste dobe sem rekel: Vaclave, oho! Ne hodi na levo, zavij se na „hot". Gospod Bog ima še moč v Avstriji; zato se drži desne in resnice!4 — Oni gospodje ne imenujejo Boga, zanašajo se samo na naravo. Ker je pa narava dekla Božja in tako dela, kakor hcče Božja volja, zato se obrnem raje naravnost k Bogu po prislovici : Ne hodi h kovačku, pojdi naravnost h kovaču.
večer in sinoči na shodih kršč.-soc. železničarskega društva v obširnih govorih pojasnoval železničarske razmere, katere bo mu kot nadsprevodniku dobro znane. Danes se je odpeljal v Trst, od koder se jutri vrne v Ljubno na Gornj. Stajarskem k shodu. V imenu katoliških Slovencev mu izrekamo javno najtoplejšo zahvalo za njegovo požrtvovaluost s trdno nadejo, da je njegov poset trajno utrdil krščansko zvezo železničarekih služabnikov med nami. Obširneje poročilo prihodnjič.
(Potres.) Skoda, ki jo je prouzročil zadnji potres, se približno ceni na 500.000 gl., vendar pa bode natančna cenitev gotovo pokazala še veliko večjo svoto, ker javna poslopja in cerkve tu še niso ura-čunjene. — Prebivalstvo se je zopet popolnoma pomirilo. Poškodovan ni bil nihče, dasi je bil neki delavec pri trnovski cerkvi v veliki smrtni nevarnosti. Poročali smo namreč, da je potresni sunek vrgel težek kamenit križ s pročelja. Ta je padel tako blizo delavca na tla, da mu je zadel krajec klobuka, vendar pa je mož ostal popolnoma nepoškodovan. — V ljubljanski okolici sta najbolj poškodovana Vič in Glince, kjer se je zrušilo več dimnikov in razpokah več poslopij. — O potresu dne 15. t. m. so nam došla še mnoga poročila, tako iz Tunjic, z Vrhpolja pri Moravčah, iz Novakov in Stjaka na Goriškem, s Krke na Dolenjskem, iz Črnomlja, s Šmarne gore, iz Cemšenika, iz Stange, iz Trebnjega, iz Mengša, iz Dobrepolja itd. — Na Črnučah so imeli šolarji ravno prvo sv. spoved pri podružnici v Nadgorici. Kar zagromi ter se strese vsa cerkev, da otroci kriče zbeže iz cerkve, kakor tudi deček iz zvonika, kjer je hotel ob 7. uri zvoniti. Hvala Bogu, škode ni znati. — Iz Branice na Goriškem nam poroča prijatelj, da so i ondi čutili močen potres, ki pa ni provzročil škode.
(Potresno opazovalnico) bodo ustanovili na tukajšnji c. kr. višji realki. Gosp. profesor Al. Belar se je odpeljal v Padovo, da se ondi pouči o taki znanstveni napravi. *
(Mestna višja dekliška šola) je sklenila v četrtek 15. t. m. svoje prvo Šolsko leto s sv. mašo, katero je daroval v cerkvi sv. Jakoba profesor veronauka preč. g. dr. Svetina. Potem je razdelil ravnatelj prof. dr. Požar v navzočnosti nekaterih prijateljev šole — po primernem nagovoru gojen-kam izpričevala. — Vseh gojenk je bilo v prvem letniku 2 6, jedna hospitantinja in 25 rednih učenk. Izmed poslednjih je dobilo 9 prvi red z odliko, 16 gojenk pa prvi red. Da sta bila i napredek i nravnost v obče h v a 1 n a, temu jo vzrok deloma posebna nadarjenost in marljivost gojenk, deloma to, da je zavod oskrbljen z najboljšimi učnimi sredstvi, prav tako pa tudi vzgledna trudoljubivost vsega učiteljskega osobja. — Podarili so šoli: Član kuratorija g. dr. Val. Krisper 100 gl. za knjižnico, dež. muzej zbirko rudnin, Slov. Matica 72, gg. Pr. Pretnar 23, S. Rutar 9, dr. Svetina 6, Ivan Lego 6 knjig, A. Vrabl 1 knjigo, Srečko Stegnar 2 zemljevida in zbirko draguljev, Fr. Orožen 1 zemljevid, Al. Gangl 2 sliki. Kom. Gorup 1 sliko. Vsem dobrotnikom novega zavoda srčna hvala! Sola se preseli te dni v novo hišo „Glasb. Matice", Gosposke ulice, št. 8. ter bode imela v prihodnjem šolskem letu prvi in drugi letnik. — Vsakovrstna pojasnila daje med počitnicami pismeno, od 13. sep-t e m b r a nadalje pa ustno v pisarni začasni ravnatelj, c. kr. prof. dr. L. P o ž a r.
(Letno poročilo c. kr. državne gimnazije v Kranju za leto 1896/97.) Prvi sestavek je pisan v slovenskem jeziku; profesor Fr. Novak, dobro znan vsem, ki se zanimajo za slovensko stenografijo, po svojih razpravah v novomeškem in vlanskem kranjskem letnem poročilu, nadaljuje svoj temeljit in res ukovit spis: „Srednje (I.) in končne (II) okrajšave v slovenskem debatnem pismu". — Kakor čujemo, ne zanimajo se za prof. Novaka razprave samo slovenski in slovanski stenografi, temveč tudi razna stenografska društva izven Avstrije. — Želeli bi, da g. pisatelj zbere svoje sestavke ter jih poda napredujočim Slovencem v obliki učne knjige za slovensko debatno pismo ; saj vender upamo, da se na naših gimnazijah skoraj uvede poleg pouka za nemško tudi pouk za slo\ensko stenogr»fijo. — Učencev je bilo na zavodu začetkom leta 281+2, 9 jih je usto-pilo med letom, koncem leta 264 + 2 (-f 2 t. 2 privatista); v Kranju je bilo rojenih 26, sicer na Kranjskem 228+2, na Koroškem 3, na Primorskem 2, ua Hrvaškem 1, na Štajerskem 4. Po narodnosti so vsi, razen 2 Nemcev, Slovenci. Spričevalo z odliko jih je dobilo 54+1, s prvim redom 157, z
drugim 24+1, s tretjim 11, ponavljavni izpit jih sme delati 18. — Učni uspehi so torej jako po-voljni. Šolnine so plačali vse leto 2205 gld., ustanov so dobivali v znesku 1995 gld. 25s kr. Za podporo ubožnih dijakov se je prav mnogo storilo; iz podporne zaloge, za katero je prispevalo tudi letos lepo število dobrotnikov (gl. str. 36), so dobivali šolske knjige in obleko, v dijaški kuhinji hrano. Učiteljev je bilo 9. Jako laskav za kranjsko gimnazijo je odlok vis. c. kr. šolskega sveta z dne 26. aprila 1897, št. 1058, v katerem se nahaja poročilo deželnega šolskega nadzornika Jos. Sumana o nadzorovanju gimnazije, ki izraža popolno zadovoljnost z ozirom na šolski obisk in učne vspehe in se priznava marljivost ravnateljeva in učiteljskega osobja. Mladi zavod se krepko razvija.
(Za gimnazijsko kapelo v Kranja) so darovali p. n. dobrotniki: G. Štefan Rihar, mestni kapelan v Kranju, 10 gl.; g. Viktor Steska, mestni kap. pri sv. Jakobu v Ljubljani, 3 gl.; neimenovan g. župnik 2 gl.; Marija Demšar iz Kranja 10 gl.; Matilda Kokalj s hčerjo 8 gl. 30 kr.; Frane Rudolf, trgovec in posestnik v Črnem Vrhu, 2 gld.; neimenovana gospa 15. gld. Bog plačaj !
(Nesreča pri strelnih vajah.) Iz Leskovca se nam poroča: Tukaj imajo topničarji svoje vaje. Strogo je prepovedano skrivati kroglje. Sedemnajstletni Martin Račič iz Bregov je včeraj dne 16. t. m. našel jedno krogljo ter jo prinesel domov. Popoludne ob '/i 2. uri nesrečnež tolče na šrapnel, kroglja se razleti in mladeniča raztrga; ene roke in nekaj telesa niti najti ne morejo. — Vsako leto se ljudem naroča, naj puste take reči, ako jih najdejo, na miru ter naznanijo topničarjem. Že večkrat so ljudje kaj našli ob vajah, a ta grozna nesreča je prva.
(Od Sv. Križa pri Litiji.) Dne 15. t. m. je bil pri nas zjutraj ob 7. uri potres; trajal je kake 4 sekunde. Sunek je bil vodoraven. Stresla so se okna in vrata. — Tekom enega meseca so se tu vtopili 3 otroci. Eden je bil star pet let, padel je v jamo, kjer so apno gasili; umrl je čez teden dnij za opeklinami. Druga dva, eden dve leti, drugi l1/» leta star, sta se pa utopila v vodi, v takoimenovanih tolmunih, katere imajo ljudje blizo hiš za živino, in sta bila takoj mrtva. Vse trikrat je prišla komisija iz Litije ogledovat.
(Iz Škofje Loke) se nam piše: Dne 9. t. mes. smo tukaj položili k zadnjemu počitku gosp. bogo-slovca-tretjeletnika Matevža Jesenovca. Pogreb, katerega je vodil z mnogoštevilno azistencijo preč. gospod prelat dr. Kulavic, je bil res veličasten; sprevoda so se udeležili: domači gg. duhovniki, oo. ka-pucini, 23 bogoslovcev, mestni in starološki občinski zastop, katoliško rokodelsko društvo z zastavo in mnogo prebivalstva iz mesta in okolice. Gosp. bogo-slovci in pevci rokodelskega društva so pred žup-niščem in na pokopališču zapeli ganljive žalostinke. Na pokopališču se je veltč. gospod mestni župnik zahvalil preč. gospodu prelatu dr. Kulavicu, županu in vsem udeležencem, a gospod prelat mestnemu župniku za njegovo požrtvovalnost, s katero je podpiral pokojnika. — Ker rajnik ni imel nobenega sorodnika, prosimo vse njegove prijatelje in znance, da bi prispevali za spomenik. Darove hvaležno v sprejema veleč. g. mestni župnik Ivan Tomažič.
(V zadnji seji tržaškega mestnega zastopa) je pokazal znaai „slavofil" dr. Spadoni zopet svojo brezmejno ogorčenost nad Slovani. Govoril je namreč o svoti 250 gld., katero je naklonil ljubljanski mestni svet v jedni zadnjih sej žrtvam italijanskega terorizma v tržaški okolici, ter izjavil, da je pokazalo ljubljansko mesto s tem činom popolno solidarnost s provzroČitelji „tako vandalskih dejanj" in proslavljalo protizakonito postopanje obtoženih slovanskih „rogoviležev". Konečno je apostrofoval vlado, zakaj ni zbog tega „vnebovpijočega" čina razpustila ljubljanskega mestnega zastopa, in sentimentalno vprašal, ali niso to morda obresti one svote, ki jo je svojedobno naklonilo tržaško mesto ponesrečeni Ljubljani. Vladni zastopnik mu je konečno pokazal, da tržaškemu mestnemu zastopu nikakor ne pristaja pravica, nadzorovati opravila in delovanja drugih občinskih zastopov. No, dr. Spadoni naj bo prepričan, da on s svojimi bedarijami ne more razžaliti ljubljanskega prebivalstva.
(Zagotovitev posteljne slame) Vsled zagotovitve potrebščine gledć posteljne slame za deželnobram-bene čete v Ljubljani za dobo od 1. septembra 1897 do konca avgusta 1898 vrši se javna obravnava dne 28. julija t. 1. v pisarni upravne komisije za 3. in 4. bataljon c. kr. deželnobrambenega pešpolka Ce-
lovec št. 4 v novi deželnobrambeni vojašnici v Ljubljani. Zagotoviti je okrog 340 meterskih stotov posteljne slame, katero je dobaviti v naslednjih rokih : 1. januvarija, 1. aprila, 1. maja, 1. junija, 1. avgusta in 1. septembra. K ti obravnavi se pripuščajo ustmene in pismene ponudbe. — Zakupni razglas se lahko pogleda tudi v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.
(Za kolesarje) Bukvama B. Lechner-jeva, Dunaj, Graben 31, je izdala zelo priročen zemljevid za kolesarje v meri 1 : 300.000. Na ogled nam je poslala VIII. list, ki obsega toure od Celja do Trsta, od Trbiža do Črnomlja, tedaj celo Kranjsko, velik del Primorske, nekaj Štajerske, Koroške in Istre, Pri vsacem kraju je naznanjena nadmorska visočina, vsa pota in ceste so tako natančno označene, da kolesar lahko že naprej preudari touro, akoravno še dotične okolice ni videl. - Da so slovenska imena zelo popačena — je umevno. Na platno razpet list velja 90 kr.
(Poštni nadkomisar obsojen.) Po celem Kranjskem znani poštni nadkomisar Peter C o r a bil je dne 15. t. m. pri okrajnem sodišču v Logatcu obsojen zaradi razžaljenja časti na 25 gld. globe, oziroma pet dnij zapora, ker je popolnoma neosno-vano obdolžil poštnega ekspeditorja Ernesta Maistra uradnega izneverjenja.
*
* *
(Potres na Koroškem.) Piše se nam: Potres dne 15. julija v jutro, ki vas je zopet hudo razburil in prizadel zopet precej škode, se je močno čutil tudi po Koroškem. Čutili smo ga v Celovcu, pa tudi iz drugih krajev nam prihajajo poročila o njem. V Pliberku, Žel. Kaplji, Ukvah itd. so bili sunki tako močni, da so se premikale razne stvari po izbah. Di bi nas mili Bog obvaroval pred večjo nesrečo I
(Koroške novice.) Iz Celovca, dne 16. julija: Meščanska šola v Celovcu je minuli teden s primerno slavnostjo obhajala 251etnico svojega obstanka. V minulem šolskem letu je šolo obiskovalo 151 učencev, med njimi samo 12 Slovencev, in 164 učenk, med njimi samo jedna Slovenka. Pač na slabem smo! — V Smihelu nad Pliberkom je umrl obče-spoštovani posestnik gospod J. K 1 o k a r, župan bistriške občine. Bil je cel mož, veren in marljiv, prav vzgleden gospodar ter zvest pristaš naše stranke. Lahka mu zemlja! — Ravnatelj g. dr. E. Kramar bode dne 18. t. m. predaval pri „Nemcu" v Libeličah o gospodarskih stvareh.
(Zlato poroko) praznujejo prihodnjo nedeljo dnć 18. jul. v Zrelcu ob Celovcu starejši občespoštova-nega č. g. rodoljubnega župnika Jan. Vidovica na Radišah. Ob tej izvenredni priliki priredi se večja slavnost. Zlatoporočencema kličemo: Se na mnoga leta!
(Iz Celovca) dne 16. julija. Ze v svojem poročilu o zadnjem nemškonacijonalnem „volkstegu" sem omenil, kako nemški listi pretiravajo glede števila udeležencev pri onem shodu. Razvidno je to tudi iz tega: „K. Z." poroča, da se je izdalo 766 vstopnic. Da ni nihče brez vstopnice vstopil, na to je pazil navzoči vladni komisar. Tudi ni misliti, da so res vsi, ki so imeli vstopnice, prišli na shod. Iz tega pa moremo sklepati, koliko je približno število udeležencev. Nemški listi dosledno pišejo, da jih je bilo nad 1000, a iz predstoječega je spoznati, kako nesramno se ti listi — lažejo! — Od 12. do 14. t. m. vršili so se na tukajšnji gimnaziji zrelostni izpiti. 7 dijakov od 28 jih je dovršilo z odliko, drugih 21 vseskozi s povoljnim vspehom.
(Iz celovške škofije.) Dne 22. avgusta bode mil. g. knezoškof posvetil novo župnijsko cerkev in glavni oltar pri Devici Mariji na Jezeru (Prevalje), imel tam kanonično vizitacijo in delil zakrament sv. birme. — Premeščeni so č. gg. kaplani: Florijan Kramar iz Mostiča v Pliberk, V. Tesar iz Požarnice v Roje, Jan. S m o 1 e j iz Vetrinja v Ko-tarče.
(Neurje in požari.) S Koroškega, dne 16. jul. Dnč 10. t. m. je strela udarila v stolp podružne cerkve v Železih pri Mostiču. Plamen so še ob pravem času zapazili in zabranili večjo nesrečo. Škode je nad 100 gld. — Isti popoldan je strela udarila tudi v stolp podružne cerkve sv. Ožbolta v Jedovceh pri Grabštanju. Streha na stolpu in cerkvi je zgorela. Znotraj cerkev ni poškodovana. Ravno tam je pogorela tudi hiša in skedenj posestnika Faleja. Zgorelo je tudi dvoje svinj in vsi letošnji pridelki. — V Farni vasi pri Prevaljah je pogorel hlev posestniku Peruzziju.
(Potrjen zakon) Presv. cesar je potrdil zakon štajerskega deželnega zbora glede oproščenja deželnih in občinskih doklad na hišnorazredni davek zfc vse prezidave, ki se izvrše v graškem okolišču iz javnih zdravstvenih in prometnih ozirov.
(Odlikovanje.) Častni kanonik, dekan in župnik v Kozjem, veleč. g. Ivan Bo z i na, je prejel od presv. cesarja zlat križec za zasluge 8 krono.
(Podporno društvo za slovenske velikošolce т Gradca.) Odbor tega društva se je v prvem občnem zboru tako - le sestavil: Predsednik : dr. Gregorij Krek, vseuč. prof.; podpredsednik: dr. Benjamin I p a v i c , zdravnik in primarij; taj nik : dr. Karol S t r e k e 1 j, vseuč. prof.; blagajnik : Fran Žele-z i n g e r , prof. na II. drž. gimnaziji; tajnikov namestnik : Fran H a u p t m a n , prof. na učiteljišču ; blagajnikov namestnik: Avguštin Skočir, župnik na deželni bolnici; odbornika namestnika: Fran Hrašovec, okrajni sodnik v p. in Štefan Roj-nik, c. kr. namest. cficijal; pregledovalca računov: dr. Ivan Klasinc, odvetnik in Anton Turku š, prof. na dež. vel. realki. Odbor se je volil za tri leta. — Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu so do zdaj darovali po g. prof. dr. Kreku: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, 40 gld.; kmetska posojilnica na Vrhniki 20, posojilnica v Gorenji Radgoni 15, posojilnica v Marenbergu 10, gg. : dr. Gr. Krek, c. kr. vseuč. prof. 10 gld. (1. obrok ustanovnine); A. Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju 6, dr. Benj. Ipa-vic, zdravnik v Gradci 5, I. Pauer, trgovec v Bra-slovčah 5, Avg. Skočir, župnik na dež. bolnici v Gradcu 5, dr. K. Strekelj, c. kr. vseuč. profesor v Gradcu 5, A. Turkuš, prof. na dež. vel. realki v Gradcu 5, A. Rupler, prelat in kanonik v Gradcu 4, W. Wanous, trgovec v Radgoni 3, Fr. Hauptman, prof. na učiteljišču v Gradcu 2, Fr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p. v Gradcu 2, Božidar Stiftar, gimn. prof. v Kalugi 1 gld. — Nadalje sta še darovala: gg. A. Kaspret, c. kr. prof. na I. drž gimnaziji v Gradcu 5, Fr. Zelezinger, c. kr. prof. na II. drž. gimnaziji v Gradcu 5 gld. Vsem skupaj in vsakemu posebej izreka odbor prisrčno hvalo za prejete prispevke in prosi, naj blagovoli slavno slovensko občinstvo podpirati naše novo prepotrebno podporno društvo za uboge, a marljive slovenske dijake na vseučilišču in tehniki v Gradcu. Kdor ima veliko, naj daruje več, kdor ima malo, naj daruje nekaj. Vsak, ki bode naše društvo na kateri koli način podpiral, sme prepričan biti, da stori eminentno dobro delo. Odbor bode s prejetimi prispevki vestno ravnal in prejeta darila le med tiste dijake razdelil, ki se pridno uče, a so žalibog v sili in bedi. — Znano je, da nam treba v vseh strokah naraščaja. Ako skrbimo za dobro vzgojo naše mladine, skrbimo za boljšo bodočnost nam milega naroda. — Prečastiti blagi podpiralci in prijatelji naše mladine naj blagovolijo svoje prispevke pošiljati: gosp. Fr. Ze-lezinger-ju, c. kr. prof. na II. državni gimnaziji v Gradcu, Graz, Zinzendorfgasse Nr. 32, I. St.
(Socijalistiški shod.) Iz Kozine se nam piše: Dne 12. julija sklical se je socijalistiški shod v našo vas. Do zadnjega dne se ni vedelo, kaj bo, le privrženci so bili bolje poučeni. Vstop je bil dovoljen le proti povabilu. V naglici se je zbralo tudi nekaj druzih ljudij poslušat modrost g. Kristan». Privrženci so bili z malo izjemami železničarji. Prodajal je svoje nazore in nauke socijalistiške po svoji navadi. Nič novega ni povedal, kar že ni znano po časopisih. Zoper kapitalizem in klerikalizem je njegov boj. Narodnost ni nič ; vsi smo jednaki, pa zakaj jedni le vživajo in ne delajo. Človek je le človek in ne več, nebes ni, s katerimi cerkev tolaži uboge. Klerikalci so mračnjaki, nevedneži; ugaja mu Aškerc in navaja njegove poezije Duhovniki ne govorijo resnice, v nevednosti hočejo obdržati ljudstvo. Tako in jednako budalost je kvasil svojim somišljenikom. Ni bilo tako mirno, kakor si je on želel. Ugovarjalo se mu je, in to ga je spravilo še le v ogenj, da se je spozabil in imenoval svoje nasprotnike osle. Govoril je čez jednajsto uro zvečer, shod se je začel po deveti uri. Odgovarjati ni bilo časa, ker gostilničar stopi v sobo ob 11. uri, da zapre. V kratkem bode drugi shod, javen, ob solncu, ne pa pri luči in v noči, tam pa se bode ljudstvu pokazalo, kakšni so ti novi proroki.	Gročanski.
(Iz Prage,) meseca julija. Glasovi nemških časopisov o govoru princa Schwarzenberga v Budje-jevicah jasno kažejo, da je isti velicega pomena, in da je vzvišeni govornik udaril ob prave strune. Po mnenju „Fremdenblatta" bi se bil moral postaviti
na stališče sprave, to je: prositi bi bil moral gospodo ži'a Wolf, Iro, da ee vendar Cehov usmilijo, da odjenjajo od obstrukcije; svoje volilce pa bil bi moral ohladiti, k pokorščini in ponižnosti napeljevati. Da, da, princ Schwarzenberg naj bi prosil ljudi take baže, katere dolži celo Bismark izdajstva! „N. Fr. Pr." kar besni proti njemu, ker hoče boj proti veemu, kar je nemško. Najraje bi videl časopis, ako bi Schwarzenberga ne bilo. Prav surovo pa nastopa proti njemu „Arbeiterztg." Le-ta pravi o njem, da se ni ničesar naučil, da izkorišča cele rodove, sumniči njegovo rodoljubje, sploh vede se tako, kakor se more vesti žid, kojemu se smejo vse nečednosti očitno očitati. — Dr. Schlesinger preti, da se Nemci ne vdeleže sej v deželnem zboru, dokler se položaj ne zjasni, to je, dokler se ne prekliče jezikovna na-redba. Enako se bode tudi obstrukcija v državnem zboru nadaljevala. No Nemci počenjajo že čudne reči. Mesto se kosa za mestom, kjer bo hujši dirin-daj, kje bodo Cthe hujši napadali. S tem svojim preljubeznjivim ravnanjem so že prisilili vlado, da je poklicala v Mostu na pomcč vojake. V svojem srdu in togoti so kar slepi, da še vedno mislijo vplivati na vlado ter jo takim potom prisiliti k preklicu jezikovne naredbe. Za vlado stoji 19 milijonov ljudi, ki spoznavajo pravičnost te naredbe in le na 4 milijone jih je zoper. Ni tedaj dvoma, da bo obstrukcija konec storila. Besnim Germanom pa moramo biti če dalje hvaležnejši in si želimo, naj še nekaj časa rogovilijo po zaprtem ozemlju, potem dobomo veliko lažje svojih pravic. Samo bati se je, da se jim bodo začeli možgani mešati, kakor se je to zgodilo nemškonacijonalnemu poslancu Geblerju iz Linca. — Mestni zbor je sklenil sklicati v Prago veliki shod zastopnikov večjih čeških mest. Na shodu se bodo obravnavale pravice češkega jezika v čeških deželah. Povod k temu shodu so dali strastni napadi Nemcev na jezikovno naredbo. — Kanonik dr. Marek je odložil odborništvo v mestnem zboru, ker ga je bil jeden kolega surovo napadel pri oddaji župnije pri sv. Trojici. — Husova slavnost v staro-meškem rotovžu se je prav čudno izvršila. Ako ravno je bil vstop vsakemu prost, vendar se je očitalo katoličanom, da niso povabljeni, beseda se jim ni dala, da bi mugli odgovarjati na razne napade in lažnjive trditve slavnostnih govornikov Hajna in Krejčija. Nazadnje so začeli pričujoči socijalisti peti svojo pesem „Rudy prapor". Toraj se je res zgodilo, kar smo slutili: rotovž je odprt i soc. demokratom, toda katoličanom vstop ni dovoljen. G. župan Podlipny naj se spomni na francosko prekucijo : Girondisti so šli z Jakobinci roko v roci in prišli so na morišče. Po Češkem se sploh prirejajo Husove slavnosti, žal, da so le hujskanje zoper katoliško vero. V Litomišlu je moral okrajni glavar poklicati vojake, da so pomagali narediti red in mir. Nahujskano ljudstvo je drlo po ulicah in trgih, soc. demokratje so se jim pridružili, rjoveli, celo streljali. Policija je prijela nad 30 oseb, ki se bodo morale zagovarjati radi hujskanja, razžaljenja policije itd. Med njimi so doktorji, visokošolci, trgovci, rokodelci, delavci in rokodelski vajenci. Lepa tovarišija 1 Za Husa se srca toliko ogrevajo, a za sv. Cirila in Metoda se nihče tukaj ne meni. Iu vendar sta storila sv. Ciril in Metod za slovanstvo več kot Hus. Seveda Hus je krivoverec. — V sredi vsega vrišča in hruma je pa začel govoriti Bog. Od vseh strani Češke in Moravske prihajajo poročila o hudih plohah in nalivih, o streli in toči. Le-ta je ranila mnogo ljudi in domačih živali, pobila mnogo gozdnih živali, razbila strthe, polomila drevje, potolkla žito, razrila travnike. Kjer je bil krompir, se še ne pozna, repa, zelje je do cela uničeno, ni čuda, ker so po nekaterih krajih padali celi kosovi ledu. Najžalcstuejša poročila prihajajo od Pfibrama in Kolina. Tu je padala toča do 6 dekgr. teže. Res je sicer, da naredi toča vsako leto tu pa tam kako škodo, a toliko škode, kakor letos, ni z lepa naredila. — Naši socijalno-demo-kratični časopisi tožijo, da manjka denarja. Bolniški fond ima dtficita 206 gl. 40 kr., agitacijski 98 gl. Za dnevno glasilo manjka še vedno 10.000 gl. — Koliko je tu skrbi za voditelje, da se jim ne ustavijo mastni prihodki I — Pretečeni mesec je prijela policija bolnega moža radi potepanja. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je ozdravel. Včeraj se je moral prikazati pred polic, vodstvom, kjer je naznanil, da se piše Josip Gurski, 57 let star, in da je sibirski begun. V Sibirijo je bil poslan iz Lublina na Busko Poljsku 1. 1863. Od tam se mu je posrečiio ubežati.
Klatil se je tudi po Dunaju.
*
* *
(Iz Brna) Višja trgovinska češka šola je dobila pravico javnosti. Zi ta zavod ima največjo za slugo mecen Neff, trgovec v Pragi, ki je podaril 20.000 gld. Zavod je deloval že dve leti, a pravice javnosti ni imel. Da se je to zgodilo, so pripomogli nekoliko Nemci. Nemci P Čudno. Je že tako. Imeli eo zasebno nemško trgovinsko akademijo, a ta ni več zadostovala. Hoteli so tedaj napraviti novo. Tu je šlo vse gladko: denar je bil hipoma pri rokah, mesto je pomagalo, dalo zastonj krasni stavbeni prostor, poslopje že stoji, le s podukom treba začeti. Pravica javnosti se je tudi takoj dosegla, in ker že obstoji dve leti zasebna češka trg. akademija, toraj so se na njo spomnili in, da se sramote ognejo, so še tej pravico javnosti podelili. Tako smo prišli do novega zavoda. Ali niso tedaj Nemci pomagali ? Saj niso taki nevošljivci II — V Mor. Budjejevicah ee zapre šulveranjska šola radi pomanjkanja učencev. Šola je bila po sili vpeljana, obstala je 13 let. Učitelji njeni so že v pokoju. — V opekarni župana v Maraticah pri Og. Brodu so odkrili nahajališče mamutov. Dunajski muzejski kustos dr. Wahner se je tja pripeljal, da ga ogleda. — V Og. Gradišču so lidovci grozno pogoreli. Njih ljudski tabor se jim je izjalovil. Prišlo je kakih 30 mož, predsednik ni hotel od početka biti nobeden, govornikov ni bilo, začelo je toraj po sili skupej spravljeno predsedni-štvo tako govoriti, da bi komisar shod razpustil. A temu se ni ljubilo. Ni kazalo druzega, kakor da je predsednik dr. Naglava shod sam zaključil. Največjega nasprotnika so sedaj dobili v krčmarju, ki je moral zaloge jedi sam zavžiti. — Toča je naredila v zadnjih dnevih v raznih okrajih škode na 200.000 gld. — Ustrelila sta se tukaj nadporočnik Litvan in njegova sestra. Litvana so preganjali skrivni sovražniki, tako da je bil umirovljen s 25 gld. plače na mesec. To je na njega in sestro toliko vplivalo, da Bta si življenje vzela. Popred je še sestra njegova udarila v lice na ulicah nekega stotnika, o katerem je mislila, da je bratov sovražnik, in da bo moral zastran udarca svojo častniško čast odložiti.
(Starost varčevalcev pri poštni hranilnici.) Dne 31. decembra 1896 je bilo 312.475, ki so bili stari do 10 let, 326.340 po 10 do 20 let, 278.825 po 20 do 30 let, 169.850 po 30-40 let, 45.607 po 40—50 let, 15.477 po 50—60 let, 4.171 po 60—70 let, 190 po 70—80 let, 82 po 80—90 let, 6 varčevalcev preživelo je že 90 let, za 984 oseb poštno hranilnični urad ni dobil podatkov glede starosti, a 10.531 knjižic-vložnic imela so druStva in druge »pravne osebe«.
(Varčevalci po jezikn.) Pač smemo opomniti, da ti podatki niso istovetni z narodnostjo vložnikov pri postni hranilnici. Poročevalcu so znani vlagatelj i-varčevalci, ki so po rodu Slovenci, ki nemSki ne znajo, pa so povodom prve vloge od uradnika dobili vložno knjižico z besedilom samo-nemškim, ker niso izrecno zahtevali knjižice z berilom tudi slovenskim. — Poštno-hranilnični urad namreč uraduje »na zunaj« s strankami v osmero jezikih, vsled tega imajo knjige - vložnice poleg teksta nemškega tudi tekst nenemški, t. j. češki, poljski, rusinski, slovenski, hrvatski, taljanski, ru-munski. Z besedilom samonemškim je dne 31. decembra 1896 v prometu bilo 880.113 knjižic, s češkim 185.978, s poljskim 57.786, z rusinskim 1,651, s slovenskim 8 470, s hrvatskim 3.853, z rumunskim pa 311 knjižic. — Lani je urad izdal 216 973 novih knjižic, izplačal in vničil pa 152 162 knjižic, med prvimi bilo jih je 2083 in med drugimi 1.797 nemSko-slovenskih. Letos so n. pr. tekom meseca majnika za nove varčevalce po naših krajih izdali na Štajerskem 825 knjižic, (izplačali pa 729, na Koroškem 302, (216), na Kranjskem 151 (158), — po Primorskem 637 (451), po Dalmaciji 232 (129). — Nauk : Kdor po naSih krajih prvokrat vložiš kakšen znesek v postno hranilnico, skrbi, da boS dobil knjižico z besedilom De samonemškim ali z nemško - talijanskim, ampak z besedilom nemško-slovenskim.
(Varčevalci po »znanosti«.) Pretečeno leto je poštna hranilnica med 1,174 902 varčevalci štela 965.391 oseb, ki pisati znajo, 119 548 vložnikov, ki pisati ne zna, za 79.432 oseb c. kr. poštno-hranilnični urad ni zvedel, da li vložniki pisati znajo ali ne.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 19. do 24. julija.) Na Kranjskem: 20. julija v Koprivniku; 22. v Hinah; 23. v Banjiloki; 24. v Loki. — N a Slo-
venskem Štajerskem: 20. julija v Arvežu in Vitanju; 21. v Buči; 22. v Mali Bodni in Vil-donu. — Na Primorskem: 21. julija v Palmi.
Društva.
(Naizlet pevskega društva „Slavec" v Litijo in Šmartno,) ki se vrši jutri v nedeljo dne 18. julija, opozarjamo še jedenkrat vse podporne člane in prijatelje tega društva. Društvo odkoraka ob s/46. uri iz „Narodnega doma" n& južni kolodvor, od koder se ob 6. uri 25 min. odpelje v Litijo. Izlet se vrši ob vsakem vremenu.
(Slovensko katol. del. društvo) v v Ljubljani priredi nocoj ob 7. uri v rokodelskem domu, Komenskega ulice, javen shod. Vspored: 1. Položaj. 2. Varstvo delavcev. 3. Raznoterosti.
(Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani) je imelo sinoči svoj občni zbor; ker pa zborovanje ni bilo sklepčno, se tem potom z istim vsporedom vnovič skliče občni zbor na 23. dan julija ob '/27. uri zvečer v telovadnici druge mestne deške šole na Grabnu.
Odbor.
(Vabilo) k vrtni veselici, katero priredb ljubljanski tamburaši pod vodstvom svojega kapelnika g. Mil. Adamiča s prijaznim sodelovanjem slavnega pevskega društva „Ljubljana", na Ferlinčevem vrta (pri „Zvezdi") dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne. Vstopnina 20 kr. K mnogobrojni udeležbi vabijo
tamburaši.
(Odbor šentjakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) si šteje v prijetno dolžnost, izreči javno zahvalo vsem vrlim činiteliem, ki so pripomogli k sijajnemu vspehu vrtne veselice dne 11. t. m. Odbor izreka tem potem še posebno zahvalo preč. gospodu Tomo Zupanu za prelep nagovor, si. pevskemu društvu „Ljubljani" za rodoljubno sodelovanje, vsem požrtvovalnim darovalcem in darovalkam krasnih dragocenih dobitkov, kakor tudi vsem onim, ki so blagohotno naklonili svote v denarju. Zahvaljujemo se tudi marljivim prodajalkam sreček, ki so s svojo ljubeznjivostjo pri cenjenih gostih živo poklicale v spomin pesnikove besede: „Odpri srce, odpri roke", gosp. Perdauu, ki je povzdignil zabavo s svojim Šaljivim nastopom, el vojaški godbi za slovanske točke in rodoljubnej gospej Počivalnikovej za požrtvovalnost in točno postrežbo. Vse, ki so žrtvovali svoje moči v prospeh naše družbe, spremlja naj najlepša zavest, da jim je narod slovenski neizmerno hvaležen.
(Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] 7. Na prošnjo zbornice je kranjska hranilnica naznanila, da je na svojem občnem zboru dne 30. maica t. 1. dovolila naslednje podpore c. kr. obrtnim strokovnim šolam v Ljubljani:
Za c. kr. strokovno šolo za lesno industrijo :
a)	kot donesek k tekočim izdatkom za učila 200 gl.
b)	Za preskrbitev potrebnih prostorov 600 gl.
Za c. kr. strokovno šolo za šivanje čipek in
umetno vezenje :
a)	Kot donesek k izdatkom za učila 50 gl.
b)	Za preskrbitev šolskih prostorov 200 gl.
O tem je zbornica obvestila kranjski deželni odbor in mestni magistrat v Ljubljani in je za dovoljene podpore izrekla kranjski hraniln:ci zahvalo.
S. C. kr. deželna vlada doposlala je zbornici sledeči ministerski ukaz z dne 12. februvarija 1897, Štev. 4350: „S priloženim poročilom z dne 18. januvarija t. 1. št. 754, ki se ima svoječasno zopet predložiti, prosi trgovska in obrtniška zbornica v Pragi, da bi se izdalo napotilo glede obrtnoprav-nega postopanja z onimi osebami, ki hodijo po deželi okoli in od ženskega prebivalstva kupujejo človeške lase ali jo zamenjavajo s krojnim blagom.
Sporazumno s c. kr. ministerstvom za notranje stvari se c. kr. namestništvu v Pragi v rešitev tega vprašanja naznanja naslednje:
Za obrtno pravno postopanje z osebam', ki se pečajo s to kupčijsko stroko, je pred vsem odločilna okolnost, če nabiralec potujoč od kraja do kraja ali pa v stalnem obrtovališču zopet prodaja kupljene ali zamenjene lase.
V prvem slučaju je dotičnika smatrati za kroš-njarja, v drugem pa kot posestnika stalnega svobodnega obrta.
Največkrat se pa v praksi dogaja, da nabiralec človeških las, ne da bi bil v službi gotovega trgovca ali drugega obrtnega podjetnika, ki se peča s prodajo človeških las, potujoč od kraja do kraja ali sam za se nabira lase ali pa po naročilu več takih obrtnikov. V tem slučaju bo tako postopati, kakoi je odredil sporazumno s c. kr. ministerstvom za notranje stvari izdani tukajši.i ukaz z dne 23. de-combra 1881, št. 2049 in sicer z določilom sub. 3. lit. f tega ukaza glede nabiranja cunj, strac, kosti, kravje in konjske žime i. t. d.
Po tem takem na zadnje omenjenega načina izvrševanega nabiranja človeških las po členu 5. lit g razglasilnega patenta je odvisno narediti od licence, katero so politična okrajna oblastva oziroma magistrati mest z lastnimi statuti upravičeni izdajati. — Ta ukaz poslala je c. kr. deželna vlada tudi vsem c. kr. političnim oblastvom na Kranjskem.
Telegrami.
Dunaj, 17. julija. V občinskem svetu so predlagali nemško-nacijonalni odborniki, naj se dopošlje hebskemu občinskemu zastopu izjava povodom dogodkov zadnjih dnij. Zupan dr. Lueger je prebral odlok, s katerim ministerski predsednik naznanja, da iz formelnih in materijelnih ozirov ni mogoče izposlovati avdijence deputaciji za vročitev adrese cesarju v zadevi jezikovnih naredb, vendar pa je grof Badeni obvestil cesarja o sklepu občinskega sveta.
Petrograd, 17. julija. „Nov. Vremja" poroča, da kitajska vlada ni storila nikakega koraka proti roparjem, ki so napadli ruske inženerje in delavce, in da se bo vsled tega proti nji energično postopalo.
Sredec, 17. julija. „Agence Balcanique" poroča, da se je 14. t. m. podpisala trgovinska pogodba mej Kusijo in Bolgarijo.
Carigrad, 17. julija. Iz izjave zunanjega ministra pri včerajšnji seji poslanikov je razvidno, da se v kratkem času doseže konečni vspeh, vendar niso izključene še na-daljne ovire v tej zadevi. — Velevlasti so skupno ugovarjale odpošiljatvi novih turških čet na Kreto.
Havana, 17. julija. Vstaški vodja Maksi mo Gomez je izdal izjavo, v kateri se glasi, da vstaši ne spremene preje svojega stališča, dokler Kuba ne postane neodvisna.
Meliisiue- ustna in zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga 45 (26) i lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani,
Realjeva cesta itev. 1, poleg mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v LJubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita 6. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proli jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-32
Provincijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
C 5
3=1 .
US. o
x> s <
Sh* 3 v-Z Z. o. 4>
«e.S s
OD« z Sil
=3 e §
jS c m
® » '-S
»2 S
fl} -o -„
.35 n a^
O»?
••S" 4;
КЛ V*
15 s
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
-^TTesm.%л ш и & Ur.m »i
H H
——' naičistije iužru X1SEUKE
Ta pijača vpliva ohladilno in oživa„:oče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo.	( VIII.) 4 29
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
__ __
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
ZOIQ^
н e® «
ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva.
Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV , 30.
Tujci.
15. julija.
Pri 8lo*>u : Ziffer, Bubaok, Brunner iz Trsta. — Turk z Reke. — Čemeli iz Št. Petra. — Pollak, Astt, Herrman, Siehel, Edlauer z Dunaja. — Provaznik iz Budejevic. — Slawik iz Gradca. — Savinschek iz Metlike. — Jančig iz Dobrnič. — Mlekuš iz Kopra. — Deu, Rieger iz Tržiča. — Bankmann iz Lehndorf-a — Svoboda iz Gradca. — Schaider iz Volšperka. — Susteršie iz Amerike.
Pri Maliču: Tobiseh iz Ustja. — Kugler, Swatosch in Gotthard z Dunaja. — Bewilaqua, Wram, Rnđella, Delfin, Per-soglia iz Trsta. — Sehmitt z Dovjega. — Vedernjak iz Idrije. -- Miiller iz Gradca. — Hoehhausler iz Goriee.
Pri Lloytlu: Meider z Dunaja. — Domieelj iz Knežaka. — Lomšek, Vidic iz Novega Mesta. — Pavčič iz Vel. Lašič.
a ■e S	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	. ■9 S a -g-» a
16	9 zvečer	7322	17-8	brezv.	dež	
17	7 zjutraj 2. popol.	732 5 732-0	14-7 25 6	brezv. sl. szah.	megla pol oblačno	4-6
— Hausner iz Goriee. — Trepal iz Celovca. — Ipser, Hirsch-feld iz Budimpešte.
Pri Juinem kolodvoru: Čvetnik i i Gradca. — Južna iz Zagorja. — Sehwefel z Dunaja. — Gritsoher, Martellanz iz Trsta.
Tržne cene v Ljubljani
dnč 17. julija.
	gl-	kr.		gl-|kr.	
Pšenica, m. st. . .	9	_	Špeh povojen, kgr. .	—	70,
Rež, „ . . .	6	30	Surovo maslo, „ .	—	80
Ječmen, „ . . .	5	—	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . .	6	30	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	7	50	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . ,	7	—	Telečje „ „ .	—	58
Koruza, „ . . .	5	20	Svinjsko „ „ .	—	66
Krompir, „ . .	3	—	Koštrunovo „ „ .	—	40
Leča, hktl. . .	11	—	Piščanec ....	—	40
Grah.....	11	—		—	15
Fižol, ....	9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	78
Maslo, kgr. , .	—	94	Slama, 100 „ . .	1	60
Mast, „ . .	_	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	30
Špeh svež, „ . .	—	70	„ mehka, 4 „ „	4	50
Meteorologično porodilo.
Srednja včerajšnja temperatura 20 2°, za 0 4° nad normalom
Eksekutivne dražbe.
Marije Šušteršič iz Zajčjega vrha posestvo (150 gld.) brez pritikline, terjatev 12 gld. 90 kr., dne 3. avg. in 3. sept. v Novem Mestu.
Franca B e d e k a iz Gabrja posestne in užitne pravice (165 gld.), terjatev 50 gld., dne 3. avgusta in 2. septembra v Novem Mestu.
Marka Gornika iz Metlike posestvo (2000 gld.) dne 26. avg. in 25. sept. v Metliki.
Janeza Skvarče iz Rovt nepremaklj. posestvo, terjatev 800 gld., dne 12. avg. in 11. sept. v Logatcu.
Janeza Bluta iz Loke nepremaklj. posestvo (3180 gld.), terjatev 1000 gld., dnč 6. avg. in 3. sept. v Črnomlju.
Štefana Klančarja iz Dednika posestvo (600 gld.) dne 6. avg. in 10. sept. v Velikih Lašičah.
Marije Svete iz Preserja neprem. posestvo (5949 gld.), terjatev 3782 gld., dne 3. avg. in 4. sept. na Vrhniki.
Janeza Tome z Gline zapuščina, nepremakljivo posestvo (150 gld.), terjatev 81 gld., dne 14. avg. in 18. septembra v Ljubljani.
Andreja in Marije Sterbene posestvo v Crmošnjici (1484 gld.) dnč 5. avgusta (ponovitev) v Novem Mestu.

tfdo pij'e ^3^ f л y
Hathretn?!'.
HneiPE.0^
Tsak
kdor ljubi okusno kavo, ћобе zdrav ostati in si kaj prihraniti.
804 20-11
„Monopol-Excelsior"
se imenuje glasben avtomat posebno lepega, krepkega in polnega glasu. Če se v njega vržeta 2 kr., igra razne komade in napeve. Ni toraj samo v razvedrilo, ampak sploh po krčmah, restavracijah itd. lična sobna oprava, ki donaša dokaj dobička. Dobi se tudi proti mesečnemu plačevanju pri
ШШф 11Ш|1®1"&1 4691
v Ljubljani na Kongresnem trgu, Tonhalle.
100 JO 300 11.
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Deutschegasse 8. 459 10-1 198 1
HSE5H5HSES?
Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA!
v Ljubljani.

471 3-1
pri neki posojilnici v jako prijaznem kraju blizu
večje železniške postaje. Plača po dogovoru. Ker pri posojilnicah ni vedno mnogo posla, mogoč je tudi postranski zaslužek. Ugoduo mesto bi bilo za vpokojeuega nižjega uradnika.
Več pove uredništvo .Slovenca".
Razglasilo.
Podpisano mestno županstvo naznanja, da se bodo vršili cd sedaj naprej v Novem Mestu (Rudolfovem) na Dolenjskem ob vsakem sejmu za govejo živino tudi
konjski sejmi
ш sicer:
1)	vsak prvi ponedeljek vsakega
meseca (ako pade ua tak ponedeljek praznik, vrši se sejem prihodnji ponedeljek), toraj 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor:
2)	januvarija v torek po sv. Antonu;
3)	aprila v torek pred sv. Jurjem;
4)	avgusta v torek po sv. Jerneji;
5)	oktobra v torek po sv. Lukeži;
6)	decembra prvi torek v adventu.
Prvi konjski sejm bode torej
dne 2. avgusta 1897
kot prvi pondeljek meseca avgusta.
Prirejeno je za te sejme vsestransko pripravno in prostorno novo sejmišče tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom kakor tudi poskuševališčem za konje na sejmišču samem.
Mestno županstvo v Novem mestu,
dne 10. julija 1897.
Župan:
_Dr. Schegula.
468 3-1
Št. 25.633.
Razglas.
472 1-1
Na dan obletnice poroke Nje C. in kr. Viso-čanstva gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti je po sklepu občinskega sveta deželnega stol-npga mesta Ljubljane
dvesto (200) goldinarjev
med petero ubogih vdov ljubljanskih.
Prošnje za podelitev teh podpor vložiti je pri podpisauem magistratu
do dne 28. julija t. 1. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
16. dan julija 1897.
C. in kr. privilegovani
zavod za izdelovanje orgelj
tvrdke
Franc Čapek
v Kremsu ob Donavi
odlikovana mnogokrat s prvimi darili , član pariške akademije umetnosti
se priporoča v izvršitev vseh v (o stroko spadajočih del, kakor: Izdelovanje ln postavljanje novih orgelj po najnovejšem, preizkušenem stožčnopredalčnem (Kegellade) zistemu i. t. d. prenavljanje ln popravljanje orgelj, harmonijev, ameriškega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—12
Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj, mej temi so se postavile orgije v kremški mestni župni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviški (s 30 registri), v St. Lenartu na Koroškem (z 28 registri), v Cortini di Ampezzo (z 32 registri), v Obertham na Češkem (z 18 registri), v Czepanu na Sedmograškem (z 12 registri) itd. itd,
Dovoljujejo se Jako ugodni plačilni pogoji.
Jm
,.„§! ii m
V lekarni se tudi dobiva: Pristno francosko žganje v originalnih steklenicah po (10 in 40 kr., med. konjak, međ. та1ага< najboljša, vso po najnižjih conah. Zolez-nato kineško vino, eagrrada vino (odvajajoče) itd.
Splošno priznan je
kina-železnati malaga
kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočitn otrokom, ženskim, rekon-valescentoin, sploh slabotnim osebam;
Steklenica gld. 1-80, pol stekl. gld. 1
Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju
lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger)
v Ljiil>ljsmi
kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dob<§ se tudi vsa homoopatična zdravila.
Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo so radovoljno in brezplačno.	64 62—27

Solidno blago. C!
H
M M
H
ш
mliafiM ©lil
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15
(t Medjatovi Ш1)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko.	322 35—11
g
M
M
M
M
:a Najnižje ceno, g;

Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem začel izvrševati
ključavničarsko obrt
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, osobito pa za napravo
štedilnih ognjišč, ograj itd.
po kolikor ie mogoče najnižjih cenali.
Ako kdo cenjenih naročnikov ne more priti osebno k meni, blagovoli mi poslati dopisnico in pridem takoj sam k njemu.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Janez Smole,
(859) 10-8	ključavničar
Opekarska oesta it. 11 v LJubljani.
Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 2 26—26 priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljioe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke.
Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
Štajersko deželno kopelišče
Postaja južne železnice Pollčane. SezOna od 1. maja do 1. oktobra.
Pitno, kopalno, električno zdravljenje in z mlekom.
Prospekte razpošilja ravnateljstvo.
Svetovnoslovitl glavberjevo - solnato - klsli-kastl vrelci, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih ln dihalnih organov, in sicer:
Tempeljski vrelec, na^£"vežujota
CJ4_r,.J„ rl)a|a0 preizkušeno zdravilno sred-
Siyrid VIl/lLL, stv0i 230 20- 16
razpošilja vselej sveže napolnjena
kopeliščno oskrbništvo v Rogatec - Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja.
Glavna zaloga v Ljubljani pri MIh. Kastnerju ln P. Lassniku.
M
Najboljše sredstvo proti stenicam, bolham, kuhinjskemu mrčesju, moljem, zajedalkam domačih ilv&llj.
4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih diplom.
Kwizde
korneuburški redilni prašek.
Živlnozdrav. diet. sredstvo za konje
govedo in ovce. Rabi se že tekom 43 let, po največ hlevih, ako žival neče jesti, slabo prebavlja, v zboljšanje mleka in da
daje več mleka. Cena škatlj. 70 kr., pol škatlj. 35 kr. Pristen je le, ako ima poleg natisnjeno varstveno znamko. Dobiva se v vseh lekarnah in drogverijah.
Glavna zaloga:
Franc Iv. Kwizda
c. in kr. avstr.-ogrski in k. ru-munski dvorni zalagatelj
okrožni lekar v Korneuburgu
112 5 pri Dunaji. II.
Iščem za svojo trgovino z mešanim blagom
učenca,
poštenega, iz dobre rodovine, 15—16 let starega, z dobrimi spričali.	_ . _
Josip Lavne,
461 3—3	Novavas pri Rakeku.
„SEadierlin"
učinkuje čudovito! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo
vsakovrstno golazen — in ga radi tega milijoni odjemaloev zahtevajo. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zaoherl'.
Pristni „Zacherlin'* prodajajo v Ljubljani : Ivan Pabian, Josip Kordin, A. Soharabon, Karol J. Holzer, Anton Krisper, Viktor Schiffer, Ivan Jebačin, Peter Lassnik, Jakob Spoljarič, Anton Ječminek, Mihaela Lavriča A. Stacul, Jeglič & Leskoric, nasl. F. Grošel, M. E. Supan, C. Karinger, Alojzij Lenček, Franc Terdina, Mihael Kastner, Ivan Perdan, Uradniško kon-J. Klauer,	Karol Planinšek, sumno društvo
Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr.Kovač, Idriji, Kranju, Kostanjevici. Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tržiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Cirknici, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych.	202 15-12
Služba organista m cerkovnika
v Xakleiu pri Kranju
se zamore koj 1. avgusta t. 1. nastopiti. Ne-
oženjeni imajo prednost.
Naklo , dne 26. junija 1897.
434 3-3
Jakob Mrak,
župnik
•Josip Cvetrečnik,
sobni slikar, Karlovska cesta št. 2,
se priporoča v vsakovrstna v sobnosllkarskl obrt spada-joča dela._'_9 32-24
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
II
Pleskarski in lakirarski obrt
tvrdko
Josip Makovee v Ljubljani
-na Bregu štev. 20 =
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni.	390 52 — 40


Hotel Fischer, Kamnik, Kranjsko.1|
rgji	Ponižno podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je rS
Ini s I. majem letos občeznani	IHj
i hotel Fischer J
LHJ	[Hj
s a v mestu Kamnik, najprijetnejšem zavetišču in kopa- 1 e fyl lišču, prevzel zopet v lastno režijo.	[iT
i
lišču, prevzel zopet v lastno režijo.	Г|Јј
k J Priporočujoč se slavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja, L«
U	da b°đe skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z izborno fy
ДЈ	vinsko kapljico, vselej svežim pivom, z dobro, ukusno Д
M	gorko in mrzlo kuhinjo.	P Ц
JjJ V Hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, kakor tudi iH
18	letna stanovanja.
[Цј	S spoštovanjem	Гјф
359 10—10

Fran Fischer. run
i=JI
cffiupčijsfio naznanilo.
Podpisani usojajo si slavnemu občinstvu javiti, da se bode
velifii mesars/ii oBrt
dne li. t. m. zamrlega gosp. Ivana Jagra v enahi meri in z nespremenjenimi sredstvi
nadaljeval
in slavnemu občinstvu tudi v prihodnje dobro in solidno postreglo.
Z odličnim spoštovanjem
*3vana *3acjra dediči.
V Ljubljani, dne 14. julija 1897.	466 3—2
jtT^Yelika izbera lepih, porabnih priložnostnih daril!
IjMjše ure po ijiil cena
Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga
verižic, uhanov in prstanov.
Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemoy.
Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. гут
Ceniki so franko na razpolago.	JI
Novost: НГ Stenske (Pemlel-) ure z godbo ш
po jako nizki ceni.	711 37 kg
Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu.
TJ н t a ii o v 1 j (mi o lota IST'O.
Izdelava perila
za gospode, gospl in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
Vnovič znižane oene!
= puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
ee priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na o. kr. prefkuševalnici in od mene preskušene.	655 52—43
Slovenski in nemSki ilustrovani ceniki zastonj.
Brajoe za gospode,
beli ohiffon, Hlndko na prtih, br.i ovratnika, brci mančet, 17 vrel Jeđna ođ gld. i 10 do S'7> leet „ „ в-Иб „ 16— Brajoe za deik«, т4 velikostih, elcerkakor gorni. jedna od gid. 1-— do 140 »e»> „ ,, 6'7S ,. 7-75 Bvlttoe za goapoda, в vrel
jedn« 80 kr. do gld. 1*40 leit gld. 4-60 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 180 do S 80. Dvanajat mantot od gld. S-80 do 4'60. ji
ia predlog /
(VorhocJen) ./ \ «d gld. 386 do 6'— /
Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom priporoča podpisani
svoje lepe izdelke
Že izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov za velikonočne sveče, lestencev itd., prodam 20% nižje od prejšnje eene.
Vsako novo naročilo ali popravilo, poziatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem času izvršilo.
Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko.
Z največjim spoštovanjem
Lcop. Tratnik,
153 20—16	pasar - srebrar,
Sv. Petra cesta štev. 27.
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
•T. O. Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. in kr. mornarloo.
atf Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 06 26
razpisana je pri prvi žrebljarski in železo-obrtni zadrugi v Kropi. Prošnje poslati je na ni slov zadruge. Vsprejem takoj.	460 3—3
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
solicitatorja
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve^
ki mora popolnoma vešč biti „malega" zlasti zemljeknjižnega koncepta v slovenskem in nemškem jeziku.
Mesečna plsča s početka 70 gld., za slučaj usposobljenosti po preteku 5 mesecev pa 80 gld.
Ponudbe z referencami, zlasti z natančnim izkazom dosedanjega službovanja, naj se mi pismeno podajo nemudoma, vsaj pa tekom meseca julija t. 1.
V punudbi naj se navede dan, do katerega je ponuditelj v stanu službo nastopiti.
Dr. Ivan Susteršič,
451 3—3	odvetnik v Ljubljani.
lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bundern ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da so blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo.
Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-28
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v LJubljani, Gledališke ulice 4.
s t a ii u j e
v Ljubljani v hotelu pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26.
Plombovaiije v zlatu iu platini.
Nova emajl-plomba, barve zobem slične, je jako trpežna ter se no obrabi niti tekom let, ter ne povzroča nikakih bolečin po piombovanji.
Umetni zobje v zlatu (samo amerikanski) brez nebesa, stranice iz kavčuka z zlatom obrobljene. — Za vse izvršitve popolna garancija.
Pozornost vzbujajoče: Kapljice za zobe, lastne izumbe, olajšajo takoj zobne bolečine.	307 12
J£žs" Biva xi je stalno.
priporoča najceneje 59 104—75
tnann
I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr■ nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
Kreditne srečke, 100 gld........200
srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	147
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld................—
St. Gendis srečke, 40 gld.......76
Waldsteinove srečke, 20 gld......—
Ljubljanske srečke..................22
Akcije angio-avstrijsko banke, 200 gld.	158
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3435
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	396
Akcije južne ielezniee. 200 gld. sr. . . .	85
Dunajskih lokal, železnic delniška družba ,	—
Montanska družba avstr. plan.....124
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	158
Papirnih rubljev 100........129
Dce 16. julija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. , , 5 4, dižavne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečse 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5 % ... . Dunavbko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
t* kranjsko deielno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zein.-kred.bankei $ Prijoritetne obveznice državne železnice . , „	„ južne železnice 3% .
.	„ južne železnice 5* .
»	, dolenjskih ieleznic 4 %
16. julija.
Sknpni driavni dolg v notah.....
&k«pni državni dolg v srebru ...
Avstrijska ilata renta 4 %......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . jLvatro-ogerske bančne delr;ce, 600 gld, ,
Xredime delnice, 160 gld......
Lsedon vista...........
NemSki dri. bankovci za 100 m.nem, drž. velj.
20 mark ...........
SO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci...... .
0. kr. cekini..........
Л*.«- Pojasnila gjs v vseh gospodarjih in fnančtilk etvarefc,
potem o kursnih vrednotnih vseh ipekulsuljsltih vrednssta"« papirjev in vestni svii! za dosego kolikor je mogoče visoenga jorestovanja pri popolni varnosti naloženih tel а v n i c.
MenjHrnična dslniška dražba
SUC Nakup ln prodaja
m&sfrsfcib driavnlh papirjev, srečk, denarjev ird. vranjo za zgube pri irebanjlh, pri »žrebanju najmanjšega dobitk«. galantna izvršitev naročil na borzi.
WoiizBiie it. 10 Dnnaj, Slariahl!!«irstr8ss3 74 B
Tisk r Katoliške Tiskarno" v Ljubljani,
Izdajatelj: Dr. Ivaa lansžio,
Odgovorni vrednik : Ivan Rakovec