PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JÉDNOTE Urodnliki ta oprovnlikl prostori: 1667 S. Lowndols in. Offico of PublieaUoai MftT Booth LswmlaU Aro. Tslspboao, Eoekwtli 4904 AM 1 C—»- « mks rSS CHICAGO. ILL., PETEK, 20. JANUARJA (JANUARY 10), 1939 •t special lato «f po s ta go prrridad foc te ssotlos lit». Aot of Oct. t. ItlT, outhomod pa Jomo 14. IMS. BuboartpUoo Yoarty ÄTKV.—Nl .MHKR U ¡Japonski letalci 1 VOJAŠKA ZVEZA ^dnje vesti Lojalisti formirali novo obrambno črto v gorovju pri Soo do Urgehi»ila ustavijo fašutič-no prodiranje proti Barceloni. Špansko ljudstvo pozdravilo junaka» Id je z bombami uničil trinajst italijanskih tankov Reorgamziranje Hitlerjeve vlade 1 "i Maršal Goering postane premier?! . „ A Prvotno se jo nahajal v Milwau- Berlin, 19. jam^^rice <>pred 18 Ieti je ^ priM Obtoki Chicago. — Leo Zakralšek, bivši urednik Proletarca in «daj | zastopnik parniških družb v New Yorku, je te dni obiskal uredništvo Proevete. Nov grob v Kansaau Kansas City, Kana. — Dne 12. | januarja je tu umrl Frank Brat-kovič, star 56 let in rojen v Vrh-! polju pri St. Jerne>u na Dolenjskem. Y Ameriki je bil 88 let. pcrpigaan, Francija, 1». jan. J Poveljstvo lojalistične armade pri Madridu je poslalo 60,000 Ji na fronto v Kataloniji, se •Uši sem dospelo poročilo. Dvanajst tisoč mož je sinoči odrinilo proti Valenciji, pristaniškemu mestu, kjer se bodo ukrcali na parnike, ki jih odpeljejo proti Bartoeloni. Nadaljnja armada 48,000 mož jim bo sledila.. J reorgaililiranju Hitierjeve vla-|y ^^ a in tu je dek)val S prihodom te armade se bo de ^ pričele krožiti v Berlinu.»v lojslistična oborožena alla fronti v Kataloniji, kjer so u-i^ ^ maršal Goering imenovani . d nahajaU v porniki še vedno v ofenzivi, po-L. j^edsednik« reorganizirane ^^ornZ^' |S večala na 460,000 mol General vladef njegova desna roka, gene- w « Franco ima na tej fronti 800,000 rjJ Erhard Milch, poveljnik le- VeaU is Minneeote vojakov, toda to armado lahko I talske sile, pa bo imenovan zal Greany, Minn.—Tu se je pred poveča na pol milijona mol V letalskega ministra; dobil bo po- kratkim pri kuhinjskem delu pričakovanju, da bodo lojalisti I jfeijo, ki jo ima zdaj Goering. zgrudila in umrla Katarina Ba-ojačili svojo oboroženo silo v Ka-1 Major Ernst Udet, «loviti voja-| juk, stara 61 let Zapustil« je tsloniji, je Franco poslal bojne] jj^ letalec, bo nasledil Milchalmoia in devet odraslih otrok, ladje proti obredju med Tarra- kot poveljnik letalske «ile. fooo in Barcelono, da prepreči I . trsnsportacijo vladnih čet pol Sirijo se tudi govorice, da bo morju, zaeno pa je odredil oj«- Goering dobil poaicijo vojnega ¿soje letalske straže ob obredju, ministra. Ta je bil« odpravljena, ko je Hitler poslal maršala Wer-nerja von Blomberg« v pokoj. Fašisti so včeraj v svojem prodiranju zasedli mesto Pona. ki je 75 milj oddaljeno od Barcelone in 66 milj od francoske meje. Fašistični legionarji so po- Kje je bila rojena, naš vir ne pove. Nov grob na zapadu Windham, Mont. — Tu je podlegel jetiki Jos. Bartol, star 59 let in doma iz Loškega poto-V Ameriki je živel 40 let in tu z«pušča brata in dve sestri. Nov grab v New Yorks New York. — V tukajšnji bol j napadli Siam Ameriški diplomat napoveduje dolgo vojno na Kitajskem ftanghaj. 19. jan.!— Japonski letalci so včeraj bombardirali « bombami Sian, glavno mesto province Sensi, is katedega vodi pot v Sibirijo, odkoder prihaja rusko orošje n« Kitajsko. Japonsko poročilo pravi, d« «o bombe razdejala vladna poslopja, barake osme kitajske armade, katero tvorijo komunisti, in glavna taborišča treh kitajskih voj«ških divisij. » Washington, D. C., 19. j«|fl Nelson D. Johnson, «meriškl poslanik na Kitajskem, ki je včeraj prišel v Washington, je v razgovoru z reporter j i dejal, d« bo vojn« n« Kitajskem še dolgo trajala. Johnson je govoril s poročevalci po konferenci z državnim tajnikom Hullom. "Odpor proti Japonobm narašča n« Kitajskem," j« rekel poslanik. "Vojne operacije «o demonstrirale, da bombardiranje iz zrak« ne izvojuje zmage v vojni." j Johnson je bil pozvan domov k posvetovanju o situaciji n« Daljnem vzhodu in da poroča dr žavnemu department u o razvoju japonsko-kitaj«ke vojne. Drugo poročilo ee glasi, d« bo Wilhelm Frick, notranji minie-■ II . _ ter, nasledil Goebbelsa, ministra tem prekoračili reko Segro in se nacijske propagande. Goebbel-, . . , _ . , . . . 4 .. približali Artesi. Pod kritjem .«v vpliv je «ilno p«del, odkar je ^SrL A^ GuiriU topniškega bombardiranj« je f«- Wl« njegov« «fera s Udo Baa- £ ai~r iutična pehota zasedla več vasi rovo, filmsko igralko intenoGu->(Gvardijan)' ~ (Na* Wr ,icer f vendrelskem sektorja. ^iTftm^FrflfeHchA, tféâmMtnèg* Španske čete so formirale no- M**»*» raxg«ljen«. Goebbelsa so vo obrambno črto v gorovju, ki Froelichovi prijatelji pred note razteza od Seo de UrgeU do W te*111» silno pretepli, ko so g« Solaone in d«lje do Igu«l*de. U-1 »ioUU v st«nov«nju Froelicho- porniki so dobro opremljeni si™ iene- , ,------ . ., __ ... tetkimi topovi, Unki in bojnimi Nemčij« in Itelij« se še vedno T^r^iV^tl Sin tn kUli, ki jih dobivejo is IUlije trudiU v naporih, da potegneta«V AaÉlriki je 4,veU 54 ,et in tu ln Nemčije. nadaljnje evropske drisve v svoj V Perpignan dospela poročila I krog. Te so Ceškoslov«šk«, Ju-pravijo, . da namerava general I gosUvij«, Poljak« in Litv«. O-Franco resUvrirati monarhijo, I grška se je še pridrušil« osi it bo zmagal v civilni vojni. I Rim-Berlin. V soboto pride v Pred nekaj tedni je vrnil pose-Berlin češki sunanji mlnisUr,^,^ ^ . , ^ - •tva bivšemu kralju Alfonzu na Chvalkovsky. kjer bo imel kon- ^^^ ni ki, v ozemlju, ki ga on kontrolira. I f««nco z nemškimi driUvniki. I P"*« **no in več «»rodnikov.- Bsrcelon«, 19. j«n. — Ti«k in Anglija zavrgla ■t. j* letalski načrt žen«, nič p« ne pove, kje je bil« ¡rojen« in koliko je bil« stara.) fie en grob v Montani Roundup, Mont. — Tu je umr-I la An« Rom, stara 66 1et in do- zapušča moža, šest sinov in tri hčere. 2rUv pljučnice Renton, W«sh. — V tej naselbini je podlegel pljučnici Matij« Strnad, star 68 let in rojen v V Franco blokiral promet med Londonom in Južno Ameriko London. 19 jan.i-Daily Herald poroča, da je angleška vlada opustila načrt letalske zveze med Londonom in Južno Ameri ko. Vzrok je, ker ni hotel d«ti general Franco, vrhovni poveljnik fašistične armade, dovoljenj« angleškim letalom za polete nad špsnskim ozemljem, ki g» | on kontrolira. Pogajanja še niso bila pretrgan« in možno je, da se bo Franco premislil. Od zdaj zahtev« I od angleške vlade priznanja prava bojevništv« in fašističnegs rešim«. MED NEMČIJO |1N RUSIJO? Francija in Anglija alarmirani NOVA KUPČIJA NA VIDIKU London, 19. jan. — Ekonomsko koperacijo med nacijsko Nemčijo in sovjetsko Rusijo, kombinacijo in ustvsritev sile, ki bi uključevala 240,000,000 ljudi, napovedujejo v Berlinu, se glasi vest is Nemčije. Prvi korak v to smer bo pod vzet prihodnji teden, ko ae bodo predstavniki Nemčije in Rusije sešteli n« konferenci v Stockhol-mu, Švedska, «H p« v Copenhe-genu, Danska. Mesto, v katerem se bo vršila konferenca, še ni bilo definitivno določeno. Gibanje, čiger cilj je zbliš«-nje med Nemčijo in Rusijo, je bilo sprošeno ssdnji teden, ko «o se v Berlinu vršile velike prosl«-ve sklenitve monekovskeg« "sporazuma". Teh proaUv ee je udeležil tudi Aleksij Merkslov, ruski poslanik v Nemčiji. On je i-mel takrat dolg rasgbvor s Hitlerjem. Slednji je rekel poslspl-ku, naj v njegovem imenu ugotovi diktatorja SUHn«, d« Nemčija ne bo delel« preglavic 8o-vjetski uniji In d« ne namerava ustvsriti noveg« problem« v ruski Ukrajini v bližnji bodočnosti. WASHINGTON, D. C. — Predsednik RooneveK je priporočil kongres«, naj «viša dohodninske davke s tem, d« odpravi iajemščine n« plače federalnih uradnikov ki n« obresti od federalnih bondov. WASHINGTON, D. C. —» Hit-I lui v senatu glede potrditve {Hopkins« i« trgovinskega tajnt-Ssnatorji mu očitajo, d« je [politično zlorabil WPA. . BARCELONA. — Vlada špan-|aks republike zanika vent, d« prevaža «rmndo čas morje v Katalonijo. Fašisti obstrelje-vajo katalonsko obrežje. LONDON^Nssprotniki dol-še Chamberlaina, d« nalašč atra |šl s vojno s namenom, d« privabi fsšlsem v Angliji». Rim. —■i Id« J« v mlnialem kstn istlsnil mi-lijon novorojencev Is Italijank. DETROIT, MICH. — Henry Fori J« raapustil svojo kompa-nijsko unijo «vtnih delavcev. Predsednik federacije v zagati Tiskarji obljubili pomoč stavkarjem Nemški diktator je dalje su-gestiral zaupno izmenjafnnje mnenj med Nemčijo in Sovjetsko unijo v interesu itboljšnnj« medsebojnih odnošajev. 8UHn, glasi poročilo, jO takoj sprejel sugestijo, nsksr je bil« konferenc« med represententi Stalinove in Hitlerjevo vlade «ran-žirana. | Poročilo o ustanovitvi voJ«ške in gospodarske zveze med Nem-| čijo in Rusijo je slino vznemirilo sngleške in francoska vladne kroge. Zdaj ugibajo, kskšne posledice bo izzvalo nemško-rusko I zbližanje v Evropi. Prebivalci lojalistične Spanije lpL/^clip fjmtp poveličujejo desetnik« CelestinsKcmttfdfic uniIc Morena, ki je sam usUvil dv« ■ . fašistična napada « Unki n« \ 00 lOVlle VTOBtatn fronti v Kataloniji. Z dinnmit-1 9 r O mmi bombami je uničil trinejst pijanskih tankov In pognal v enajst drugih. S svojimi to-v«riši je potem ujel štiri Italija-med temi eneg« stotnik« in er*gs poročnik«. Vesel« vest iz Pstme Bessemer, P«. — Ko je šel Anton Vl«h, Ujnik društva .97 SNPJ, 16. j«nu«rj« obiskat Lovrenca H. Snežič«, ki je bil operiran v novembru in se še nahaja na bolniški podpori, je bil nahaj« njena hči v «lužbi kot bol ničarka. Težko operacijo j« srsč- j« II« imyvm*, r» — Obramba «telavgke in presenečen, ko 80 gs pri SnežiČe-«ocialne zakonodaje pozdravili s cigarami. Dobili so hčerko in omenjeno društvo Wenkegan, IIL — Konvencij« SNPJ je dobilo novo članico. Ce-jeklerskih unij v illinoiskem in stitko! Morenovo junsštvo je bilo o-1 jjf^^ fr^ Opsracljs v Akrons »•njeno v urinih poročilih in H jC f-*1^' 6 Akron, O. - Msry Bolha, čla- ga proslavlja vs« loj«li«tič- '^^"i01 FT^"1 Hnica in podpredsednica društva - Španija. V Barceloni^ bile ^"t^k^lS^ SNPJ' j# WU i ^ T 0pe' «Irejene velike prosUve ▼ PO- ^.^'S^h^^I T Chj ^ - ¿"t junaku. Dr Juan Neg^, k "°Ži^n ^ predsednik špsnske ljudske^on^|p* 60 Unlj' . u je naznanil, da bo osebno Resolucije urgimjo sprejetje prejel hrabrega desetnik« in »kona, ki n«j bi priaUil vl«do ¡nu podelil visoko odlikovanje, na vzdrž«nje načel W«gnerjeve-1 rsdna vest pravi, dn^eo Iltolij«- ga zakona, odpravo volilnega katere je Moitno ujel, stot-1 davka, raztegnitev socialne s«-nik o-waldo Artania iz Ne«plj«, I ičite, dodatne apropri«cije za poročnik Mario Ricci ix Cotone gradnjo delevakih stanovanj, fe-urednik« Marino Bolgioni in deralno pomoč šolam in drugim "^njfiacapara iz Milana. vzgojnim inatitucijam. Konven- r-----lei ja je pozval« kongres, naj \rancija podprla angle-1 «prejme zakon proti linčanju. Qmeniki proteet GUvni govornik n« konvenciji 19. jan.—V noti. ki Jo £ b» V«n A^ BMmr,^diraktojr * frsneosk« vlada včerai noalo Kongrass industrijskih orfgal-riU J»P*naki. je podpri« p^st M V dlkAAk#m «U g« Veliks Britanija in - glriü W*ki\ObnovUev uteliianja ^ Francoak« vlada n««la- ------a»a ** v noti. da 'pfHl|Mra sUliščep mon°P°iin ***** in Amerike in da ona I Waahington. D. C, 19. jan— * '*' dovolil« kršenj« pogodbe Kongresni odsek Je nashanil ob- * stories, politiko "odprtih novo zaaMšsvsnja o monopolih na Kitajakrm, ki gnran- Vsč induatrijeev In vsščskov, ki r* trgovinske pravico n« Ki- se bsvijo « psUnti, Je bilo po-. l*k*m Podpisnicam te in dru-Isvanih v Washington, da nas- * " I"***»'. - o* Pij« ** ITH-e pred odeekom. MartAo, 19. jan. —-Tri evropske velesile se trudijo, ds raztegnejo svoj vpliv v Južni Ameriki z ustanovitvijo rednega letalskega prometa Te so Francija, Nemčij« In IUlije Firm« Air France, ki 4e vsdr-žuje letalski poštni promet med Francijo in Južno Ameriko, bo uvedi« potniški promet med Francijo in S«ntiagom, glavnim mestom čilejske republike. Nem čija se Je odločila za poštni leUl-aki promet z državami v Južni Ameriki. lUliJanska leUlska družb« Al* Littoria p« je naznanila potniški promet z Južno A-merlko. ki ae prične čez nekaj • mi ..ni no prsstal« In člani Ur prijatelji jo kjiko obiščejo. Avtna unija odobrila pogajanjp § Fordom Detroit, šiich., 19. j«n. — Homer M«rtin, predsednik «vtne unije, je včeraj ponovno sm«g«l n« seji članov eksskutlve, ko Js U odobrila njsgov« pog«J«nj« s Ford Motor Co. Martin« 80 nasprotniki prej obdolžili, d« drži stv«r v tajnosti, toda eksekutlv« g« je včeraj pooblasti, naj nadaljuje pogaj«nJ«. Nek «Uri so Martinu očiUli, da podpira gi-banje glede usUnovitve kom Junijske unije v Fordovih tov«r-nah. , Cklc«go. — John Fltzp«trick, predsednik Clksške delavske federacijo, ki alopo sledi Wil!iamu Greenu, predssdnlku ADF, v gonji proti unijsm CIO, je s«bre-del v zagato ««radi svojih napadov n« unijo te«nik«rjev. ki vodi «Uvko pri dveh Heoratovih U-stiii v Chic«gu. On J« nedavno obiskal tlrmt, ki so usUvIle oglaševanje v He«rstovlh listih, in Jih nagovarj«!, n«j obnove ogleševAnje, toda doeegel ni nič. Tiskarji, člani unije ADF, so zadnji torek vkor«k«!l v dvorano Clk«ške delavske fsdsrscijs In pričeli raspečevsti leUke s pozivom n« FlUpatricka, n«J preneha s napadi n« časnikarje in Jim dovoli, ¿i n« radioposUji, ki Jo operira federacij«, pojasnijo «voj boj s Hsarstom. Odprto pismo, nsslovljffto FIUp«t-[ rit ku, sU v imenu odbora unij I ADF. ki podpirajo sUvkorJ«, podpisala George E. AaUlle, podpredsednik Ameriške učlUlJ-ake federacije. In Merle D. Simp-klns, ursdnik tlsksrsks unije. Slsdnjl Je Ujnik odbora unij ADF. Zgodilo ss Je prvič, ds Js bil Fitzpstrlck ožigoa«n v gkvnsm stanu stojo organizacije in prvič je bila tudi Jsv«o dsmonatrirana Lnotnoat med unijsm! ADF In aUvkujočiml časnikarji. Bil« je prilik«, d« FIUp«tricku priskočijo n« pomoč njegovi prijatelji, a nihče ss ni oglasil. DALADIER BO ZAHTEVAL ZAUPNICO V ZBORNICI Razprava o vladni politiki napram ji_• _ Spatuji MANEVRI BOJNE MORNARICE S Paria, 19. jan. — Vlada premier j« Daladierja se je odloČila, da tvega svoj obstoj glede zuns-nje politike, ki je proti intervenciji v prilog špsnskim lojallstom. Daladier se boji, da bi Izgubil podporo angleške vlade, ako bi odprl francoeke meje Isvoiu o-rožja in bolnega material« v lo-jalistično Sp«nijo. Danes ee bo pričel« v držami ¡zbornici debata o sunanji politiki Daladlerjeve vlade. Pred zaključkom debate bo premier zahteval zaupnico In od oposicije, ki jo tvorijo «oeUlisti, komunisti in gjrup« socialnih rsdikalcev, članovDaladlerjeve stranke, ««-visi usod« vl«d«. C« bodo ti glasov«! I proti, bo vl«d« strmoglsv-Ijena. Georgea Bonnet, zunanji mini sUr, Je n« včerajšnji seji k«-bineU dejal, d« se bi prlJ«UIJ-stvo Velike BriUnije do Francije Ohledllo, če bi vl«d« dovolil« izvoi orožja v fipanijo. On Je predlagal, da osUntJo meje zaprte. Bonnet Je n« seji predložil tudi poročilo o svoji konferenci s angleškim zun«njim ministrom H«lif«xom v Zsnevi. * Agitacija iUliJanekih fašistov vznemirja Daladierjovo vlado. Zdaj ae Je odločil« i« zaščito pomorske zve«e med Francijo In, njenimi kolonijemi v Afriki. Francoske bojne ladje so včeraj <> se drži }>rol od delavakih organizacij, kakor to delajo nekatere teneke. DftneB je to smešno, ker so tudi t med brez|k>selnimi, k» a^ vedno Vreme in bolečine "Vreme ae bo spremenilo, to čutim v nogi* Iz uat revmatikov, imetnikov velikih brazgo. AtL VzadnjHi jarkih delavske tin, pa tudi bolnikov na sklepih in s kamni, ču-drz* v ^nj»' ........ I nn^mB tukšne iziave. Pogostoma - fronte ali ji p« celo naaprotuje- Grdinovi modrosti Pa. — Prad nekaj dnevi sem čital dopis v neki ka-tollftki ftlki od Grdinovega očeta, ki pravi: "2e večkrat-- da imajo'v^Prosvetl, ki"je '¿rt-1rikakinimajouspehaTAko -ho-1¡££¡£7Stavil sem ae na Wil t aaitqcije po Penni H er m I nie, PCfeJV tretjem U, oririnlzacije SNPJ, kamor Uemo do*nati fe.mco, je najbo- Iooku kjer Mm izvedel ^ r^, ,reko hrlba ,„ prifci orluaia velika veiina katoliike- U«. da M ravnamo pa zdravniiip novlco, da „ preminul zopet en M««m pr*ojgwP «^ven.ke*a narod«. ^renJ metodi ta napravimo najprej Lonir SNPJ. ..rPiert. „o,, irr o IrmTbmZ taki ki «i na v«; dlafnoio na klerikalnem bolni- p^kodUmi, katere je dobil, «»J**" * radi »Inbeg» homa taki, k.^ ^ p^^ najprej njegovo j ko ttvto,_«katerlm «I^I^Lne« .Mu M^fll jemo pogostoma takšne izjave njihove napovedi tudi izpolnijo. ; Znanost pa je v zadnjih letih podrobneje proučevala zanesljivost takšnih vremenskih napovedi in je dognala, da ae nanje ne moreš ved-no zanesti. Da so bolečine lahko v zvezi z vre-menskimi prilikami, je prav tako gotovo kakor vaem zdravnikom znano dejstvo, da ao določe. ne bolezni zelo odvisne od vremena. Kakšne volil pač pa sem doou nekega |. vrste pa je U odvisnost, nismo vedeli, šolarja, ki mi je pokazal smer Drugo jutro me |« Mary Ba-loh hotela spremiti na pol oddaljeno farmo Toma Rekla je, da b«va g#ovo oddala M%Ur *n ¿vbito obnovitev naročnine na Prosveto. Ker p« t Ali je Rusija pripravljena? Znkni člankar Eugene Lyons piše v new-yorškem The New lender Ju, glas lu demokra-tlčnih socialistov, z dne 14. januarja t 1., da je možmi, ki so pravkar prišli iz dva sta Američana, ki sta bi- Nadalje pravi Grdinov ata: "Kar I torej trdo glavo in motgane. O, " ™ «hodnik urednik«1"07» In »trah, možganov pa Molet to m« ¡SaHi S vi I .ptob nima. Tak Je torej ..dVen- kakih tisoč korakov. J Oba Rebicova sta se zelo za-čudila, ko sta me zagledala v ta- /irni/i k uteri ae oredMMJo la. klerikalizem v Ameriki. To-•odrugi, kateri se p*rznejo i*^ ^ ^ ^^ Ako k,er|ka|ci nimajo uspeha, j« vzrok temu ja- gatf in trditi nekaj, kur ni resnica, da s tem napadajo cerkev in duhovnika. Nekaj takega je | tudi dopis, v katerem se je iz« kaši j al v Proaveti Frank Bar-bič." Tako trdijo Grdinov ata v svoji modrosti. Nekateri ljudje družino. Njegovi sopro-fet moje sožalje, pokojniku IM blag spomin. Iz Willocka sem se še isti ve-! kčmTremenu. Takoj sta ponovil čer podal v Clairton z busom, da ^ BAročn(po na prosveto in tudi dobim drugo jutro vlak v I ^ koIedar xoni mj je* poka Brownsville. Ko sem čakal bu-l j drujf0 gtez0> ^ kpterj sem rntu w Amariiri ki hp Ae vedno IKtt» m• ^ hote[ izvftbiU v ^ At pravočasno dospel v Fride-nahaja ^ vplivom kfer^ neki sumljivi voznik, ki je reke ^ ^ ob 10. dopol- "male ^ševnonajboij 1 v Uniontown. Povabilo |dn£ dobi| bug v Belle Vernon, Temperaturo, zračni pritisk, ozračno vlago in ozračno «elektriko so skrbno jtabelezevah. a niso odkrili nobene prave odvisnosti med bolečinami Tn poedinimi teh pojavov. Natančneje opazovanja so odkrila le zvezo med bolečinami in tako zvnnimi vremenskimi frontami. Pri teh padajo velike zračne mase iz večje višine in povzročajo spremembe v pritisku vodne pare v zraku, te spremembe pa so po vsej priliki odgovorne za nastanek bolečin. Po vsej priliki gre za vplive na živčni soatav. Stvar torej & ni pojasnjena,vtoda vse kaže, da je znanost odkrila pot do končne razjasnitve. ko preprost. Tisti del našega na- Zlata vredne miši in postal To I mora priznati I N« odklonil, ker sem mislil, da kj€r je tudi } 5U0BtML IO m° E™ W bil lahko ob cente in povrhu i y> Tudi Urn ( vsak pošten in nepristranski o- ti« nihllBB govoril a tremi inženir, tretji Je pa Rus, ki je bil pred leti za- L^ driAvah> kateri sozao-U- «^^ L^ekUta ^al pri Razoršku, zjul lo čUlan v K revni u - in iz njih je dobil sl«leče | „ v ^Mu resnice o razvoju I"<*eio. Ce pa človek čita, | _ , _ ^^ v F ^^m I I ■ ..........tako naatrpni, da podatke glede pripravljen^ti aovjetov na vojno z Nemčijo ali Japonsko ali z obema hkra-tu In glede možnosti izida te vojne: Sovjetl pojdejo v vojno, če bo treba, za obrambo svojega ozemlja, niso pa v stanju pre-netfti dolgotrajne vojne. Dokler ne bo resnična nevarnosti za ruski teritorij, Rusija ne poj-da v vojno. Ce pa bo primorana v vojno, se bo Roaija v začetku dobro drtala. Rusi so navajeni na dobro pokorščino, ampak pokorščina ni glavni pogoj.. Najvatnejše vprašanje je, kako močna In opremljena je ruska rdeča armada. Ruaka armada je po številu moštva lahko najmočnejša na svetu, toda masa moštva dano* m šteje doati. Tehnična oprema — to šta-ja. In sovjetska. Ruaija je tehnično še vedno slaba. Moderna vojna Ja mehanična. Mehanizem vojne — tanki, letala, kemični pripomočki, strelivo — šteje bolj po kakovosti (kvaliteti) kakor po količini (kvantiteti). Po količini imajo sovjeti ogromno zalogo tega materiala, toda slaba stran te zaloga je v kvaliteti. človeštva, so se razburjajo, ako jim kdo resnico pove. In ti nekateri slovenski delavci, ki ao še vedno pri tistih verskih dogmah kot Grdinov ata, katere Jim Je vtepal v glavo, ko ao bili mladi, kakšen kaplanček ali župnik. To Ja dobro, da se pokaže te. Vaa trese mrzlica, ker ne vente, kaj ^t* in na veste, kaj hodate. Grdinov ata nadaljuj« MVH rimako-katoliške f are, ki apada-Jo v to škofijo, nimajo za noben pogreb kakih računov. Vaak fa-ran, ki pripada fari, ima lahko svoj pogreb zastonj, te Jo reven in te ne more ničesar prispevati .. . Kdor naroči pogreb, kjer naj bo pata sv. maša, ljudje navadno darujejo neki po $15, drugi $20 (to je zastonj, kajne, A. morajo njegovi možgani funkcionirati. Hrana, kakršno nudi klerikalno časopisje, je sicer ja-ko primitivna in ne zahteva posebnih možganakih naporov, to- še nabunkan. Na Clairtonu sem preno-zjutraj pa z vlakom odrinil v Browns-ville. Ustavil sem se pri Joe Kozlevčarju, ki pa je delal. O! delavskih razmerah sva se pogovorila z njegovo soprogo, ki mi nem da za Ijuditevr.teje celoUka I Je «-Veda* da bodo v rovu Pike hrana preveč težka/Večina teh I odpustili vse samce, Ker tire rov tucuta Sloven-sem prodal par koledarjev, L. Resnik pa je ponovil naročnino na Cankarjev Glasnik. Vseh nisem dobil doma, Tudi Toma Podbevška ne, pri ženi in hčeri pa sem dosegel le polovičen uspeh. V Veataburghu so premogarji obhajali otvoritev nove dvorane UMWA. Anton Zornlk, 87. ljudi šivi tjavendan, kot Uvinče-ta na paši in jim niti na misel ne pride, da bi se zanimali za kako atvar, ki ni abaolutno potrebna za njih fizični obstanek. Cim spoznajo, da njih taktika več ne nese, takoj vržejo puške v koruzo. k I I J nek Yert, ~ O delu in smrti Roundup, Mont. — 2e dolgo ni bilo poročila iz naše naselbine. Kar se delavskih razmer ti- h koncu. Ustavil sem se še pri par družinah, toda s prodajo Družinskega koledarja nisem imel sreče. Mislil sem, da ga bo vzel pečlar Matt Požun, toda je tudi on odklonil. Rekel je, da tudi njega čaka brezposelnost in da je že prestar, da bi se boril za delavske principe. Ako se noče ameriška mladina zanimati, bo on tudi izhajal v razmerah, kakršne so. Vrakih izgovorov je veliko. Ljudje so pač taki: enkrat se zažene jo, da bi vse podrli in ko Novice iz metropole Cleveland. — Dne 11. januarja so imeli letno sejo delničarji" North American Mortgage Co., to je naše famozne slovenske banke (nekateri ji pravijo A-merican North banka). No, naj bo že to ali ono, delničarji so imeli letno sejo ali občni zbor. Pred zborom je njen delničar, odvetnik Križman grozno kritiziral v Enakopravnosti predsednika te banke dr. Selishkarja radi zelo slabega gospodarstva. Zahteval je pojasnila o mnogih če, tukaj ni druge industrija kot I 1 I—-: ........rim.nikul» nuiiom«-Li»ih de- I o 71 To U« žit vm* ouravilo v ka-1 premogovna. Nekateri rovi ob- se jim to ne posreči, pa puško v ntvareh. Iz njegovega dopisa je lov (spare parts), v Rusiji. Noben* tajnost ni, da ogromno število (včasi do IVO odstotkov) sovjetskih traktorjev počiva, ker manjka potrebnih 4elov sa nadomestilo pokvarjenih. Z ozirom na splošni položaj se prav lahko sklapa, da mehanični dol armade ni nič bulji kot ja farmski In induatrij-akl mehanizem. Prvič ao atrojl alabo nareja-nl In drugič ne znajo pravilno ravnati z njimi — in med vojno, ko Je traba, da vaa teče hitro in gladko, vaa te pomanikljivoatl lahko povzročijo veliko katastrofo. Ča Je v sovjetski Rusiji v mirnem času na tisoča pokvarjenih traktorjev in drugih strojev, aledi iz tega, da bo v Vojnem času na tiioče pokvarjenih tankov, letalnih motorjev In drug« tehnične opreme, ki bo čakala na popravke in nadomestne dele In vsled tega bo silno trpelk vsa armada. _ Uspešna vojna danes zavisi v glavnem 'od dobro nsmazanega bojnega aparata, ki teče gladko In brez zamude, drugič pa morajo za tem aparatom stati takisto dobro namazane industrije. ki aparat sproti zalagajo z novo o-premo. Končno pa mora za bojnim aparatom stati najmodernejši tranaportnl aistem. Ruaija še danaa silno trpi na iepavom in p r« na pattern tranaportnem sistemu (železnice), ki komaj sadoatuje v mirnem čaau ne bo pa vzdržal dolgo v vojnem čaau. 2e danea, v mirnem času, je v Rusiji mnogo krajev, ki trpe pomanjkanje potrebščin zaradi alablh in počaanih transportnih sredstev. < Najslabša stran ruaka armade pa je njeno razbito poveljstvo. Čistka, a katerimi Ja dlk-tatura zadnja leta razrttkala rdečo armado, mornarico In letalake zbore, nimajo para v zgodovini nobene modeme države. Na tiaote in tisoče častnikov Je bilo ustreljenih, degradira-nih ali isgnanih, «ločim j« bilo najmanj sto vi-aokih poveljnikov likvidiranih na vrhu. -Pr*> ,(Mlaki poveljstvo ^e pod strogo kontrolo "političnih komisarjev'*, katere vojaški poveljniki mršijo Nihft i ne more nikomur več zaupati. - Zadnje čase je bilo tudi nekaj teh komlaarjcv likvidiranih in splošna konfuslja v armadi nI nič čudnega Tudt tu nI nadomeatll. Dokler bodo čete zmagovale, ba'riofero — čim |ta pride umik in nered, ne bo nikogar, ki bi čvrsto prijel ta vajeti. Ka j more aledlti iz tega T Rexultat/ pokima v ruiiko-japonski vojni leta I MM je bila revolucija. katero je rarisarm nekako še tadUšit; rezultat Milnih |Milomov v avetovnl vojni J# .bila »pet revolucija, kateri ear i tem ni bil ko* In zadušila je ona njega. Kaj bo »Jedilo po prihodnjem polomu ruake armade? Zgodovina ae po-navija — In % tretje gre rado* Od čaaa do čaaa pridejo poročila, da bi ae Stalin rad aporatumel a Hitlerjem. O teh pote-zah ao le poročali Walter Duranly v New York Timeeu. Demaree lim» v Chriatian Science Mo nitorju, M. W. Kudor * Manchester Uuardianu in angleški žumalut Wkkham 8teed. Ne (bsljs e .*r»nti A» um kdo 2*ht«vu du Iuen» a to samo seuem me»e«iv v i zavodujo se, da je zmerna in I gospodarstvo in več drugih ne-nrilu duhov nik ša v hišo ored M«tu. V poletju obratujejo neka- stalna agitacija, organizacija in rednosti. ¿! blMiroalovi truolo teri samo po par dni na mesec, znanje najboljši pogoj za napre- Tisti večer, ko so se delničar-m JrTimtem tmU na^rnualU «Irugi pa sploh nič. Brezposelnih dek in uspeh. To je bil in bo vo- ji skupaj* zbrali, so čakali in ča-«L M M te sotovo lahko uri U» tudi tukttJ Prec«i- Zaposleni gel ni kamen delavske zgradbe, kali svojega predsednika dr. Se-čakuie večie olačilo To vendar WPA P"V>sem dni na me- Prepuščanje brezbrižnosti -sta- lishkarja, a možaka ni bilo od ni dolžnost duhovnika da bi šel kMr i* veliko Puntalo po- rejšim je pogubonosno. Je že res. nikoder. Prišlo je naznanilo, da v Mfe onrftvit nocrrahm. obrodi» družine. da bodočnost pripada mladini, možaka ni doma, ker se je men- nsto še v cctkv^ in ^ri)otem š« I Dne 13. dec. sem dobil brzo- toda mladina rabi poduka ata- dm odpeljal proti New Yorku. na pokopmlišče, kmr vzmme goto- javko iz I*advilla, Colo., da se rejših delavcev, ki imajo izkuš- Cemu je šel tja in čemu se je vo vae dopoldne H ' moj brat Joe nahaja v bolnišni- »j«. Ti vedo kdaj In kje so na- odstranil od delničarske seje, ae Da da Grdinov mtm vi ne ve- ci v zelo kritičnem stanju radi pravili napake, kar bi lahko po- vsakemu zdi čudno in sumljivo, ate kako'zdravo Je to' če se go- pljučnice. S soprogo sva se ta- jasnili mladini, da bi Jih tudi ona Na tem občnem zboru so delni-sptid malo sprehodijo' kako po- koj odpravila od doma, da pri- ne ponavljala. Potrebna je ko- Čar j I izvolili večinoma nove di-tem zopet lahko pmpmjo in puJdeva čim prej y Uadville. Tja operacija mladine in atarejših. rektorje, v katere imajo več za-pajo ^^ »«va dospela 15. dec. Na poataji Bil sem tudi v Friderickatow- upunja. Tudi dr. Seiishkar je bil Grdinov mtm se jezijo nm Bar- j« naju pričakoval moj znanec z nu, kjer sem prodal tri koledar- poraien in odstranjen od te blčev dopis In pravijo: M8ram je razmnožiti. Clnčile so sorodnice mišim in ena sama dvojica teh živali velja nič manj nego 4000 dolarjev. Ni torej pretirano, če rečemo, da je vred-nost te miši večja nego njena teža. Brezobzirno zasledovanje teh živali v njih južnoameriški domovini je imelo za posledico, da jih je danei komaj še kakšnih 2000. Damski plašč, za katerega je treba nič manj nego 120 činčil, se danes sploh ne da plačati. Iz tega, kar smo zgoraj povedali, si lahko Rami izračunate, koliko bi stal — če bi mogli dobiti zanj sploh zadosti živali. V Južni. Ameriki je činčila sedaj pod največjo zaščito, zato jo poskušajo gojiti na farmah. Toda za sedaj se morajo neke dame zadovoljiti še z tacijami. * šo" itd. banko. Hodili ao po hišah, kjer so čutili, da imajo kakšen denar in jih nagovarjali, naj ga vloše v tej banki. To so delali leto pred polomom, ko ao vsi pri vodstvu vedeli, da je banka v škripcih in da ae ne bo mogla rešiti pred polomom. Toda ves trn čms in še pozneje Je vodstvo. kmkor tudi uslužbenci, vleklo lepe plmče. In mnogi teh rojmkov, ki so imeli svoje cente v tej bmnki, danea ftivi siromašno življenje, odvisni od relifa ali podobno. Dobro ae spominjam, ko sem šel pred več leti k predsedniku 'te banke dr. Selishkarju in ga vprašal za oglas v Ameriški druiin-ski koledar, ml je zabrusil v obraz, da smo mi in tisti tam v Ohiemgu brezverci in neodgovorni ljudje, kTnismo storili še prav nič za narod. Torej še nič nismo atorili za narod in povrfio smo št brezverci! Živijo! TI možje o-krog "največje, najobljše, naj bolj poštene" itd. banke (Dalje aa «L straal.) imi- Nenavaden pozabljivec Nenavaden primer pozabljivosti so zabeležili v Atenah. Na neko policijsko stražnico v pristanišču je prišel mož kakšnih 35 let v športni obleki in s temnosivim plaščem ter povedal u-radnikom, da ne najde domov, a da ae tudi ne more spomniti, kje je doma in kaj ja bil. Odpeljmli so ga na kliniko za živčne bolezni, kjer so mu zdravniki s pomočjo ilustriranih knjig skušali obuditi spomin. Toda samo slika nekega letala je napravila nanj vtis. Več minut je gledal vanjo, med tem ko vae druge podobe nanj niso napravile nobenega vtisa. Zdravniki so ga vprašali, če je bil morda letalski pilot. Povedal je, da je pač nosil nekakšno uniformo, ne ve pa kakšno. Zdravniki se sedaj trudijo, da bi ozdravili moža, ki mora v najlepših moških letih začeti novo življenje. I« ao Stratosferni ekspres Na Angleškem ao dovršili novo potniško le* talo, ki bo letelo z brzino 480 km na aro. Prvi poskusni poleti bodo v začetku prihodnjega leta. Po angleških poročilih gre za stratosferni ekapren, ki bo oskrboval promet nm progi Southampton—New York. To rmzdmljo bo letalo preletelo v 12 urah. V letalu bo prostora za 18 potnikov. Kabine so tako zgrajene, da bo avion lahko letal v veliki višini, pri čemer n« bodo potniki počutili udobno kakor na trdnih tleh. Pred dvajsetimi leti (Iz Proavete, 20. januarja 191») Domače vesti. V slovenski, fmrl v Chics*« še ni miru. Vae kaže, da je pater Zakrajfek obtožil župnika Sojmrjm, dm gm izpodrine. Delavske veeti. Delavske razmere v Ameriki se na splošno zelo slabšajo. Po svetovni vojni. Pri volitvah za ustavodajno skupščino v Nemčiji je atrmnkm večinskih socialistov dobila veliko večino. Izvoljenih je bilo 433 delegatov.—Spopadi med Italijani in Jugoslovani so na dnevnem redu. Sovjetska Rusija. Vprašanje Ruaije na mirovni konferenci. Wilson naaprotuje .nadaljnji zavezniški intervenciji. (Dalja is bimo dejstva, da Je aovjetsko-nemški vojno*-brambni pakt eksist!t-ml še leto dni potem, ko j* že bil HKler nm krmilu — in ta pmkt Je rmztnr»! Hitler, ne Stalin. Od tistegm ¿mam ao v Kremi« že večkrat poskusili s obnovo kakršnekoli formule prijateljstva s nscijakim diktatorje» Nemčija Po monakovskem "mira" pa j« »talin po* vojll napor, da bi na kakšen nattn «avtral»* ral Hitlerja. Ako se ta napor izjalovi in * pride do nobenega sporazdtnm med nacij«* Nemčijo in aovjetako Ruaijo, ne bo to Stali*» v* krivda. Stalin je atoril vee. da doaeie m* — in pripravljen ja plačati vaak» «eno. ra** ene — ruskega teritorija zlepa ne bo dal. M: JANUARJA ®ftLmtiflha Naroùna jtofrporna 3frftturta I657-&& 80. Lawndale Ave. Chicago. Illlnoka (il.AVNl ODBOR uvmSKVAI.NI ODNKZi Vinrent Catnkar. »r«»a»én». ...ti................ .MIT S. U»ltM« A»*.. CMcafa. llllnala P. A. VIMr. il. lainlk ............................MIT a. hawMlal« A»*.. U»n. |»a. Frank Balka. 4ru«l (MSuraSaatfalk,......................«M ». Illk SI., MlU.uk««. Wla. J«kn PaSkay. Jr.. »rvl autrik.nl i>o4|ir««U»«4»r« ». Laar*»ala A»«., < hlrafa. llllnala P. A. VMav....................................... MIT ». I.aandal« A««.. < hlraaa. llllnala Jakn Vaarlrh ....................................Mil ». UwiMlala A v», < M«*««. MllnaU Jahn (NI»..*......................................Ml ». Praapvct Ave„ CleranSan II1IU. III. ItonaM J. l.«Olrh....................................IMT a. Trumkall Av«.. Cklnaea. JU. Jacak Zapanj,.., :...................................„.MM a. I.amkar» A va.. Uarwyn. 411. PO MOT m OIMIKUl ________ —¿t w Jakn f.arèak, pra»««dnlk...................... ............414 W. Ha* Ht. HpiInaritM. III. Prank M.rklrh ......................................(Mil Mu.kuka A va., eiavalan». Ohla A mon Sular........................................................lia» «T. Arma. Kanaaa Prank VratarWk.................... ..........................||| Tanar »1.. Imarn«. Pa. Jakn TrftIJ........................;................................liai MT. Hirakan«. Pa. NADIOMNI ODHKKi Prank Salis. er«4ae»«lktMf.t........v......•.....Mil a. U»n4aU A»«.. (Mae**, llllnala Pra» Mal««!.............................................. M Waalrlai Ava.. Para, llllnala Milan MaSvaakak.........................................IMM Arra»« Ava., ( I«valan4. Okla Svetovne razstave v Ameriki Glasovi iz naselbin Trgovski klerki dobili pogodbo Zviianj? mezde in •krajšanje delovnih ur Chicago. — Unij» grocorijskih klerkov ju podpisala pogodbo k organizacijo trgovcev Community Retail Stores Annii., ki krije 10,000 klerkov v člkaškem okra-jiu Naznanilo o sklenitvi pogodbe je- objavil Michael Pollack, tajnik krajevne unije. Pogodba določa minimalno tedensko plačo $20 za moške In $18 zu ienske ter skrajšanje delovnega tedna na 48 ur. Za izredne moči je minimalna pluča fit) centov na uro. Organizacija trgovcev Ima 8400 članov v Chl-cagu. Sidney Libit, -odvetnik organizacije trgovcev, je dejal, da pogodba določa poravnavo sporov In prepoveduje stavke. Unija klerkov je včlanjena v Amerliki delavski federaciji. San Kranciacu In New Yorku pa bodo brfckone prekoračile vse prejšnje. Ne bodo le pokazale sveta, v katerem iivimo, marveč hočejo predočiti nam tudi svet bodočnosti, ko se bodo ljudje na? učili vporabitl ves napredek na polju znanosti za boljše iivlje-nje In za boljši mir na svetu. 1 • , FUS. Ali nte naročeni na dnevnik "Proaveto"? Podpirajte svoj Hat! Varujte vaš vid s novim modernimi SVETILKAMI e Temni zimski večeri zahtevajo veliko svetlobe! Izračunajte potre-bo vaših svetilk sedaj ... potem si izberite iz mnogih vzorcev Izloftlie-nlh modelov na razstavi.* Našli bodete podaa, namizne, Hridge, liou doir, Pin-It-Up—in mnogo J. K. S. Better-SIght svetilke—vse !>o znl lani ceni. Torej ne odlašajte, Kupite sedaj—In prihranite! Obdržite hrano svežo, varno v električnem • K varjenje hrane ne pozna sezone! Cemu igrati s zdravjem vaše , družine,, ko vam moderna električna hladilnica obdrftl vašrt hrano è varno in avešol» več dni—t*r vam r«»leg tega prihrani denar. Nabavite si tako potrebno hladilnici», . . Izbera izdelka, vellkoatf In mode-lov—vse po razprodajnlh cenah. 'Določeno števllo-^prldlte zgodaj! Kanadski kongres suspendiral unije CIO Ottanra, Kanada, 19. Jan,— Bkeekntlvni odbor Kanedslu»ga kongresa dela v »k i h In strokovnih unij je na svoji -včerajšnji aejtf odredil suspendiranje unij Kongreee Induatrijakfh organizacij , toda odredba bo stopffir v veljavo le, če jo bo odobrilo član. Mvn. Unije CIO Imajo v Kanadi okrog 310/m članov. DoMiago Torrea, tspM v Valeriji. Apealja. PETEK, 20. JANUARJA PtOSTlTI Nocoj ne bom potreboval ^ Šic, da bi me varovale. Tebi jifc bom poslal, da ti bodo povedal« to, česar-ti jaz ne morem. Ce j. maš lučko, jim jo prftgi. boi^ je pot do tebe in hladno jim u * . Jutri bo nov ¿lan, in ¿e eden in še eden. Potem bodo priil« moje dušice nazaj in ti z njimi. Čakal te bom na vrtu in tattjd te bo čakala. Ura bo spet začel« svojo pesem. Berač bom pred t*, bo, iztegnil roko. Bo potem zima? Bo šelestelo listje pod najnimi koraki? Bo legla taščica v tvojo dlan? Nesreča Janez si je kupil avto. Maj. hen avto. Zadnjič je z njim ne-koga povozil. Prestrašen je pU. nii iz voza, da bi ponesrečencu pomagal. < "Za božjo voljo," je vzkliknil, "ali se je kaj zgodilo?" "Ne," je dejal povoženi mot in zlezel izpod avta. "Samo zadnja os se je malo skrivila." AH sto narofau na dne?, nft "Prosveto"? Podpiraj t« srojlirt! SIGRID UNDSET B0M4Ç brezov gozdiček, ki kar diši po vijolicah. Pri sUri Holmenkolski poti." "O, tega pa poznam", ga je zmagoslavno prekinila. "Koj Um na desno, kjer se odcepi Soer- kedalska pot t-" "Res. Tudi na Bygdo v Fredriksborgu sem ^ vedel za tak prostorček. In v Skaadalenu." "A jaz moram zdaj v sobo, da se preoble-čam," je rekla Jenny. "OWecite ono obleko, ki ste jo imeli včeraj na sebi, to bi bilo lepo od vas," je zaklical za njo. - -vr «-- "Zapralila se bo —." Že v tem trenutku pa se je razsrdila. A počemu se ne bi opravila po gosposko — tista črna svilena obleka je bila veliko let njeno najbolj prazniško oblačilo — zdaj ji res ni bilo treba več ravnati ž njo s tskim spoštovanjem. , "Ah, budalost 1 Ampak na hrbtu se zapenja in Cesce zdaj ni doma." "Stopite sem, vsm bom jaz zapel — saj sem speci jalist v tem, materi in Zofiji sem zmerom zapenjal gumbe na hrbtu, veste." Bila sta samo dva gumba, ravno na sredi, ki Ju ni mogla sama zapeti. Zato je pustila, da Ji je pomagal Gram. ., u . - Začutil je šibki, blagi vonj njenih las in nje-nega telesa, ko je stala Um zunaj pri njem na solncu in si dala zapenjati obleko. Na eni strani Je zdajci odkril nekaj majhnih natrpanih mest v svili, ki se bila skrbno zakrpana. Tedaj se mu je srce napolnilo z neskončno mehko neinoetjo zanjo. "Ali vam Ime Helge ugaja T Je vprašal, ko sU pozneje sedela Um zunaj v campagnl v neki oeUriji za mizo in obedovala. "Da, čedno ime." "Veste, da Je meni Helge ime?" "Vem, videla sefn, da sU se vpisali v društ-vu v knjigo." Hkrati pa Jo Je oblila rdečica, zakaj domislila se J«, da bi uUgnil misliti, da je polzv«*lovela po nJem. _ "Da, tudi meni se sdi lepo. Prav za prav pa je le malo imen, ki so lepa ali grda, ali nt? Ce poznamo koga, k( ima to ali ono ime, zavisi vse ~od tega, all ga Imamo radi ali ne. Ko sem bil ie deček, smo imeli peatunjo, ki Ji Je bilo Jenny ime, In Jas je nisem mogel trpeti. Od tedaj sem smeraj mislil, da je to grdo in vsakdan J s Ime, in kar neverjetno se mi je sdelo, da se Imenujete vi Jenny. Zdaj pa se ml sdi to Ime Uko lepo, vse plavo Ukorekoč — ali ne si UMU, da je njegov «las čisto svetloplav? Jenny — kakšni Umnolaskl ne more biti Uko ime, gospodični Jahrmannovl na primer ie ne. Fran-čiika — to pristoja sanjo kakor nalašč, JeliU? To ime Je tako kapricioino — Jenny pa je U-ko svetlo, tako svefte in Jasno." "Imenovali ao me po svojih prednicah. To Je rodblnako Ime s očetove strani," Je odvrnila, samo da je nekaj rekla. "Kaj pa ai na primer predsUvljaU pod imenom RebekaT" je vpraial kmalu nato. "Ne vem. AU ni čisto čedno? Nemara malo trdo in ropotajoče." "MoJa mati je Rebeka", Je rekel čes nekaj časa. "Tudi meni se sdi, da zveni trdo. — MoJi sestri je Ime Zofija. Ta se je poročila, samo da bi prišla od hlie in v svoj dom, o Umi sem prepričan. AU nI čudno, da Je bila moja mati Uko vshlčena, da Jo je lahko poročlU — sama pa Je iivsla s očetom kakor pes In mačka. A kakino reč so uganjali s kaplanom Arse-nom, ko se Je zaročil s mojo sestro. Jas svojega svaka kar ne morem prenašatlr Mislim, da ga tudi oče ne more trpeti. Mati pa —." "MoJi nekdanji saročenkl Je bilo ime JCaUrl-na, a so JI zmerom rekli samo Tltti. Videl aem, da se je tudi v časopisu podpisala Tltti, ko ee Je poročila. — Oh, ne moreU si misliti, kakšna trapasu storlja je bila to. Zdaj Je ie tri leU tega. Ona Je nadomeščsla v šoli, kjer sem bil Jaz učiUlJ. Lepa nI bila niti malo, a strašno koketna s vsemi moškimi; In jas svoj ilv dsn nisem dotivel, da bi bilo kakini ienski kaj do tega, da bi koketirala s menoj. To si nemsrs lahko mislite, če se spomnite, kako klavrno sem ep v sačetku vedel tu doli. In rasen tega se Je venomer smejala — kar pršelo je od nje, če se Je le genila. Rilo Ji Je šele devetnajst let — sam bog vedi, zakaj me je prav sa prav hdula. " -- _ . (Dalje prihodnjič.) Pogosto je opazovala Gunnarja Heggena — z drugimi ženskami/ s katorimi Je imel svoje male zaljubljenosti — bil Je prav Uk kakor one same. pa vendar ne popolnoma — globoko v svoji notrini je bil on sam, mož, ki je bil boljši od večine žensk. Kesneje se je sam smejal svoji zaljubljenosti. Spoprijateljila iUm- bolj in bolj. Tisto prekrasne, pokojne, delavne dni v Parizu in pozneje spet tu doli. Ta stvar z Gramom pa je bila seveda nekaj docela drugega. On kajpada res ni vzbujal v nji nikakšnih predrznih želja in divjega hrepenenja. Bogme — ugajal JI Je pač. Saj neumen nikakor ni bil, kakor je mislila spočetka ; samo nekako preplašen je bil ves, ko je prišel sem dol. To pa je bilo nekaj, kar bi morala sama najbolje razumeti, kar Ji Je ugajalo. Zaradi tega Jfet bilo, kakor da je veliko mlajši od nje nego ežmo d ve leti. Tisto pa, kar je govoril o svoji zaljubljenosti — ali je bilo to pač kaj drugega kot samo majhen presežek rsdosti, ki ga Je objeU spričo vsega tega novega In oproščajočega? Vsevkup je bilo gotovo čisto brez nevarnosti, tako sanj kakor tudi zanjo. Oni doma, ti jo imajo gotovo radi. Frančiška in Gunner tudi. Pa vendar * ali kdo njih nocoj misli nanjo? In kar nič ni bila žalostna zaradi tega, ker je o nekom vedela, da misli —. IX Ko se je zjutraj zbudila, si je rekla, da ga najbrže ne bo, in to bi bilo seveda tudi najbolje. Ko pa Je potrkal na vraU, se je le zve-selila. "CuJU, gospodična Winge, nič nisem še zaj-trkoval — aH mi ne bi mogli dati malo čaja in grižljaja kruha?" . Jenny se je ozrla po svoji sobi. ''Ampak tu še nI nič popravljeno, Gram." "Zatisnil bom oči — nato pa me zapriU ven na balkon." Je rekel pri vratih. "Tako silno sem žejen čaja!" "Prav, pa počakajto malo —." Jenny Je pogrnila nepostlano posUlJo in pospravila po u-mivalniku. Cesalni plašč je zamenjala s svojim dolgim kimonom. "Tako, prosim. SediU ven na balkon, pa vam prinesem čaja." Poeuvila Je ven majhen Uburet In prinesla kruha In sira. Gram je opazoval njene gole bele roke In dolge kimonove rokave, ki so opleUll okrog nje. Obleka je bila temnovlš-njeve barve, izvezena s rumenimi in vijoličastimi perunikami. "Kako draiestna obleka kakor prisUn gejiln kimono!" "Saj tudi Je prisUn. S Frančliko sva si kupila vsaka enega v Parisu — za doma v Jutranjih urah." 'To ml silno ugaja pri vas, da sU zntarom Uko lepo oblečeni, tudi če sU sami." Prižgal si Je cigareto in se sagledal v dim. "Oh, pri nas doma zjutraj — služkinja in mati In sestra so begale Um okrog in bile kakor Se vam ne sdi, da bi ae morale Ženske zmerom napraviti Uko lepe. kar jim je le mogoče?" "2e. Samo da ni mogoče, če je treba sju-Ina pospravljati po hiil, Gram." "Pa vsaj za zajtrk bi sa lahko počesale in ai oblekle kaj Ukega ko to tukaj, Jeli —T" V Um trenutku Je ujel skodelo, ki jo Je ona z robom rokava vrgla akoraj na tla. "No. zdaj pa vidlU, kako Je to praktično — Uko, zdaj izpijU svoj čaj, saj sU bili Uko tajni." Ta hip je opaslla, da so visele vse Pran-čiškine svetle nogavice Um zunaj In se sušile; t nekoliko nervozno naglico Jih Je pograbila skupaj. On Je jedel in pil, ko Je govoril: "L*JU, sinoči sem ležal In premišljal skoraj do jutra. Zato sem danes zaspal In nisem več utegnil stopiti ksm v latterijo. Predlagal bi, da pojdiva tja dol na Vio Cassia, do tistega prostorčka, kjer cveto vaše anemone." "Prostorček z anemonami —Jenny se Je tiho zaamejala. "Ko sU bili še deček. Gram, ali ate tudi Imeli svoje kotičke z anemonami in proetorčke t vijolicami in podobne stvari, kamor als vsako leto hodili trgat avoje cvetke in ki ste jih skrivali pred drugimi otroci T "Pa še koliko aem Jih imel! Se zdaj vem sa AKO WAMERAYATK MUŠKATI SVttTftY^ RAZSTAVO. VAM If. | ^ ZEMLJEVID NFP? » y DKQ POTREBEN,- OCROMNOST SVETOVNE USTAVE V NE« i Y0KEU N SLEHEK \ NBA WESENETHA Slovensko- Amerikanski KOLEDAR -1939- POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISNE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI ( NAVODILA 5QC s poknmo |U aMMiidSA* mmIHLAI ...... ^ v nt zamuam n pniiKc: Slovénie Publishing Co. «S Wut ISSltSwt *•» Vwt, S Y. naroČite si dnevnik prosveto prištele eden, dva. tri, Mri ail pet êlaaev ta ses drafttae k cal sareé-ninL Léat PremU atanc as vas ensbs, ss êianc aH nečlana f«.N ss ene letne naročnine. Ker pe élan! šs »Utajo pri ass—ste 11 Jš u tednik, aa Jim U prišteje k nsrcfarfeL TsceJ acdsj nI vraeks, reti. 4s nclS>rcdrsff ss ¿lana SNPJ. Liât PrssvoU Je vaša lastnina ia coto«Y Ja v vsaki d ruti nI ackdc, U bi rsd «tal Ust vsak dsn. Ceaa IlstyProeveta Je: > Za/ZdruL države In Ksnsde.|S.M Zs Clcero In Cfckste |e....$7J* f I tednik In..............4M 1 tednik Is............. t tednika In............ISO t tednika In............ , S tednike In............ S.4S I tednike in............ 4 tednike In ...........1.SS 4 tednike ia..,.........¿7« I tednikov In........... alI 8 tednikov la...........LM Za Evrope Je............ft.ee Ispolnlt* spadali kupon, priložite potrebno vneto denarla aH UeesT Order v pl»»u la al aaroéiU Preeveto. Ust. ki Je vaša lastnina. Pojesnllo Vselej kakor hitro kateri teb ilanov preneha biti *l»s SNPJ, ali ¿e se preseli grot od družine in bo tahteval sam svoj Ust tednik, bode moral tlatl élan la dotiênc družine, kl je Uko skupno naroéena na dnevnik Prosveto. to takoj nasnaniti upravnifttvu U«ta, in obenem doplaéati dotično vsoto lista Procveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravniltvo tnlžati datum sa to vsoto naroéniku. Malh bahor (Sharon, Pa.): Moji doživljaji v Ameriki (NsdaUevaa)e) ~ 1 Ob štirih popoldne Je priaopi-hal moj vlak la-me odtlekel pro , ti Buttu, Mont. Vožnja je bila strašna, še slabšs ko v Tlrollh» I>rug1 dan ajutraj se Je vlak u-aUvil v Huttu. kjer aem moral i zatopiti U vaeti drugo progo, ki pelje skoraj po meji Wyomin-gs in lds ha do mesta Ogden. U-lah Ta proga je telo strma m sem mislit, da se bo ves vlak ids j pa sds j sesul na lokomotivo. Končno smo dospeli na ravnino ter ae pJljali med lepimi kmetijami po Utahu. Seveda mi Je odleglo, ko aem ae rešil tistih montansklh gora. Ko Sem ae raigledov*! po lepih poljih, smo hitro ptlmahali v Ogden, kjer smo morali isatepiti. ker vlak nI šel dalj. Tam aem moral čakati dve uri na vlak. ki vosi It Chicaga direktno v Oakland. Cel. Spet aem imel nekaj čaaa. da ye n malo rasgfodal