Izhaja vsak Četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11/ 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
LIST
Posamezna štev. 70.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b>s SETTIMANALE
ŠT. 820
TRST, ČETRTEK 3. DECEMBRA 1970, GORICA
LET. XIX.
Sedemindvajset predstavnikov političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji je danes (3. decembra 1910) naslovilo na predsednika vlade Colomba skupno spomenico, ki jo zaradi važnosti v celoti objavljamo (Ured.)
Predstavniki političnih im drugih družbenih organizacij, ki delujejo med slovensko manjšino v deželi Furlanija - Julijska Benečija se obračamo na Vas, gospod predsednik, da ponovno strnemo potrebe in zahteve slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, gori ški in videmski pokrajini.
Podpisani predstavniki ugotavljamo, da Slovenski narodnostni skupnosti 25 let po koncu vojine, 22 let po tem, ko je stopila v veljavo republiška ustava, 16 let po podpisu Spomenice o soglasju v Londonu in 6 let po izvOlitvi prvega deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske Benečije, niso še priznane nekatere osnovne pravice in zaščitne norme v duhu členov 2, 3 in člena 6 ustave, člena 3 deželnega statuta, mednarodnih 'sporazumov in načel Listine o pravicah človeka.
Zaradi tega Slovenci, državljani italijanske republike, do danes še nismo mogli obnoviti narodnostnega življenja po udarcih, ki nam jih je zadal fašizem, še danes ne moremo popolnoma svobodno, demokratično in dejansko enakopravno kot posamezniki in kot Skupnost učinkovito varovati svoje narodnostne bitnosti.
Znano je, da je fašizem obsodil Slovence v Italiji na smrt, in nas je zato, zasledujoč ta cilj, brezobzirno in kruto preganjal. Vzel nam je vse, kar smo že prej imeli: šole, prosvetna društva, politične organizacije, tisk, pravico do uporabe jezika pred oblastmi, slovenska imena krajev, denarne zavode, gospodarske ustanove itd. Odpustil je ali premestil v notranjost države učitelje, profesorje in druge državne uslužbence. Nasilno je spremenil slovenske priimke in prepovedal dajati otrokom slovenska imena. S tem so bila poteptana vsa zagotovila, ki so bila dana Slovencem ob prihodu Italije v te kraje 1918. leta.
POSLEDICA FAŠIZMA
Spričo takega nasilja ni Slovencem pre-ostajala druga izbira kot odločen upor, če smo hoteli ohraniti svojo narodnost.
Toda fašizem je poostril svoj bes s .policijskimi opomini, s konfinacijami in z obsodbami na dolgoletno dosmrtno ječo in celo na smrt, iki jih je izreklo zloglasno Posebno sodišče.
V	boju proti silam, ki so nam stregle po življenju, nismo Slovenci v zadnji vojni pomišljali prijeti za orožje. V skladu z odporniškim gibanjem smo se skupno borili za ztnago idealov, pravice in svobode, s čimer
smo prispevali h končni zmagi nad naci-fašizmom in k ustvaritvi demokratične republike.
Spričo tolikih preganjanj je rimska vlada avgusta 1945 podala izjavo, ki zagotavlja pošteno spoštovanje naših pravic.
Tudi Slovencem v videmski pokrajini je tedanji prefekt septembra 1945, zagotovil narodnostne pravice, sklicujoč se na vladno izjavo. Beneški Slovenci, ki žive v tej pokrajini so se 1866. leta izjavili za Italijo v prepričanju, da bodo izpolnjene obljube o zaščiti njihovih pravic. Te obljube, kakor tudi obljube iz leta 1945 niso bile nikoli izpolnjene, saj tu nimamo še danes niti šol niti vrtcev v materinem} jeziku.
Pozneje nam je ustava s členom 2 zagotovila neodtujljive pravice kot posameznikom in kot skupnostim, s členom 3 je določila enakopravnost državljanov pred zakonom ne glede na jezik, s členom 6 je določila, da se jezikovne manjšine zaščitijo s posebnimi zakonskimi normami, s členom 116 pa deželno avtonomijo s posebnim statutom.
NI BILO POLITIČNE VOLJE
Razen zakona z dne 19. julija 1961 št. 1012, ki ustanavlja šole s slovenskim učnim jezikom le v tržaški in goriški pokrajini, ne pa v videmski pokrajini, in zalkona z dne 31. oktobra 1966 št. 935, ki odpravlja prepoved dajati otrokom slovenska imena, ni bila izdana nobena druga norma za zaščito slovenske narodnostne manjšine v deželi, medtem ko je bilo izdanih mnogo norm posebno za zaščito nemške manjšine v Južni Tirolski.
Niti ustanovitev dežele Furlanija - Julijska Benečija s Posebnim statutom ni formalnopravno spremenila odnosa do narodnostne manjšine. Ob ustanovitvi dežele in še danes se ne upošteva, da je bila ustanovljena dežela s posebnim statutom predvsem zaradi prisotnosti slovenske narodne manjšine, in bi torej morala biti prav dežela pristojna za reševanje naših vprašanj.
Ne moremo tajiti, da se je v zadnjih letih politično ozračje za nas Slovence v deželi v mnogočem spremenilo, kar pa še zdaleč ne preprečuje narodnostne škode, ki jo Slovenci iz dneva v dan utrpimo zaradi pomanjkanja ustreznih zaščitnih zakonov.
Spričo neizpolnjenih obveznosti je nezadovoljstvo Slovencev upravičeno, ker ugotavljamo, da predvsem pri osrednjih organih države ni bilo doslej politične volje, da bi se naša vprašanja v celoti rešila.
Pripadniki slovenske narodnostne manjšine hočemo in imamo tudi pravico postati enakopravni državljani na vseh področjih. Zaradi tega smo podpisani predstavniki prepričani, da zastopamo stališče in izražamo želje vse naše narodnostne manjšine v deželi Furlanija - Julijska Benečija, ko terjamo:
1. Takojšnjo ukinitev vseh, predvsem fašističnih zakonov, ki kršijo pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti ali pravice slovenske narodnostne skupnosti kot celote: prepoved uporabe slovenskega jezika na sodiščih, zakon o raznarodovanju slovenskih priimkov, zakon o poimenovanju krajev itd.
2. Sprejetje vseh tistih pozitivnih norm, s katerimi se mora vsestransko urediti položaj slovenske narodnostne skupnosti in s tem omogočiti njen nemoten razvoj. Med drugim je treba urediti naslednja vprašanja: zagotoviti pravico predšolske vzgoje in šolanje v materine mjeziku za Slovence v vseh treh pokrajinah v šolah vseh stopenj in zvrsteh do univerze, ustanoviti posebne stolice na tržaški univerzi, prisotnost funkcionarjev slovenske narodnosti v šolskih, upravnih in drugih organih vseh stopenj, pravico do ustne in pismene uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, javnih uradih in sodiščih, zagotoviti etnične, zgodovinske in ambientalne značilnosti krajev, kjer prebivamo Slovenci, javni napisi v slovenskem jeziku in slovensko poimenovanje krajev, pravično zastopstvo Slovencev v javnih službah in na sodiščih ter v javnopravnih ustanovah, organizacijah in komisijah, podpora slovenskim kulturnim, prosvetnim, športnim, rekreacijskim, podpornim in drugim ustanovam, poenostavljen postopek za pridobitev izvirnega slovenskega priimka in imena, slovenski televizijski program, povrnitev škode Slovencem, ki so bili preganjani v času fašizma itd.
3. Država, Avtonomna dežela v soglasju z državo in lokalne ustanove naj oskrbijo uresničenje zahtev, ki so navedene pod tč. 2 in vseh drugih, ki zadevajo slovensko manjšino.
4. V vseh fazah priprav in uresničevanja zgoraj navedenih zahtev mora biti slovenska manjšina aklivno prisotna. V ta namen morajo biti konzultirana politična, administrativna , gospodarska, družbena in kulturna predstavništva slovenske narodnostne skupnosti.
5. Potrebna je takojšnja razprava o zakonskih osnutkih, ki so bili predloženi parlamentu za razrešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti.
Gospod ministrski predsednik!
Da bi Vam mogli podrobneje osvetliti vsa vprašanja in spričo nujnosti, da bi prišlo do čimprejšnjega uresničevanja gornjih zahtev, prosimo, podpisani predstavniki, da bi čirn-prej določili dan za sprejem naše delegacije.
Sledijo podpisi
Stvarni predlogi in špehlaci
V Beogradu so v ponedeljek zvečer uradno naznanili, da bo predsednik Tito 10. decembra odšel s svojo ženo na uradni obisk v Italijo. O tem datumu se je že dolgo govorilo in resničnost te govorice je bila s tem potrjena. Tito bo obiskal Italijo na povabilo predsednika republike Saragata. S tem 'bo vrnil o-bisk predsednika Saragata, ki je lani obiskal Jugoslavijo. Novico o Titovem obisku so istočasno naznanili tudi v Rimu.
V zvezi z obiskom predsednika Tita v Italiji je posebna skupina za gospodarska vprašanja pri izvršnem odboru sveta republike Slovenije pripravila obsežno gradivo o gospodarskih odnosih z Italijo. Slovenija je namreč najbolj zainteresirana na trgovini in na drugih gospodarskih odnosih z Italijo. Gradivo vsebuje, kot poročajo, konkretne predloge o trgovini, malem obmejnem prometu in o tehničnem ter industrijskem sodelovanju. Na tem sodelovanju so zainteresirani tudi številni italijanski gospodarski krogi, obstajajo pa zlasti na jugoslovanski strani za to še razne birokratske ovire oziroma nerazčiščena pravna vprašanja, npr. o pravicah do prenosa ka-pitalov, o delitvi dobička itd.
Slovenija je na prvem mestu med jugoslovanskimi republikami, kar zadeva trgovino z Italijo, in ji je zato veliko do tega, da se ta izmenjava še boli razvije. Za čdaj ima 27 slovenskih podjetij kooperativne odnose z italijanskimi industrijskimi podjetji, vendar možnosti, ki se ponujajo, po mnenju slovenskih gospodarskih krogov še niso dovolj izkoriščene. Sedanji predlogi omenjene komisije naj bi temu odpomogli.
Napoved Titovega obiska je sprožila v Italiji razne polemike in špekulaciie o bivši coni B Tržaškega ozemlja. Kot je javil neki ugledni dunajski dnevnik, naj bi se ob tej priložnosti uredilo vprašanje te cone z uradnim italijanskim priznanjem te meie. Desničarji, hrup in zasuli vlado z interpelacijami. Sledil je MSI in drugi reakcionarni krogi so zagnali
Baski so izzvali
Pripadniki baskovske organizacije, ki se bori za neodvisnost baskovske dežele, so ugrabili častnega konzula Nemške zvezne republike v San Sebastianu, Evgena Beilila Schaferja. Omenjena baskovska organizacija je zagrozita 's povračilnimi ukrepi v zvezi s sodno obravnavo, ki se začenja danes, v četrtek, pred vojaškim sodiščem v Burgosu proti petnajstim baskovskim pripadnikom osvobodilnega gibanja. To je prva ugrabitev kakšnega tujega diplomata v Španiji v času Francovega vladanja.
V	Bayonnu v Franciji je organizacija francoskih Baskov potrdila ugrabitev nemškega častnega konzula v San Sebastianu. Naznanila je, da je prejela sporočilo od baskovske organizacije v Španiji, ki pravi, da je diplomat v njenih rokah. Sporočilo tudi trdi, da bo konzul deležen istega ravnan ja, kot ga bodo deležni zaprti pripadniki baskovskega o-svobodilnega gibanja.
V	Madridu se je sestala v sredo španska vlada pod predsedstvom podpredsednika Car-rera-Branca. Razširil se je glas, da bi mogli uvesti energične varnostne ukrepe, da bi preprečili demonstracije in druge izbruhe v zvezi s procesom v Burgosu.
je v zvezi s Titovim obiskom
demanti zunanjega ministrstva, da se ne bo nič spremenilo glede cone B.
TITO BO SPREJET TUDI PRI PAPEŽU
Tudi v Vatikanu so v sredo uradno naznanili, da bo papež sprejel 12. decembra maršala Tita, predsednika jugoslovanske zvezne repu-Pavel VI. je namreč januarja leta 1967 sprejel sovjetskega predsednika Podgornija, a samo na zaseben obisk.
Jugoslavija je kot prva izmed komunističnih držav navezala letos poleti redne diplomatske stike s Svetim sedežem, kot rezultat ta-koimenovanega protokola iz leta 1966, ki je privedel do prve izmenjave predstavnikov v obliki apostolskega delegata v Beogradu, ki pa ni imel diplomatskega statusa, in posebnega jugoslovanskega odposlanstva pri Vatikanu.
Odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo, ki so bili vzpostavljeni kmalu po vojni, so bili pretrgani po hotenju beograjske vlade leta 1953, ker je papež Pij XII. podelil zagrebškemu nadškofu Stepincu kardinalsko čast. Stepinac pa je bil takrat že v ječi, ker je bil leta 1947 obsojen na dolgo zaporno kazen, blike. To bo prvič, da bo kak jugoslovanski dr-
Xa$iaa o razpo
Dne 1. decembra malo pred šesto uro zjutraj je riimški parlament odobril s 319 glasovi proti 303 Fortunov in Baslinijev zakon o razporoki.
Poslanec Fortuna, član socialistične stranke ga je predlagal že v oktobru leta 1965. Proti njemu so takoj nastopili desničarji in tudi del demokristjanov, češ da je predlog v nasprotju z ustavo in določili lateranskih pogodb z Vatikanom.
Začele so se dolge razprave, javne v zbornici in še bolj razburjene za političnimi kulisami o umestnosti zakona o razporoki. Katoliški predstavniki so poudarjali, da se sku-
Francov režim
Na baskovskem ozemlju, v okolici San Sebastiana in blizu francoske meje so v teku obsežni policijski pogoni, da bi našli skrivališče ugrabiteljev.
španski škofje, ki so zbrani v Madridu na 13. škofovski konferenci, so naslovili v sredo prošnjo na špansko vlado, naj bo kar najbolj mila z obtoženci, ki se bodo morali zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Naglasili pa so, da se »ne želijo vmešavati v pravosodje« in niso izrecno obsodili tega »pravosodja«, ki zatira bojevnike za svobodo dolgo zatiranega ljudstva, kot bi bilo v skladu s krščansko vestjo.
Vse kaže, da so se Baski naveličali potrpežljivo prenašati krivice in zatiranje ter so napovedali odkrit boj režimu starega španskega diktatorja, čeprav si tisti, ki so ugrabili nemškega konzula niso izbrali moralno in politično najboljšega načina.
☆
Prejšnji teden je imenoval republiški predsednik Saragat socialističnega prvaka Pietra Nennija za dosmrtnega senatorja. Visoko priznanje mu je bilo podeljeno za velike socialne zasluge, ki so državni ugled dvignile tudi v drugih deželah.
žavni poglavar prišel v avdienco k papežu. Ne bo pa to prvič, da bo papež sprejel državnega poglavarja kake komunistične države.
ZA ŠIRŠI OBMEJNI PAS
Pred dnevi so se zbrali v občinski palači Nove Gorice zastopniki carinskih blokov z italijanske in jugoslovanske strani. Navzoči so bili carinski predstojniki iz Nove Gorice, Kopra, Sežane in Jesenic ter iz Goniče in Trsta.
Razpravljali so o olajšavi prekomejnega prometa, zlasti blagovnega, ki je narastel v primeri z lanskim letom za pet in štirideset odstotkov.
Z jugoslovanske strani je prišel tudi predlog, naj se dosedanji obmejni pas desetih kilometrov razširi na petnajst kilometrov za mali obmejni promet in blagovno izmenjavo v prid imetnikom propustnic. Predlagali so tudi sestavo točnega seznama vsega blaga, ki se sme prenašati preko meje brez carine. O teh vprašanjih bo morala seveda dokončno razpravi j a ti mešana ital i j ansko-j ugoslovan-ska komisija.
Zbrani zastopniki so tudi vzeli z zadovoljstvom na znanje vse izboljšave, ki jih je uvedla goriška občina na prehodu pri Rdeči hiši.
i še v veljavi
šajo podreti s tem zakonom temelji osnovne družbene celice, to je družine. Fortunovi ali laični pristaši razporoke so pa pojasnjevali, da ne gre za kak napad proti cerkvenim u-stanovam, marveč za pravno ureditev razmerja med zakonci, ki že sedaj ne žive v zakonski slogi ali pa se jim ta možnost niti v bodočnosti ne odpira. Poddbnih primerov navajajo v Italiji že več kot en milijon.
Zbornica je po 180 urah neprekinjenih razprav priznala zakonsko upravičenost razporoke. Vatikanski krogi so takoj izjavili, da je izglasovanje tega zakona v rimski zbornici zelo prevzelo svetega očeta in to iz dveh razlogov. Prvič, ker bo dosti italijanskih družin in še posebej n jih otroci zelo prizadetih. Drugič, ker ta zakon 'krši duh konkordata med Cerkvi jo in državo.
Obenem je tudi tabor, ki je proti razporoki, sprejel koralke za ljudsko glasovanje proti temu zakonu. Po dosedanjih državno-pravnih določbah pa je tak referendum možen šele pomladi leta 1972.
Pa tudi za talko glasovanje ni zdaj videti pravega navdušenja, bodisi ker se večine italijanskih družin to ne tiče ali pa ker o tem vprašanju ne razmišljajo na kolektiven način, v sodbi, da sc zadeva razporoke tiče samo in edino dveh oseb, ne glede na vpliv, ki jo bo imela tudi na Skupnost. Po drugi strani pa je treba priznati v mnogih primerih popolno upravičenost ločitve dveh zakoncev od pravnega skupnega življenja, na primer v primeru večletne ječe ali trajne umske in telesne onesposobl jenosti enega izmed obeh zakoncev.
Seveda, sodna oblast bo morala vestno preučiti razloge za pravično razsodbo. Primerov bo od nedel je dal je, ko postane zakon veljaven, na sto tisoče. Pravni postopek pa bo trajal najmanj pol leta in bo zahteval najmanj pol milijona stroškov. Smešno pa je iz priznanja razporoke vpiti o kaki zmagi raz-poročencev in o kakem porazu katoliških in še manj verskih načel.
Maši pogledi
ii I i i ii i i i i um iiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
jiiiiii.iin i ii ii i i i m i i i i ii i i i i i i
V	naši družbeni stvarnosti se vedno jasneje definira	lik mladega človeka, ki	se vedno
bolj zaveda sebe in svojega človeškega dostojanstva.	Tak novi človek je tudi
mladi delavec
V	mislih imam neke vrste individualižacijski proces, v katerem se posameznik zave samega sebe in s tem prerase razredni red. Socialna in tudi politična diferenciacija modernega delavstva rase ob propadu razredne ideologije.. Delavec danes komajda še zastopa neki kolektivni interes, vedno manj se pa čuti pripadnika nekega razreda, njegovo socialno zavest določajo poklicne in osebne prvine. Vedno bolj upada tudi njegova izobrazbena sposobnost. Ker pa delavski razred ni neka mistična substanca in torej ne more obstajati »delavec kot tak«, delavci našega časa v razvitih industrijskih deželah, kot je naša, niso več taki, kot so bili pred stoSn več leti. Izbojevali so si nove pogoje dela, delež pri	potrošniških dobrinah, ki	presega eksistenčni	minimum, družbeno priznanje	in politično	enakopravnost. Proletarci	prejšnjih stoletij so	bili podvrženi neomejenemu	izkoriščanju,	prebivali so v bednih četrtih, soicalno nezaščiteni in	prezirani. Še vedno	sicer so
sloji,	ki	morajo živeti v nemogočih življenjskih pogojih, toda	odločilni delavski sloji	nikakor
ne	živijo več v bedi. Ta spremenjena 'bit spreminja	njihovo razredno zavest, materialna baza	učinkuje na način življenja,	na njihovo mišljenje	do take mere, da postavlja	v nevar-
nost samozavest celotnega njihovega razreda.
Toda kaj je razred in kakšno veljavo lahko ima danes razredna zavest? Še morda najtočnejša definicija razreda je tista, ki jo je podal Marx v Kapitalu, ko pravi, da je treba razumeti razrede kot ekonomske grupacije, pri čemer ni odločilna višina, ampak izvor dohodka. In pravi dalje: Zadržanje človeka, ki prodaja svoje delo, njegova čustva, mnenja, iluzije ne določajo njegove pripadnosti k delavskemu razredu, odločilen je izvor nje-
S tem, da je skoraj sleherni ud majhnega naroda osebnost in posebnost zase, se človeška vrednost takšnega naroda tolikanj dvigne, da kvaliteta nujno in nenadno odlično zamenja kvantiteto.
J. Javoršek
govega dohodka, njegov odnos do proizvajalnih sredstev. Tu, kot vidimo, gre za trajne predpostavke razreda, neodvisne od ljudi, ki spadajo vanj.
Nadvse preprosto bi bilo zato enačiti razredno zavest delavcev s politično zavestjo delavskega gibanja. Ta slednja je vezana na politično-ekonomske koncepte določenega kraja v določenih dobah in je zanjo zelo pomembno, da se v določeni skupnosti izoblikuje kar najbolj jasno razredna zavest. To pa samo s pomočjo vpogleda v družbeno stvarnost v vseh njenih manifestacijah in od tod torej nujnost, da se delavci — in tu seveda mislim predvsem na delavsko mladino — v celoti soočajo z našo politično-ekonomsko-kulturno stvarnostjo, so o njej kar najbolje informirani, se vanjo po svojih močeh kar najbolj aktivno vključijo in tako s to svojo širšo angažiranostjo obidejo svoj prakcm-pleks razreda slabše kategorije. Samo iz osveščenih delavskih slojev lahko zrase nova delavska samozavest kot podlaga za trdnejše medčloveške odnose znotraj delavskega razreda, predvsem pa za učinkovitejši nastop pred vsemi tistimi skupinami velikih in malih kapitalistov, ki še vedno kujejo svoj	kapital	na zaostalosti in nevednosti	podrejenih	posameznikov in skupin. Pa tudi kot	potrošnik	je mladi delavec brez moči	prepuščen	samo-
prevari in razosebljenju. Končno tudi kot nosivec kulturnih dobrin je delavec izpostavljen nevarnosti duhovne praznine	in	kulturne apatičnosti. Zato razredna	zavest ni	samo
spoznanje delavčevega položaja	v	družbi,	ampak tudi napolnjenost z	neko življenjsko
vsebino, ki mu je nujno potrebna v protislovjih sodobnega sveta, če noče zaostati za svojimi zmožnostmi.	Igor
MARGINALIJA Pred mladinsko predstavo igre »Jeppe s hriba«, v sredo, 2. t.m. zvečer, je stopil pred oder dolgoletni član Slov. gledališča DaJnilo Turk -Joco in opozoril številno mlado publiko, da je prav na ta dan pred 25 letji spet smela slovenska beseda na tržaške odrske deiske, in Sicer z igro »Jernejeva pravica«. Študenti so tudi počastili z enominutnim molkom vse Slovenske tržaške od takrat preminule gledališčnike.
Naše mnenje je, da bi se take pomembne Obletnice morali spomniti na vidneijši način in z večjo hvaležnostjo do tilstih, iki v ‘ tedanlj ih hudih časih niso pozabili gojiti lepote našega živega jezika.
OBČNI ZBOR SKK
V	soboto zvečer je bil v Trstu občni zbor članov Slovenskega Kulturnega kluba. Udeležilo se ga je precej študentov zlasti iz Slovenskih Višjih srednjih šol. V predsedniškem poročilu
je Alenka Rebula najprej orisala osnovne smernice, ki so vodile odbor pri pripravljanju sobotnih večerov v pretekli sezoni .Poudarila je, da je treba v bodoče okrepiti povezanost med člani kluba ter približati vse člane k delovanju odbora. Tajniško poročilo je podal Boris Pangerc in je podrobneje prikazal delovanje kluba v preteklem letu. Po poročilih je prof. Peterlin, kot dosedanji revizor kluba pohvalil prizadevanje odbora, ki je napravil vse, kar je v njegovi moči, da so bili sobotni večeri kar najbolj zanimivi. Pohvalil je tudi, da se člani odbora ne angažiraljo zaradi kake osebne ambicije, ampak iz zavesti, da je treba nekaj doprinesti k skupnemu delu za našo narodno skupnost. Sledile so volitve iin za novega predsednika kluba je bil izvoljen Boris Pangerc. V odboru so letos Peter Švagelj, Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Magda Bizjak, Marbara Lapornik in Barbara Baldassi. SKK je edini klub, v katerem se redno tedensko zbira del naših študentov.
Pisma uredništvu
DRAGI BORIS!
S Tvojimi pogledi na slovensko politiko, ki Si jlih nanizal v N. 1. št. 819, se v precejšnji meri strinjam. In to me tolaži, da riiisem še tako star. Bolj se strinjam s tvOjo analizo položaja kot pa z zaključki, kii se mi zdijo, posebno za mladega človeka, nekoliko preveč črnogledi. Morda je temu krivo dejstvo, da opazuješ našo stvarnost iz danes res narodnostno najbolj ogroženega Brega, ali pa splošna mladostna želja, da bi vse bilo dobro in idealno rešeno. Ali pa morda nisi dovolj poučen o najtemnejših časih naše polpretekle zgodovine, da bi lahko spoznal, koliko se je stanje od takrat vendar izboljšalo. Neizpodbitno pa je dejstvo, da bi ob današnjih pogOjih lahko bilo še bolje, če bi mi sami zavzemali pozitivnejše stališče do^ današnje družbene in politične stvarnosti. Toda analiza položaja, tudi kritična analiza, ne sme biti sama sebi namein. Predstavljati sme le prvi korak, kateremu MORA SLEDITI STVAREN POSEG. In ravno tega Slovenci pogosto nismo sposobni. Posebno ob kozarcu vina se kaj radi pomenimo o naši stvarnosti, a žal prepogosto se s tem tudi zadovoljimo. To bi zahtevalo temeljito socialnopsihološko analizo, ki tu ni na mestu.
Ugotavljaš, da je slovenska politika slabokrvna! Toda zakaj? Slovenska politika je slabo-krvna, ker je danes naša politična nijiva razmeroma velika, javnih delavcev politične stroke pa premalo. Politično delo je danes na Slabem glasu; ali vsaj zelo hitro prideš ob svolj dober glas, če se s politiko ukvarjaš, zato raje stojiš ob strani (in kritiziraš). Danes pa zahteva politično delo veliko strokovnega znanja, ki je možno samo z ekipnim delom, kot vsaka moderna dejavnost. Danes smo Slovenci zastopani v najrazličnejših komisijah in krajevnih ustanovah, kjer bi se naša prisotnost veliko bolj »poznala«, če bi se bolj številno angažirali.
Nekje ugotavljaš, da mladina čuti pomanjkanje enotnega slovenskega političnega foruma. Te potrebe ne čuti le mladina, temveč vsa slovenska javnost, stara in mlada.
Nekje sem bral: »Ni dovolj tarnati, da vlada v puščavi suša, zgraditi je treba namakalne naprave«. In res skrajni čas bi že bil, da bi prav mladina, ki ni obremenjena s preteklostjo, zgradila .naši skupnosti namakalno napravo, ki bi prekrvila s svežimi sokovi to našo Slabokrvno politiko! Na delo tedaj! TOda za to se *je treba Otresti vsake ozkosti, tudi tiste, ki danes marsikomu brani, da bi se Vključil v to ali ono politično organizacijo, samo zato ker se stoodstotno ne strinja s pogledi VSEH njenih somišljenikov. Dragi Boris, nobene barke ne boš usmeril, če jo boš opazoval z brega (z malo začetnico)! Skoči v barko in zgrabi za veslo! Le tako boš barko, sebe in svoj narod pripeljal v zaželeni pristan!
Prisrčen pozdrav
Rafko Dolhar
P.S. Teh nekaj misli sem Ti namenil, ker beniim, da vaši pogledi ne smejo ostati brez odmeva, in 'ker mislim, da soočenje z izkustvi starejšega, ki se že nekaj let otepa z našo politično stvarnostjo, lahko le koristijo stvari, ki nam je vsem pri srcu.
—	o —
Zdaj, ko je uvedena razporoka tudi v Italiji (čeprav še vedno z močnimi ovirami), sta v Evropi samo še dve državi, ki nimata razpo-rdke v svojem civilnem zakoniku: Španija in Irska.
■fr
V	Kulturnem domu v Trstu, ulica Petranio
4,	je prirejena od 28. novembra do 26. decembra osebna razstava slikarja Rudolfa Sakside..
Sš	Is vij n --------------------
Svet Slov. skupnosti o aktualnih političnih problemih
Pod predsedstvom dr. Zorka Hareja se je sestal v sredo, 2. decembra 1970 Svet Slovenske skupnosti. Na podlagi podanih poročil je Svet razpravljal o sedanjem političnem položaju.
Med drugim je vzel na znanje vest o bližnjem uradnem potovanju predsednika SFRJ v Rim. Svet izraža svoje zadoščenje nad pozitivnim razvojem prijateljskih odnosov med obema sosednima državama, a Obenem upa, da bo ta obisk 'koristil tudi rešitvi mnogih življenjskih vprašanj naše slovenske narodne skupnosti, ki živi v mejah italijanske države. Svet hkrati želi, naj obe državi Odstranita še tilste ovire, ki otež-kočaljo večje in intenzivnejše stike med manjšino in matičnim narodom ter med manjšino in večino.
Svet pozdravlja skupno voljo vseh zavednih slovenskih organizacij ter tistih strank, ki združujejo tudi Slovence, da s skupno spomenico, naslovljeno na predsednika Vlade Colomba, ponovno opozorijo celotno italijansko javnost zlasti na nevzdržno juridično stanje, v katerem se nahaja 'slovenska manjšina. Vsi pripadniki slovenske manjšine so namreč pripravljeni po svojih možnostih prispevati k rešitvi v spomenici navedenih vprašanj v sodelovanju s predstavniki osrednjih italijanskih oblasti. Ta pozitiven odnos slovenskih predstavnikov morajo pristojne oblasti vzeti na znanje. Zato Svet Slovenske skupnosti ponovno poziva vse oblasti, naj v okviru svojih pristojnosti, vsaka na svojem področju, priskoči k ureditvi naših pravic in predlogov, tako da členi ustave, zakonov in izjav ne bodo ostali le mrtva beseda.
Svet je nadalje razpravljal o proračunih krajevnih ustanov. Dr. Štoka je v obrazložitvi svojega zadržanja ob glasovanju o deželnem proračunu za leto 1971 opozoril na dejstvo, da je deželni odbor po svojem predsedniku Berzantiju sprejel dve resoluciji v korist Slovencev, ki jih je predložil Svetovalec Slovenške skupnosti. Prva resolucija je v celoti povzemala mlsdli in predloge tiste resolucije, ki jo je svoj čas odobril gori-ški občinski svet na pobudo SDZ Skoraj soglasno. Ta resolucija se zavzema za rešitev perečih vprašanj slovenske narodne škupnošti. Druga resolucija pa zadeva razlaščanje slovenske zemlje. Zaradi teh razlastitev so mnogi posamezniki bili oškodovani, kakor tudi vsa slovenska skupnost.
Na Repentabru je bil proračun za leto 1971 soglasno dddben, tudi z glasovi opozicije. To je ponovno spričevalo za župana in odbor, ki ga sestavljajo pripadniki Slovenske skupnosti,' da delajo pošteno in v korist celotnega slovenskega občestva. Prav tako so bili izglasovani
OSEBNA RAZSTAVA SLIKARJA RUDOLFA SAKSIDE
do 26. decembra v Kulturnem domu, ul. Petro-nio 4.
Odprto ves dan!
— o —
Škedenjski dom bo priredil v sOboto, 5. decembra,
MIKLAVŽEVANJE
Na sporedu je otroška igra ter obdarovanje malih in velikih.
Začetek ob 20. uri.
občinski proračuni za leto 1971 v Nabrežini, kjer je župan dr. Legiša poudaril pomembnost tega osnovnega akta za vso Občinsko politiko, v Zgoniku, 'kjer je načelnik 'svetovalske skupine Slovenske skupnosti, Rebula, ocenil postavke proračuna, in obenem opozoril na mnoge pomanjkljivosti, zaradi katerih se je njegova skupina vzdržala, ter v Dolini, kjer so svetovalci Slovenške skupnosti izrekli priznanje tehnični štranli proračuna, vendar so s svojim negativnim glasom zavrnili splošno politično impoBtacijo ki ne ustreza Slovenskim koristim. Inž. Sosič je poročal o proračunu tržaške pokrajine, katerega sedaj obravnava pokrajinski svet. Tudi dr. Dolhar je izčrpno poročal o tržaškem občinskem proračunu in o drugih občinskih problemih.
Svet je nato potrdil imenovanje predstavnikov Slovenske skupnosti oziroma Skupne slovenske liste v razne organe ustanov, kot je bilo sklenjeno v sporazumih z levo sredino. Saša Rudolf je bil imenovan za predsednika Pokrajinskega proti/tuberkuloznega konzorcija, inž. Milan Sošič za podpredsednika Pokrajinske turistične ustanove, dr. Zorko Harej za člana pokrajinskega šolskega sveta, dr. Rudolf Marži za člana Pokrajinskega nadzornega odbora, inž. Vladimir Vremec za člana Občinske urbanistične komisije, dr. Teofil Simčič za člana upravnega sveta Tržaške hranilnice, dr. Drago Gantar za člana občinske komisije za davčne prizive, dr. Legiša kot župan za člana Turističnega konzorcija za tržaško obalo, gospa Hedvika Kan-dut za člana upravnega sveta OMNI, g. Ignac Marc za člana pokrajinske komisije za dobrodelnost, g. Peter Udovič za člana okrožne volilne podkomisije.
Svet je še obravnaval druga organizacijska in tehnična vprašanja.
Razen tržaškega pokrajinskea sveta so doslej skoro vsi izvoljeni sveti na tržaškem in Goriškem odobrili proračune. V glavnem smo poročali Skoro o vseh diskusijah in o nastopih naših predstavnikov. Prav tako smo poročali o diskusiji v deželnem svetu.
Danes dodamo še zaključke ob deželnem proračunu, kjer se je svetovavec Slovenske skupnosti vzdržal pri glasovanju. Pred tem je predložil deželnemu odboru dva važna predloga, ki ju je predsednik Berzanti v imenu celotnega odbora sprejel (medtem ko je zavrnil komunistični predlog o beneških Slovencih). V prvi resoluciji se je dr. Stoka , zavzel za pravično in hitro izplačevanje odškodnine pri razlaščanju zemlje in za to, da bi se nehalo z odvečnimi in škodljivimi razlastitvami slovenske zemlje. Druga resolucija, ki jo je miš deželni svetovalec vložil, pa je ista, kate.o je pred časom sprejel na predlog SDZ iz Gorice goriški občinski svet z veliko večino glasov (razen misov-cev. Gre za važen dokument, v katerem so omenjene vse naše zahteve, zato je toliko bolj važno, da je ta dokument sprejel tudi deželni odbor.
Y	glasovalni izjavi je dr. Štoka vzel z zadovoljstvom na znanje sprejetje teh dveh resolucij; ponovno je omenil dobro voljo de-
»MIKLAVŽEVANJE« NA OPČINAH
V soboto popoldne ob 16. uri bo v Finžgar-jevem domu na Opčinah tradicionalni »Miklavžev večer« za otroke. Prikazal se bo seveda sveti Miklavž s svojim nebeškim in peklenskim spremstvom; vendar to Zudnje zaradi Miklavževega strogega nadzorstva ne bo smelo divjati in strašiti otrok, kot smo zvedeli iz za-, upnih, dobro obveščenih nebeških krogov.
Kdor hoče pomagati svetemu Miklavžu, da bo lahko razdelil kar največ daril pridnim in manj pridnim otrokom, jih lahko odda še do sobote do iste ure v Marijanišču.
V nedeljo popoldne ob 17. pa bo v Finž-garjevem domu »miklavževanje« za odrasle.
Dolina
OBČINSKI PRORAČUN ZA 1971
V	torek zvečer je dolinski občinski svet zaključil razpravo o proračunu za leto 1971, ki predvideva 189 milijonov lir izdatkov ter
115.7000.000	lir dohodkov. Ekonomski primanjkljaj znaša torej 73 milijonov lir, ki ga misli uprava kriti s prispevkom države in dežele ter dodatnimi davki v višini 21.600.000 lir.
Svetovalci Slovenske skupnosti, ki so posegli v razpravo (Tul, Ž ul jan, Petaros in Zobec), so se zavzeli za preučitev vzrokov za deficit Občinskih vodovodov (8 milijonov lir), za ureditev centralnih kurjav po šOlah ter izboljšanje zdravstvene službe. Svetovalec Tuli je v svojem poročilu poudaril predvsem negativne posledice nasilne industrializacije za tulkajšnjo socialno in narodno skupnost in s tem povezano zapostavljanje domačinov. Glede proračuna v celoti je dejal, da gre predvsem za politični akt večine (KPI in PSI), v odnosu do katere ima Slovenska skupnost avtonomno stališče. Zaradi tega in ker nekatere njene važne zahteve niso bile sprejete oziroma proračun vsebuje nekatere stvari, s katerimi ne soglaša, so njeni svetovalci glasovali proti.
želnega odbora. Izjavil pa je, da se bo pri glasovanju vzdržal, ker pač še niso urejena vsa slovenska vprašanja in ker Slovenska skupnost ni sestavni del levosredinske koalicije v deždnem svetu. Mislimo, da je zodr-žanje Slovenske skupnosti v deželnem svetu pravilno in je doslej prineslo že nekaj res dobrih sadov (Slovenci v raznih komisijah, vstop Slovencev s polnim imenom v deželno zakonodajo, sprejetje resolucije, ki jo je svoj čas odobril goriški mestni svet itd.).
GLASBENA MATICA - TRST
V	soboto, 5. decembra ob 21. uri
v KULTURNEM DOMU V TRSTU
KONCERT OKTETA GALLUS
Umetniški vodja:- BORUT LAPORNIK
Skladatelji: Gallus, Foerster, Jenko, Ipavec -Kramolc, Mirk, Venturini, Mašek, Merku, Adamič, Simoniti, Švara, Tomc, K. Pahor, Marolt, Dev, Jež.
Rezervacija in prodaja vštopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 29779) ter eno uro pred konceptom pri blagajni Kulturnega doma.
Zafoljucefc razprav v deželnem svetu
la
ANDREJEV SEJEM
Letos je tudi sveti Andrej povzročil nekaj stavljene bodo znamke in poštni pečati iz zmede po goriških ulicah. God tega svetnika naše dežele, Slovenije, Avstrije, Vatikana in
Štandrež MIKLAVŽEVI OBISKI
Prosvetno društvo »O. Zupančič« bo priredilo v soboto zvečer svojevrstno miklavže-vanje, ki bo bržkone družinam in še bolj otrokom prav všeč. Miklavž bo s svojim nebeškim in pleklenškim spremstvom obiskovali otroke kar na njihovih domovih in jim delil zaslužene darove. Te pa bodo — na tiho povedano — starši že prej oddali na društvenem sedežu.
Božji dobrotnik bo pa težko hodil po Mihaelovi cesti. Popravljajo jo že eno leto in je še vedno zaprta za običajni promet. Zato se je zglasilo prejšnji petek pri goriškem županu posebno odposlanstvo štandreških vaščanov in trgovcev z zahtevo, naj se ta cesta že enkrat uredi. Zupan je obljubil, da se bo za zadevo pozanimal.
PREVOZ ŠOLARJEV
Zadnje tedne prejšnjega meseca se je začel redni prevoz naših otrok in dijakov od doma naravnost v šole. Posebni šolski avtobus odvaža redno vse šolske otroke v otroški vrtec; iz vseh naših zaselkov pobere točno ob osmih vse šolarje za osnovno šolo v Štrna-vru. Dijake iz naših vasi in tudi iz ulic Tor-riani pa odpelje v mesto na naše nižje in srednje šole. Prav tako jih tudi odpelje domov po končanem pouku, šolski avtobus u-pravlja mestna občina.
Družine so prav zadovoljne, da je otrokom olajšan obisk šol v domačem okraju in v mestu ter izrekajo svojo zahvalo vsem, ki so za to poskrbeli.
KULTURNI VEČER
Klub »Simon Gregorčič« je začel z nekoliko zamude pripravljati sezono kulturnih večerov. Po načrtu se bodo razvijali vsak teden ob petkih zvečer v klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13.
V	petek 4. decembra je na vrsti film Kaplan Čedermac, ki je posnet po istoimenski povesti pred kratkim umrlega pisatelja Franceta Bevka.
Film so po nekaterih naših vaseh že prehvali v Gorici pa ga bodo to pot prvič.
Prejšnji četrtek se je začela v Gorici prva redna gledališka sezona po vojni. V popolnoma polni dvorani Katoliškega doma smo uživali uprizoritev Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, ki ga je podalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s spretnimi prijemi režiserja Jožeta Babiča.
Poseben poudarek pri začetku slovenske gledališke sezone v Gorici leži predvsem na dejstvu, da so se pri tej kulturni ostvaritvi znašli na skupni ravni različni ideološki čini-lelji, to so Slovenska prosvetna zveza in Zveza katoliške prosvete v Gorici. Drugič, da je k sodelovanju pristopila tudi goriška italijanska ustanova za kulturne in umetniške prireditve E.M.A.C.
Vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu je z dolgotrajnimi prizadevanji doseglo povezavo vseh treh, oziroma štirih kulturnih ustanov. Na ta način se je res uveljavila kulturna zrelost Slovenske narodnostne Skupnosti v Italiji in obenem tudi njeno sodelovanje z drugimi kulturnimi tokovi in narodnostmi.
Prav to prizadevanje za določene skupne kulturne nastope je privabilo, ne glede na ve-
je bil v ponedeljek in po mnenju mnogih domačinov, še bolj pa gostov z onkraj meje, bi morali imeti tudi ta ponedeljek običajni Andrejev semenj. V resnici pa velja pravilo, da se odpre semenj šele na ponedeljek po godu svetega Andreja.
Vendar pa je že La ponedeljek dobila Gorica pravo lice andrejevanja. Kljub dežju in celo nalivu, se je nagnetlo po vseh ulicah, prodajalnah in javnih lokalih toliko ljudstva, da je nastal pravi drenj za pešce in vozila. Ob prehodu čez mejo pri Rdeči hiši so stale tudi do pet kilometrov dolge vrste avtomobilov. Sosedni državljani so namreč obhajali tridnevni praznik in ker so mislili, da je tu že Andrejev semenj, se jih je še več odpravi-
lo	v Gorico. Obmejni organi računajo, da jih je prišlo več kot 36 tisoč, avtobusov kakih petnajst, avtov preko 25 tisoč, ostali pa peš. Trgovine, zlasti z oblačilnimi predmeti in z avtomobilskimi dedi ter tudi Zlatarne, so bile ves dan odprte in so imele rOke in blagajne neprestano delo.
V	mestu je 'bilo parkiranje skoraj nemogoče, vse polno je bilo vozil celo z beograjsko značko. V torek je naval z onstran meje malo uplahnil. Trgovci pa upajo, da se bo zopet ponovil v soboto in ponedeljek, ko bo mesto zajel pravi sejmarski živ-žav.
☆
Letošnji Andrejev semenj se bo uradno začel v soboto popoldne. Ob 15. uri bo odprta v dvorani »Pro loco« na Korzu razstava »Agriturista«, kjer bodo na ogled božična darila sestavljena s kmetijskimi izdelki.
Ob 15.30 bodo odprli v dvorani nekdanjega Trgovškega doma v Petrarcovi ulici šesto mednarodno razstavo znamk in denarja. Izredno bogata bo filatelistična zbirka. Raz-
liko število stalnih abonentov, množico gostov vseh stanov in pripadnosti, tako da nekateri sploh niso mogli v dvorano. Zato sc je tudi zastopnik Katoliške prosvete med odmorom opravičil in naznanil, da se bodo predstave ponavljale.
Režiser Babič je postavil na sicer nekoliko pretesen oder Cankarjevo dramo kot socialno-krilično podobo tedanjega časa. Obenem pa je živo podčrtal njeno življenjskost tudi za naš čas. Igralci so po večini odgovarjali njegovi zamisli, Zlasti slovenski »nadčlovek« Kantor, ki ga je slupnjevaje podajal Tone šolar. Nekoliko pa je upadel član drugega glavnega lika, Maksa. Dojela pa nas je strta podoba Nine in rahlo mogočnjaški lik Lebanovega župnika. Pravo podobo proletarske revščine so pa prikazali Merzelova v vlogi Lužarice in njeni trije otroci.
Ves nastop je bil na višku in je tudi gledalce zelo zadovoljil. Pohvalno so se o njem izrazili tudi italijanski predstavniki in gostje, ki so se udeležili začetka naše obetajoče gledališke sezone.
iz Zahodne Nemčije. Posebej pa si bodo obiskovalci lahko še ogledali ponarejene znamke in zbirke s podobami slavnih mož.
Ob 16. uri bo na pokritem trgu začetek velikega srečolova; pol ure kasneje pa otvoritev razstave kmetijskih strojev na trgu na debelo.
Letos pa manjka običajna vinska razstava s pokušnjo domačih vin in slastnih prigrizkov. Vzrok so pa brezpotrebni spori med o-bema kmetijskima zvezama in občino.
Kramarjev se zdi, da bo letos bolj malo. Zato je pa tem več »komedij« z vsakovrstnimi zabavišči, ki so postavile svoje stojnice, vrtiljake, strelišča, avtomobilčke in podobno šaro že na Travniku, okrog Ljudskega vrta, na Battistijevem trgu in onstran Korna.
Goriška občina in lastniki sejmarskih zabavišč bodo razdelili med vse goriške šolarje in dijake proste vstopnice za vse sejmarske privlačnosti. Ta prvi »šolski sejmarski popoldan« je določen za petek 11. decembra.
Krmin INDUSTRIALIZACIJA
Krmin je bil še po prvi svetovni vojni le tržno središče za poljedelske okraje Furlanije in za vino in sadjerodne vasi jugozapad-nih Brd. Nekaj obrtnikov in Okrajnih upravnih uradov je tudi še imel.
Deloma že pred drugo svetovno vojno, še posebno pa v letih po njej, se je mesto začelo tudi tovarniško razvijati. Začela je cvesli zlasti pohištvena panoga. Eden izmed prvih, ki se je je lotil, je bil prav naš goriški rojak Ivo Prinčič.
Vendar so bile vse te pobude še premajhne, da bi mogle zaposliti vse domače delovne moči. Prav zato je bili ustanovljen leta 1963 poseben odbor, ki bi skrbel za pobude v za to določenem krminskem industrijskem pasu. Res so tudi kmalu začele delovati tri nove tovarne: Tcc-Friuli za umetno usnje, ki bo kmalu zapošljevala okrog tri sto delavcev; potem je tu tovarna za velike škatle iz lepenke in še ena za izdelovanje posameznih delov upognjenga pohištva. Zadnji dve imata okrog osemdeset zaposlenih.
V	nastajanju sta še dve manjši tovarni za pohištvo. V načrtih so pa še zgradnje večje tovarne za posebne vrste pohištva in druge, ki se bo ukvarjala z živilsko proizvodnjo.
Po teh načrtih bi bilo investiranih v krminskem industrijskem pasu nekaj več kot za eno milijardo in pol lir. Dana bo pa tudi možnost za zaposlitev domačih delavcev.
OBČINSKA SEJA
Za v petek zvečer je sklican goriški občinski svet k redni seji. Nadaljeval bo z razpravami o točkah, ki so ostale nerešene na Zadnji seji.
Poleg teh ima še na sporedu potrditev novega svetovalca inž. Sergija Fomasirja, ki je zamenjal odvetnika Agostina Maja. Nadalje bo svet razpravljal še o najemu posojila v znesku 57 milijonov lir pri goriški hranilnici Montu za zgradbo telovadnice v Ločniku. Imenovali bodo tudi občinske zastopnike v raznih komisijah, določili razne podpore in doklade občinskim nastavljencem ter upokojencem.
Zaieteft gtedatišfoe sezone
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Počastitev 70- letnice Toneta Kralja
V	ponedeljek zvečer je Društvo slovenskih izobražencev v dvorani v ulici Donizetti 3 prisrčno počastilo' slikarja Toneta Kraija, ki je nedavno obhajal sedemdesetletnico. Društvo je ob tej priložnosti povabilo med se tudi slikarja samega.
Gotovo še nikoli ni bilo slikarja, ki bi bil na Primorskem na obeh straneh meje tako znan in priljubljen, kot je Tone Kralj; pa tudi ne slikarja, ki bi si bil pridobil toliko zaslug za cerkveno slikarstvo na Primorskem. Cela desetletja je slikal na Primorskem farne cerkve in podružnice 'ter prt tem doživljal stvari, k'i jih lahko mirno imenujemo napete dogodivščine, tudi zaradli konfliktov, ki jih je ime1! s predvojnimi fašističnimi Oblastniki, pa tudi is povojnimi birokracijami iin z raznimi višjimi cerkvenimi predstavniki, ki niso imeli pravega smisla za moderno cerkveno umetnost in so mu metali polena pod noge. Tone Kralj je slikar z dušo in telesom, slikar po božji volji, bi lahko rekli, in v zavesti prave vrednosti svoje umetnosti teh stvari ni jemal nikoli preveč tragično. Vendar pa je dal razumeti, da so ga včaših bolj kot ooittne krivice in nasilni nastopi s strani oblasti boleli, izrazi nerazumevanja in ozkosti tam, kjer jih ne bi bil pričakoval.
G. Sergij Pahor je predvajal barvne skiop-tične posnetke mnogih najznačilnejših in najlepših Stvaritev Toneta Kralja, tako s področja svetne kot cerkvene umetnosti. Prikazal je slike z njegove letošnje jubilejne retrospektivne razstave v KoStanjevidi, ki so si jo ogledali tudi naijViSji predstavniki slovenskih oblasti in je bila deležna preceljšnije pozornosti v tisku in v javnosti ' na splošno. Vmes smo videli tudi lepo Okolje, v katerem je bila prirejena razstava, in n (Skaj slik, ki so pokazale umetnika pri delu. Potem smo* mu preko škioptičnih slik sledili pri njegovem ustvarjanju po primorskih cerkvah, zlasti v tistih na Katimari, v Vrtojbi, v Auberju, na PeSku, v Lokvah, na Sv. Višarjah.
Čeprav so mnogi med navzočimi poznali že od prej veliko del Toneta Kralja, jim je to Skioptično predvajanje vendar prikazalo njegovo ustvarjanje še v novi luči, ker je podalo zaokrožen, čeprav seveda še vedno nepopoln pregled nad njim. Bili so presenečeni nad umetniškim bogastvom, ki ga je ustvaril ta po nastopu sicer tako Skromni umetnik, in zlaistii nad kvaliteto in pestrostjo tega bogastva. In še nad nečim: ponedeljkovo Skioptično predvajanje nam je izredno dobro prikazalo slovensko značilnost Kraljevega ustvarjanja. Tudi Slovenec, ki ne bi bil še nikoli nič slišal o Tonetu Kralju, recimo kje na tujem, bi pri pogledu na njegove slike takoj začutil, da veje iz njih slovenski duh, nekaij kar je v umetnosti morda težko definirati, a je očitno in jasno. In to mora čutiti tudi tujec. Ena komponenta tega je značilna slovenska upornost, 'ki jo izžarevajo tudi pobožne Kraljeve slike, druga pa neka mila urejenost. Kraljeve islike vplivajo jasno, svetlo in vedro. To je slikarSkli jezik zaupanja in vedrine, ne grožnje in Strahu. Upornost pa prihaja do izraza v neverjetno drznih in zanimivih domislekih.
Tako je npr. Kralj v času najhujšega fašističnega pritiska iin celo med okupacijo slikali v (Dalje na 7. st rani J
LEP USPEH GORŠETOVE RAZSTAVE V CELOVCU
V galeriji »Slama« na Benediktinskem trgu v Celovcu se je v soboto končala razstava znanega slovenskega kiparja Franceta Gorše-ta. Gorše, ki si je ustvaril že pred vojno ugled v Sloveniji in bil prva leta po vojni profesor risanja v Trstu, živi zdaj že mnogo let v Združenih državah, kjer si je pridobil zlasti na področju cerkvene umetnosti lep sloves. V zadnjem času pa se mudi na Koroškem in v Sloveniji, kjer opravlja neko važnejše umetniško naročilo v Celju.
V Celovcu je razstavil nekaj nad 60 kipov in reliefov. Med temi zadnjimi so tudi reliefi lesa. Večina kipov je iz žgane gline, vmes pa so tudi bronasti. Poleg portretov, v katerih je Gorše, kot znano, izreden mojster, je razstavil zelo lepe plastike, ki prikazujejo verske in svetopisemske motive, kmečko delo, folklorne in mitične motive, materinstvo, dekliške like in drugo. Med drugim je razstavil tudi kip kralja Matjaža.
Razstava je deležna številnega obiska. Med drugim so jo obiskali razredi slovenske gimnazije v Celovcu pod vodstvom profesorjev.
Kot je slišati, bo France Gorše priredil spomladi razstavo tudi v Trstu, kar je gotovo razveseljiva novica tako za ljubitelje umetnosti v našem mestu kot za mnoge tukajšnje njegove osebne prijatelje.
Pretekle dni se je mudil Gorše pri prijateljih v našem mestu.
Jean Marie Domenach v Trstu
Urednik znane in ugledne francoske revije »Esprit« .Jean Marie Domera&Cft je W gdboto;" 28. novembra, imel v gledališču »Ross&tltfl v Trstu predavanje z zanimivim nalslovom »La revolu-tiOn du bonheur. Les Etate UnLs,-pj*»rai&r- ;pays communiiste du monde?« (Revolucija blagostanja. Združene države, prva komunistična dežela na svetu?) Jean Marie Domenach, ki je naravnost bleščeč govornik, je obravnaval pojalv hiippijev v ZDA, pojav, ki je zavzel neverjetne
Nadaljevanje arheoloških izkopavanj v Batujah
Pri nekdanji cerkvi sv. Jurija v Batujah na Primorskem nadaljuje arheološka ekipa Goriškega muzeja iz Nove Gorice zadnje tedne z arheološkimi ižkopavaniji, ki so jih začeli, leta 1967. Takrat so odkopali nad 50 grobov slovenskega pokopališča iz zgodnjega srednjega veka, iz prvih stoletij ali morda desetletij po slovenski naselitvi tistih krajev. V Batujah je morala biti po mnenju arheologov pomembna staroslovanska naselbina. Pred tremi leti so vzbudili pozornost nenavadno dolgi in močni Okostnjaki, ki so jih odkopali, kot pripovedujejo tisti, ki so imeli priložnost, da si ogledajo rezultate izkopavanj odbliže.
Najdbe predmetov materialne kulture v grobovih, ki so jih bili dali domači mrtvecem s seboj v grob, pa so vzbudile še posebno pozornost tudi vgtrokovnih arheoloških in zgodovinskih krogih. Pokazale so namreč, da je bila materialna kultura takratnih Slovencev sorodna langobardski, kar je pripravilo razne tendenčne italijanske arheologe na tej strani do trditve, da gre v Batujah za ostanke langobardske naselbine. Ponov*ilo se je isto, kar se že celo stoletje ponavlja, pri vseh arheoloških najdbah iz prvih časov Slovenske naselitve. Vse najdbe, ki dokazujejo višjo kulturno stopnjo, so pripi-
sali avstrijski in drugi, tudi sami slovenski arheologi takoj raznim drugim kulturam, največ langobardski, pa tudi frankovsko-bavarski itd., Slovencem pa najbolj revne in primitivne najdbe, v skladu z dosedanjo teorijo, da so prišli Slovenci pač nekod iz »Zakarpatja», iz močvirij, kjer da niso mogli razvidi višje kulture, ker so bili pastirji-nomadi in ObrSki hlapci. To teorijo so z veseljem širili in jo še danes skušajo ohraniti pri življenju in Siriti razni šovinistični avstrijski, posebno koroški in italijanski arheologi in zgodovinarji, čeprav ne vzdrži znanstvene kritike. Toda na žalost se te teorije še vedno držii tudi večina slovenskih arheologov in zgodovinarjev, ki so Sli na ljubljanski univerzi skozi šOlo prof. L. Hauptmanna,
Letošnja izkopavanja, ki sta jih omogočila sklad slovenske republike za pospeševanje kulturnih dejavnosti in občina Ajdovščina, naj bi opravila dokončno raizIlSkavo, zlasti pa ugotovila ObStOj z god n j e s red nj ev eš k ega svetišča. Kot je naznanil tisk v Sloveniji, bodo po končanih izkopavanjih rezultati objavljeni v posebni publikaciji, katere izid naj bi finansirala razna podjetja v ajdovski občini. Znanstvena, pa tudi širša javnost na Primorskem z zanimanjem čaka na to publikacijo.
razsežnosti. Razčlenil je vzroke, ki so po njegovem mnenju privedli do tega pojava 'in ki zgovorno dokazujejo, da blagostanlje nikakor ni sinonim za Človekovo srečo. Hipiji se upirajo ameriški družbi blagostanja, češ d alta družba v bistvu človeka tlači iin 'mori, ga, torej ne osvešča in Osrečuje.
Govornik je odlično orisal ta hud problem ameriške 'družbe, ni pa nevedel receptov za njegovo rešitev, temveč le nudili vsem udeležencem mnogo snoVi za razmišljanje.
Predavanje je bilo v francoščini in spada v vrsto literarnih sobot«, ki jih prireja Italijansko kulturno združenje (ACI). Njegovi voditelji iso poSk^beli, da je Jean Marie Domenach, ki je dober znanec mnogih slovenskih kulturnikov iz Slovenije, v Trstu spoznal tudi nekatere tukaljšnje kulturne delavce.
NAJSTAREJŠI JUBILANT
Znani pisatelj, duhovnik Jurij Trunk, doma s Koroškega, ki živi sedaj v ameriškem mestu San Franciscu, obhaja dvojni jubilej. Dne 28. julija je minilo 75 let, odkar je pel prvo mašo. Tako visok jubilej »železnega« mašništva je dosegel dozdaj le malokateri duhovnik.
Drugi jubilej pa je slavljenec obhajal 2. septembra. Tisti dan je dopolni'l sto let svojega življenja. Gospod Trunk je najstarejši duhovnik na svetu. Kljub izredni starosti je pa še vedno delaven in skrbi za versko življenje Slovencev v San Franciscu in okolici-Za izredni jubilej so mu pripravili posebne slavnosti.
Prisrčne čestitke in voščila mu izraža tudi naš list.
—	o —
V	razstavni dvorani »CeSare Sofianopulo« v Drevoredu papeža Janeza št. 0 v Tnstu razstavlja do 7. 't.m. tržiaSki slikar Robert KozmaH-Razstavlja tržaške lin kraške motive.
TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA
ODBOJKA
BOR - TAMBILINI 3:0 (15:8, 15:9, 15:9)
Ve!jelkovi fantje so tudi v soboto zmagali. Odpravil so se na pot z namenom, da proti nepomembnemu nasprotniku osvojijo obe točki. Izkazalo pa se je, da je Tantbolini precej žilava dkiiipa, ki se 'bori zelo srčno. Večja izkušenost in izredno hitre Borove akčije pa so strle vsak nasprotnikov odpor. Tržačani so sedaj na izredni višini in upajmo, da bo ta njihova kondicija še trajala.
KRAS je na turnirju, ki ga je v nedeljo organiziral Breg in na katerem je nastopil še Bovec, prepričljivo osvojil prvo mesto. Tekmi sta Zgo-ničanom služili za predprvenstveno pripravo, saj se bo že prihodnjo nedeljo pričela moška meddeželna C liga. Pred tem novim naporom Drašičeve ekipe jim želimo, da bi tudi v tej liigi uspešno zastopali barve slovenskega športa.
BREŽANKE so z odlično igro osvojile prvo mesto na turnirju v Celju. Premagale so nepopolno, a kljub temu dobro ekipo Partizana iz Celja s 3:1 ter začetniško ekipo Ljubljane s 3:0.
KOŠARKA
BOR - DUKCEVICH 55:23 (24:17)
V	prvem letošnjem derbiju je Bor dosegel svojo najlepšo in najprpričljivejšo zmago. Z odlično Obrambo so domačini popolnoma onemogočili Goričane. Naši napadalci So tako lahko mirno igrali in polnili nasprotnikov koš. V nedeljo smo -ponovno Videli v igri Lakoviča, ki je brez dvoma vlil nove z a m ozavesti svojini tovarišem. Starc je bil ponovno najuspešnejši, tokrat pa se je izkazal tudi Ambrožič, ki je bil “nenadomestljiv .zlasti, v .bbrambi, ,. . , , :
• " ' •	•	-	'	-j	1
‘	' '	'	■	'	1	•	'	-	t
NAMIZNI TENIS
LA CANTINA - SOKOL (0:9)
Tudi drugo gostovanje Sokola v Vidmu je bilo enako uspešno kot prvo. Nabrežinci so odpravili nasprotnike s čistim 9:0. Ostaja jim tako samo še ena tekma, in sicer 's CSI iz Vidma, ki je doslej še nepremagana. To srečanje bo odločalo o osvojitvi prvega mešta. Prepričani pa smo, da se bodo Cattonar, Ukmar in Babjan še enkrat Izkazali in tudi tokrat zmagali.
NOGOMET
FORTITUDO - VESNA 4:0 Vesna je ponovno izgubila in to s pekočim 4:0. Ekipa je v krizi. Vsi 'igralci tekajo, se trudijo, pripravljajo včasih tudi nevarne akcije, ki pa jih napadalči ne znajo izkoristiti. Že po petih minutah igre je Portitudo dosegel prvi gol. To je popolnoma demoraliziralo Križane, ki so potem postali lahek plen Miljčanov.
PRIMORJE A - MUGGESANA 0:0 Primorju se je posrečilo zaustaviti močno ekipo iz Milj, kli je še laJnisko leto nastopala v L ligi. Igra Prosečanov je bila zadovoljiva, gostje pa so se od vsega začetka zaprli v obrambo. Z nekoliko več sreče, bi lahko Prosečani tudi zmagali, važno pa je, da so tokrat pokazali res Pravi nogomet. Če bodo tako nadaljevali,, bodo gotovo popravili svoj položaj na lestvici.
VESNA B - UNION 3:0 Vesna B, 'kli nastopa v tretji ligi, je odpra-vila proti vsakemu pričakovanju Union. Ta zmaga bo gotovo dalla novega elana Križanom, Union pa bo moral poskrbeti, da bo čimprej Premagal trenutno krizo.
BREG - ESPERIA 2:1 Breg nadaljuje s serijo pozitivnih nastopov in postavlja resno hipoteko na osvojitev prvega mešta in s tem na vrnitev v II. ligo, kjer je že lansko leto nastopal brez velike sreče,
ZARJA - LIBERTAS PROSEK 1:0
V živčni 'tekmi je Zairja premagala Libertas in s tem utrdila svoj položaj na začasni lestvici. Prvemu, nezanimivemu polčasu, je sledil drugi, ko se je srečanje razživelo in postalo bolj napeto.
PRIMORJE B - V1RTUS 1:1 Druga ekipa Primorja je po nezanimivi in tehnično neveljavni igri remizirala z Virtusom.
PRIMOREC - PORTUALE 1:2
V nedeljo je Primorec okusil drugi poraz v letošnjem prvenstvu. V začetku so Trebenci vodili, čudno dosojena in realizirana enajstmetrovka pa je strla njihov odipor.
DEVIN ŠTIVAN - AUDAX 1:2
V srečanju, ki je bilo bolj podobno pretepu, sta Audax in sodnik odpravila ekipo iz Devina. Sodnik je takoj v začetku dokazal, da ni sposoben držati tekme v svojih rokah, in je dopustil, da so se zlasti igralci Audaxa vedli zelo nešportno.
OLIMPIJA - CCOP 1:3 Tudi Olimpija ni imela v nedeljo sreče, saj je gladko 'izgubila proti nepremočni ekipi COOP, .ti je izkoristila vsako negotovost obrambe pred Stavnikov Gabrovca.
ketna
POČASTITEV ...
(nadaljevanje s 6. strani)
cerkvah peklenske pošasti z Mussolinijevo glavo ali fašista in v bavarsko nošo oblečenega razbojnika s koloma, ki Sta pObila popotnika — Slovenca, ki ga je pobral usmiljeni Samaritan — Jezus. V cečkvi v Povrni /je v času fašističnega napada na Abesinijo naslikal kačo z Mussolinijevo glavo, ki jo prebada, 'sveti Mihaeli, patron Abesinije, angel zraven ipa drži model Cerkve
—	simbol abesinske Cerkve. Že samo prizori te vrste iz primorskih cerkva, ki jih je poslikal Tone Krailj, bi zalslužili posebno monografijo, ki bi bila tudi evropsko zanimiva in bi nedvomno prinesla Kralju Slavo — da niti ne govorimo, kakšno čudovito monografijo bi bilo možno napisati in sestaviti iz 'izbranih del celotnega njegovega umetniškega opusa. Upamo, da se bo prej ali sleij našla založba za tako. delo.
Seveda Tone Kralj kljub svoji angažiranosti v cerkvenem slikarstvu ni opustil slikanja svetnih mdtiVov, kli smo jih tudi lahko videli v barvnih fotografijah preko skioptičnega aparata.
Dvorana je bila nenavadno polna — med navzočimi so bili slikarja Milko Bambič, ki je tudi orisal razne značilnosti Kraljevega slikanja in Tone Mihelič, pisaltelj Alojz Rebula, slovenist prof. Jevniikar in druge ugledne osebnosti našega kulturnega in javnega življenja — in navzočim po ostal ta večer nepozaben, zlasti še temperamentna osebnost Toneta Kralja in njegovo pripovedovanje iz lastnih doživetij.
Z dolgotrajnim ploskanjem so podkrepili voščila, ki jih je 'Izrekel prof. Jože Peterlin, da bi naš slikar Tone Kralj še dolgo ustvarjal in da bi prišel še večkrat med nas, tržaške Slovence.
POTOVANJE PO SKANDINAVIJI
VIATICUS
XVIII.
Medtem ko je cerkovnik, starejši, plečat možak nizke postave, pripravljal oltar za službo božjo, so hodile po cerkvi skupine starih Američank s turističnimi priročniki v rokah, zijale v strop in na vse strani, se pogovarjale na glas in se sploh obnašale kot v kakšnem muzeju. Zdelo se mi je, da se sploh ne zavedajo, da so v cerkvi, ali pa jim je bilo vse, kar lahko vidijo v tujini in kar označujejo turistični priročniki za kulturno-umetnostne znamenitosti, tam samo zaradi turizma in seveda predvsem ameriškega.
Njihovo oholo, brezobzirno vedenje mi je šlo hudo na živce in verjetno tudi Norvežanom, ki so se začeli zbirati k službi božji. Ko pa se je ta začela, je bilo v veliki cerkvi komaj kaj več ljudi — a najbrž niti ne — kot pri nedeljski maši ob devetih na Opčinah. Vendar so se vsi — med njimi so bila tudi mlada dekleta, a malo fantov — obnašali resnično zbrano in pobožno. Takorekoč vsi so peli cerkvene pesmi, prebirajoč besedila z listov, ki sta nam jih bila razdelila mlada moška pri vhodu. Bilo je pravo ljudsko petje in res lepo.
Pred začetkom službe 'božje je bila pridiga. Mladi pastor se je povzpel na starinsko prižnico, pravo umetniško delo nekdanjih časov, in to je bilo edino, kar je to evangeličansko službo božjo v katedrali v Oslu razlikovalo od katoliške službe božje. Presenetilo me je, da je pridigal predvsem mladini in predvsem o lepoti in pomenu čistosti. Glede na sloves, ki ga uživajo mladi Skandinavci, bi se namreč zdelo, da je ta pojem pri njih čisto diskre-
ditiran, kar pa je seveda zmotno in bolj posledica pretiravanja v tujem, »celinskem« tisku. Norveška in švedska beseda za čistost — ky-skhet (izgovori se čuskhet) — je zelo podobna slovenski. Zlog het je seveda le končnica, kot v slovenščini -ost.
Služba božja, ki je sledila po pridigi, je bila tako podobna katoliški, da sem nekaj časa mislil, da sem se zmotil in zašel h katoliški nedeljski maši. Obredi so podobni, molitve tudi, petje tudi — nekatere melodije so celo iste, kot jih lahko sliši človek pri nas in v vseh katoliških cerkvah. Tudi obhajilo, h kateremu so šli skoraj vsi v cerkvi, se je vršilo prav tako. Vse do zadnjega nisem bil gotov, če se vendarle nisem zmotil, in še danes mi ni prav jasno, ali so katoličani povzeli novi mašni obred tako zelo po prote-stantovskem, ali pa so že protestanti, vsaj na Norveškem, v novem ekumenskem duhu povzeli novi katoliški obred.
Pri službi božji so peli vsi, vsak s šapilo-grafiranim listom v roki, ki so nam ga dali pri vhodu. Petje je bilo res lepo, ubrano in pobožno.
Po službi božji so se ljudje le počasi odpravljali iz cerkve. Mlada moška pri vhodu sta spet stala tam. Na mizi med njima je stala skrinjica in vanjo so verniki polagali denarne darove za dobrodelne namene, za »pomoč tretjemu svetu« in drugo. Spet si nisem mogel kaj, da bi se ne ozrl po dvojniku mladega go-riškega profesorja: ista postava, ista polt, iste jamice v licih. Neverjetno!
(dalje)
RADIO TRST A
♦ PONEDELJEK, 7. decembra, olb: 7.00 Koledar;
7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za srednje šale); 12.00 Kitarist Powell; 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslušavkami«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-fiime; 17.30 Misli in nazori; 17.55 Ne vse, 'toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šble (za srednje šole); 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.15 Goriški polifo:ns;ki zbor vodi Seghizzijeva; 19.30 Revija glasbil; 20.00 Sportina tribuna; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.55 Slovenski solisti. Pianist Igor Dekleva. Chopin: Poloneza v c molu, op. 40 št. 2. Ukmar: Sentence. 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 8. decembra, oib: 8.00 Koledar; 8.30 Revija godal; 9.00 Sv. maša; 9.45 Kitarist To-nazzi izvaja skladbe za lutnjo iz 15. in 16. stol;
10.00 Praznik v glaisbi; 10.30 Ciglič: Comcertino za harfo in godalni ark. Orkester Glasbene Matice iz Tr^ta vodi Kjuder. SolflStka Ravnikova; 10.45 Glasba iz Disneyevih filmov; 11.05 Marijine pesmi s Podrat in s Čanebole; 11.15 »Te knjige«. Po motivu Jaroslava Vhriickega napisala Tončka Curk. Radijski oder; 12.10 Bednarik: »Pra-tilka«; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasim iz vsega sveta; 15.30 I. Emanujlovič Babel »Marija«. Prevedla Kraševčeva. Radijski oder; 17.05 Italian Jazz Quartet; 17.20 Za mlade pošlušavce: Plošče za vais. Novice l'z sveta lahke glasbe; 18.15 Coniffov orkester in skupina »The Siingers«; 18.25 Komami koncert. Klarinetist Lancelot in Kvartet Barchet; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pogovor z Robertom Hlavatyjem; 19.25 »Jacobus Gallus« iz Trsta vodi Vrabec; 19.45 Glasbeni best-seller-ji; 20.00 Šport; 20.30 Monteverdi: »Kronanje Po-peje«, opera. V odmoru (21.40) Pertot: »Pogled za 'kulise«; 22.50 Motivi za lahko noč.
♦ SREDA, 9. decembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šdl); 12.00 SaksofonlSt Coleman; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 13.30 Glaisba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; 17.35 Slovarček sodobne znanosti; 17.55 Jevnlkar: Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Konceriisti naše dežele. Če-litet Lana in pianist Repini; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski anlsambll; 19.40 Iz potne torbe Milka Matičetovega; 20.00 Špari; 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.00) Za vašo knjižno polico; 21.40 Melodije v polmraku; 22.50 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 10. decembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Juitrainja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Trobentač Rotondo; 12.10 Društvo »Ivan Trinko« v Čedadu; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-tfme; 17.35 Kako in zakaj; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Odak: Godalni kvartet; 19.10 Pisani balončki; Pripravlja Simonitijeva; 19.30 Izbra-
li	smo za zas; 20.00 Šport; 20.35 N. Manzari: »Igra v štirih«. Igra; 22.15 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 11. decembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Ju tranja glasba; 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol); 12.00 Harmonikaar Sonny; 12.10 Stanovanjska kultura in oprema skozi stoletja;
13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Sodo-bni ital. skladatelji; 19.10 Adventni čas, običaji in spomini; 19.20 Moški vokalni oktet Gallus vodi Lopamlk; 19.40 Novosti v naši diskoteki; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo;
20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 50 Folklorni plesi; 22.05 Zalbavna glasba.
♦ SOBOTA, 19. decembra, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glaisba; 11.35 Šopek Slovenskih pesmi;
11.50 Veseli motivi; 12.10 Izbirajmo smotrno božična darila; 13.30 Glaisbapo željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio - oddalja za avtomobiliste; 16.10 Operetni odlomki; 17.00 Znani pevci; 17.20 Slovenski znanstveni delavci; 17.30 Za mlade poslušavce: Sobotni sestanek; 17.50 Molj prosti čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik, pripr. I. TheuerSchuh; 19.30 Zbor »Kočo Racin iz Skopja; 19.45 Pezzolttav jazz ansambel; 20.00 Šport;
20.50 F. Milčinski »Butalski podvigi«. Priredba in režija J. Peterlina; 21.10 Pourcelov orkester;
21.00 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
F.J.-60 SMRT K pomladi
štoval zaradi temeljitosti in globine vaših zgodovinskih analiz... saj sami veste, profesor.« Sko-
»Vzemite vendar tudi kos potice, prosim,« je silila gospa. »Boste vsaj poskusili, kakšno imamo.«
Moral je vzeti in jo pohvalil, četudi je ostal v srcu še vedno prepričan, da je materina potica najboljša na svetu.
Čaj ga je res ogrel in ga spravil v dobro razpoloženje. Čutil je, k£iko se mu kri toplo in čilo pretaka po telesu in prvič po dolgem času se je počutil miren in v nekakem zavetju v tej družini, kjer je bil vsakokrat prijazno sprejet in kjer je imel vedno občutok, da ga cenijo.
»Kaj vas je pravzaprav danes pripeljalo k nam, Tine. Čutim, da vam nekaj leži na srcu,« je rekel profesor. »Kar tako niste prigazili po tem snegu do nas, čeprav smo vas seveda veseli, česar vam niti ni treba praviti. Kaj se je zgodilo?«
»Po pravici rečeno, nič posebnega, gospod profesor. Toda rad bi slišal vaše mnenje o nečem, kar mi res leži na srcu — oziroma kar me bali v srcu, bi lahko rekel.«
Profesor se mu je resno in dobrohotno zazri v obraz, ne da bi prenehal vleči pipo. Tine je videl, da sta ga tudi gospa in Verica pozorno pogledali.
Začel je pripovedovati o svojem dopoldanskem pogovoru s kmeti v krčmi In kako ga je začudilo in potrlo njihovo pričakovanje Hitlerja od odrešenika iz vseh stiSk.
»Nisem jih mogel — ali pa jih nisem znal prepričati, da se motijo. Karkoli sem jim rekel, nič ni zaleglo. Postalo me je štrah, profesor. Kaj bo z nami? Kalj bo z našim narodom, če naši kmetje tako mislijo? Vi ste zgodovinar in vem, da ste že veliko razmišljali in tudi pisali o naši narodni usodi. Vedno sem vas cenil in spo-
ro mu je zmanjkalo glasu od notranje tesnobe, ki si je šele v tem hipu dala duška v njem.
Profesor je 'pokimal, a je molčali. V sobi je postalo zelo tiho. Slišati je bilo le plapolanje ognja v peči in profesorjevo rahlo cmokanje, ko je vlekel iz pipe.
»Ste govorili tudi s Haložani?« je vprašal črez nekaj hipov profesor.
»Ne.«
»Potem bi se šele čudili — in bili potrti. Ti naši ljudje bolj željno čakajo Hitlerja kot sami naši nemčurji in hitlerjariski belonogavičarji tu v mestu. A vsaka stvar ima svoj vzrok in tako tudi ta.«
»Že. Najbrž mislite njihovo revščino in gospodarsko stisko. A saj se tudi meni ne godi posebno dobro — najbrž slabše kot marsikateremu našemu kmetu in vendar ne čakam odrešenja od Hitlerja.«
»Zato, ker veste, da ga od njega in njegovih Nemcev ne boste dočakali. Naši kmetje in haloški viničarji pa tega ne vedo. In to ni njihova krivda.«
»Vem, da ni njihova osebna krivda. Toda nekdo je vendarle kriv.«
»Najbrž pomanjkanje izobrazbe,« je pripomnila gospa.
»Tudi to. A še nekaj drugega.« Profesor je spet pomolčal in zamišljeno povlekel iz pipe.
»Poslušajte, Tine, nekaj vam bom povedal,« je rekel potem in vzel pipo iz ust. »Vi dobro veste, da sem se vedno trudil, da bi bil dober profesor lin da bi svoje študente čimveč naučil.
(dalje)
JugoslovanskcTvlada bo posredovala
Jugoslovanska vlada namerava v kratkem uradno posredovati pri avstrijski vladi, da bi ta izpolnila določila avstrijske pogodbe, kar zadeva slovensko in hrvatsko manjšino v Avstriji, tako glede enakopravnosti slovenščine na področju, kjer žive Slovenci kot glede dvojezičnih napisov itd.
Po omenjeni vesti tujih agencij iz Beogra da bo jugoslovanska vlada baje tudi zahtevala, da Avstrija prepove organizacije, ki skušajo še vedno terorizirati slovensko manjšino na Koro škem in uganjajo šovinistični pritisk nanjo. Taka organizacija je npr. »Heimatdienst«.
— o —
SPREJEM OB DRŽAVNEM PRAZNIKU SFRJ
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Boris Trampuž in njegova žena sta priredila ob državnem prazniku SFRJ v petek, 27. novembra, v veliki dvorani hotela »Jolly« v Trstu sprejem. Udeležili so se ga številni predstavniki vseh oblasti kot tudi mnogi zastopniki Slovenskih ustanov in organizacij iz vse naše dežele.
Generalni konzul Trampuž je svoje službeno mesto prevzel šole pred kratkim in zato je bil sprejem hkrati priložnost, da se je seznanil s predstavniki vsega javnega življenja v deželi Murianiji - Julijski krajini. Tudi naš list želi novemu generalnemu konzulu mnogo uspeha pri njegovem delu.
PAPEŽ JE SLUTIL NEVARNOST
Odkar je skušal pretekli teden nori bolivijski slikar Benjamin Mcndoza y Amor v Manili z bodalom umoriti papeža nekaj minut potem, ko se je izkrcal iz letala, se vsepovsod, kamor se je podal Pavel VI. ali pa se bo še podal, močno okrepili varnostno službo. Zdravniki so spoznali atentatorja za blaznega. Papež je takoj izjavil, da mu je odpustil.
Po večurnem postanku na otočju Samoa, kjer je blagoslovil množico in se pogovarjal z ljudmi, je prispel papež v ponedeljek v Sidnev v Avstraliji, kjer se je udeležil zborovanja avstralskih in oceanskih škofov. V sredo je v’ nekem sidneyskem stadionu govoril množici 150.000 mladeničev in deklet. Rekel jim je, da je Cerkev popolnoma na njihovi strani in jih podpira, ko protestirajo proti zmaterializirani družbi, ki je obrnila hrbet veri in išče samo uživanje. Danes, v četrtek je odletel papež v Džakarto v Indoneziji.
Zdi se, da je papež slutil nevarnosti, v katere se bo podal na potovanju, zato je prej uredil svoje zadeve in zadeve Cerkve, med drugim s tem, da je prepovedal, da bi smeli nad 80 let stari kardinali voliti novega papeža.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legija ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trrt