2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 18. avgusta 2011  Leto XXI, št. 33 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 18. avgusta 2011 Porabje, 18. avgusta 2011 AVGUST PAVEL VEDNO BLIŽJE ROJSTNI CANKOVI STR. 2 DELATI IZ SRCA PA S SMEJOM STR. 6 Pohod v znamenju spomina na berlinski zid V soboto, 13. avgusta, se je podalo na Pout po dolaj pa bregaj kakih 220 pohodnikov, ki so prehodili edino markirano pohodniško pot, ki povezuje Goričko in Porabje. Pohod ob evropski zeleni vezi so organizirali KUD Budinci, Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci in občina Šalovci. Ni bil naključen niti izbrani datum, kajti 13. avgusta 1961. leta je bil še obdan z zidom zahodni Berlin. Zid, ki je onemogočal stike med ljudmi zahodnega in vzhodnega Berlina, je stal 28 let in je zahteval 125 smrtnih žrtev. Prav tako vlogo je imela tudi t. i. železna zavesa, ki je razdvajala slovensko prebivalstvo na Goričkem in v Porabju. Del pohodniške poti vodi prav ob mejnih kamnih, torej po območju, kamor navadni smrtnik pred dvajsetimi leti še ni imel dostopa. Po pozdravnih besedah predsednice KUD-a Budinci Suzane Škodnik se je dolga kača pohodnikov pod vodstvom Vendela Žida, ml., ki je bil tudi pobudnik markiranja poti in pohodov čez mejo, podala do najsevernejše točke Slovenije in do nekdanje stražnice. Po krajšem počitku in okrepčilu, za katerega so poskrbeli Budinčani, so pohodniki prestopili nekdanjo mejo, na kateri je bil postavljen simbolični berlinski zid, ki so ga stražili vojaki. Po poti čez andovski gozd so bili veseli tudi tisti, ki so nabirali gobe in tudi tisti, ki so težko čakali drugi postanek in osvežitev. Kmalu so pohodniki prispeli do andovske domačije, kjer so jih s hrano in pijačo čakali člani Kulturno turističnega društva Andovci. Lahko so si ogledali tudi Mali Triglav in Hišo rokodelstva, ki je bila predana pred kratkim, zgrajena pa v okviru projekta Sosed k sosedu. Pot se je nadaljevala do bunkerja in »vretine žitka« v andovskem gozdu, kjer so pohodniki slišali tudi nekaj strelov, kot če bi pokale puške in pištole, da bi si lahko predstavljali, kakšno je bilo življenje ob meji na začetku petdesetih let. Po vrnitvi k vaško-gasilskemu domu v Budince so jih organizatorji pričakali s toplo malico (poskrbeli so tudi za vegetarijance) in glasbo za tiste, ki so po skoraj 13 km prehojene poti še imeli voljo, da bi se zavrteli. Na devetem pohodu po »Pouti po dolaj in bregaj« smo sicer videli nekaj znanih obrazov iz širše okolice Budincev, vsekakor pa je pohvalno za organizatorje, da je bila večina pohodnikov iz bolj oddaljenih koncev Slovenije. Če pomislimo na to, da je eden od ciljev pohoda promocija Goričkega in Porabja, je bil pohod tudi po tem zelo uspešen. Veliko pohodnikov se je poslovilo z besedami, da se bodo vračali, kar pomeni, da so se Budinčani spet izkazali, ob dobri organizaciji so pokazali tudi veliko vljudnosti in gostoljubja do ljudi, ki brez tega pohoda verjetno nikoli ne bi spoznali prelepe goričke in porabske pokrajine. Marijana Sukič Na »Pout po dolaj in bregaj« se je podalo kakih 220 pohodnikov Postanek pri andovski domačiji, kjer so jih čakali s sendviči in pijačo Pokrajinski muzej Murska Sobota Folklora penzionistk je plesala v vesi Halastó AVGUST PAVEL VEDNO BLIŽJE ROJSTNI CANKOVI Do 25. avgusta bo v mursksoboškem Pokrajinskem muzeju odprta spominska razstava ob 125. obletnici rojstva Avgusta Pavla Nekdo nam je poslal glas. Konec avgusta bodo razstavo prenesli iz Murske Sobote na Cankovo, pomeni, da je Avgust Pavel vedno bližje rojstnemu kraju. Na Cankovi se tudi pripravljajo, da bi tamkajšnjo osnovno šolo poimenovali po rojaku, ki mu ob obletnici rojstva in smrti namenjajo veliko pozornosti tako na Madžarskem, kjer je živel in deloval največ časa, kakor v Avstriji, kamor so se v Potrno/Laafeld preselili njegovi starši, on pa je bil nekaj časa z njimi v hiši, ki je zdaj kulturni dom štajerskih Slovencev. Razstava, ki je v Murski Soboti, je bila doslej prav v Potrni/Laafeldu in Monoštru, medtem ko so največji pregled ustvarjalnosti dr. Avgusta Pavla pripravili v sombotelskem muzeju Savaria, s katerim je kot etnolog tesno povezan, kakor je s svojim delom povezan s Porabjem, Prek-murjem in obrobnim delom avstrijske Štajerske. Ravno zato je težko razumeti nekaj posameznikov na Cankovi, ki nasprotujejo poimenovanju osnovne šole po prvem vélikem prekmurskem znanstveniku, ki je že v svojem času deloval povezujoče v prostoru treh, jezikovno različnih, toda v marsičem sorodnih narodov in njihovih kultur panonskega prostora Madžarske, Prekmurja in avstrijske Štajerske. Tudi v našem časopisu smo večkrat poudarili, da je sodelovanja v tem prostoru premalo, celo manj kot v času življenja dr. Avgusta Pavla in tudi v šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Le nekaj tedaj začetih oblik sodelovanja se je ohranilo, denimo srečanje panonskih pravnikov ali kulturno zgodovinski simpozij Modinci (letošnji je šel neopazno mimo, čeprav je bil v južnogradiščanskem Fürstenfeldu), medtem ko je ugasnila mednarodna likovna razstava Pannonia, ki je vznikla v Murski Soboti pod prvim imenom Panonska pokrajina, panonski človek. Na izjemno obiskani otvoritvi so razstavo Nekdo nam je poslal glas predstavili direktorica Muzeja Metka Fujs, Pavlova hči Judita, tudi soavtorica razstave, Franc Kuzmič, tudi avtor priložnostne zloženke ob razstavi v Pokrajinskem muzeju in soavtorica razstave Marija Kozar Mukič (tretji sodelavec je Peter Illés). Direktorica Metka Fujs je povedala, da je Avgust Pavel povezan s Pokrajinskim muzejem, kjer v stalni zbirki hranijo predmete, Pokrajinska in študijska knjižnica pa knjige iz predvojnega prekmurskega muzejskega društva. Predmete in knjige so med vojno nameravali odpeljati na Madžarsko, kar je Avgust Pavel preprečil. Spomine na očeta je obudila hči Judita in pripovedovala o srečanjih z znanci in prijatelji v Sóboti, kjer je živela teta Etelka. Omenila je tudi očetovo korespondenco in povedala, da je dosti pisem sežgal, ker se je bal, da vsebina nemara ne bi koga prizadela. Med zbranimi na otvoritvi razstave je bila tudi Mateja Žižek, ki je proučevala Pavlova pisma in spoznanja strnila v diplomski nalogi na mariborski Filozofski fakulteti. Proučila je kar 159 pisem, po-lovico jih je napisal izjemen poznavalec Avgusta Pavla, etnolog dr. Vilko Novak. Najpomembnejše poudarke iz življenja in dela Avgusta Pavla je zbral Franc Kuzmič. Začel je s Pavlom pesnikom in povedal, da je najprej objavljal pesmi v domačem narečju v Marijinem listu in Koledarju (leta 1907), nato je pisal v madžarščini. Leta 1933 mu je izšla prva zbirka Tako pojem pesmi v objemu slepe doline. V slovenščini je v prevodu Lojzeta Kozarja izšla leta 1999, druga Pavlova zbirka, prav tako v madžarščini, Zažgani gozd, je izšla leta 1936. Vnukinja Veronika Simon je ob tem zapisala: »Gre za izpoved človeka, ki opazuje s srcem, govori o tem, kar se ne more povedati v šoli, razstaviti v muzeju ali napisati v znanstveni razpravi.« Tu dodajmo, da se je s trijezično knjigo Moje otrplo stoletje začela leta 2006 Literarna zbirka Pavlove hiše Kulturnega društva člen VII. za avstrijsko Štajersko. Dr. Avgust Pavel je bil tudi jezikoslovec, ki je v študentskih letih zbiral jezikovno gradivo prekmurščine, natisnjeno leta 1909 pod naslovom Glasoslovje cankovskega slovenskega narečja. Njegova slovnica prekmurskega jezika, sicer napisana v madžarščini, bo kmalu izšla v angleškem in tudi slovenskem prevodu, kot je že pred časom na pogovoru na Cankovi napovedal dr. Marko Jesenšek, na otvoritvi razstave pa Franc Kuzmič. Bil je torej prvi jezikoslovec, ki je začel načrtno raziskovati prekmurski jezik in govore, tudi porabščino. Kot literarni zgodovinar je proučeval pretežno madžarsko, slovensko, srbohrvaško in rusko književnost. Tako je, denimo, napisal zgodovino madžarske literature v slovenskem jeziku, da bi se pripadniki dveh narodov lažje razumeli in spoštovali. Konkreten prispevek k temu so Pavlovi prevodi slovenske klasike, recimo prevod del Ivana Cankarja Hlapec Jernej in njegova pravica ter Na klancu in krajša dela Prežihovega Voranca, Otona Župančiča, Franceta Prešerna in drugih. V madžarščino je prevedel več slovenskih ljudskih pesmi, ki so izšle tudi v Sloveniji: Szép Vida – Lepa Vida in Slovenske ljudske pesmi – Szlovén népdalok. Seveda ne smemo prezreti Pavlovega etnološkega in etnografskega razikovanja tudi v Porabju: Odprta ognjišča rabskih Slovencev, pa tudi dela o knjižničarstvu in muzealstvu. Pomembno vlogo je imel tudi kot urednik revije Vasi Szemle in druge, vse to in še marsikaj ob poučevanju na srednjih šolah, najprej v Budimpešti in na zadnje v Sombotelu. Razstavo je podrobneje predstavila etnologinja Marija Kozar Mukič in povedala, da so si avtorji prizadevali najti in pokazati tudi manj znane eksponate in dela, ki so na devetih panojih in stenah, vse opremljeno s slovenskimi, madžarskimi in nemškimi napisi. Ernest Ružič Pomalek smo že deset lejt povezani z občinov v vesi Halastó, stera leži malo naprej od Krmedina. Najprvin smo na Slovenskoj zvezi s pomočtjauv Slovenčarov, Varašancov pa dröjštva Gorički lajkoši v Gornji Petrovci pripravili za nji malo, depa fejs karažno pa hecno borovo gostüvanje, stero eške gnesden spominajo. Od tistoga mau nas vsakšo leto pozovejo na svoj vaški den. Bile so že folklorne skupine, ljudske pevke, Gorički lajkoši, letos pa Folklorna skupina penzionistk, stero so ranč tak lepau gora prijali. S porabskimi pa goričkimi plesi, stere je na oder postavila vodja žensk Dragica Kolarič iz Beltinec, na harmoniki ji je pa sprvajo fudaš Boris Velner, je lüstvo bilau trno zadovoljno, ženske so dobijle velko pohvalo. Od njij je že samo fudaš biu bola povaldjen, gda nam je ena med žensk prajla: »Ženske, vi ste tü lejpe, depa té vaš fudaš!« Klara Fodor Avgusta Pavla in njegovo delo so predstavili: mag. Franc Kuzmič iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, Metka Fujs, direktorica Muzeja, hči Judita Pavel in etnologinja Marija Kozar Mukič. Zlati Švajc – edelvajs 1. Jezera na pauti do minirosaga Laden dež je cüro v Somboteli, gda smo pred veukov bautov čakali na bus, šteri bi nas pelo na dugo-dugo paut v tisti rosag, za šteroga dosta lidi brodi, ka se tam méd pa mlejko vseposedik cedita. Plamine, jezera pa bogastvo – tau najbole na gausti čüjemo od Švajca, gde si ranč zavolo toga vnaugo lidi s cejloga sveta svojo srečo proba. Paut do tistec pela prejk Avstrije pa kak se popotnik pela vsikder dale, tak se zdigavajo vsikder višiše alpske plamine. Sploj na nemškoj grajnci leži varaš Salzburg (ali kak so ga inda slovenski zvali »Solnigrad«) pa nej daleč od njega krajina Salzkammergut. Ta má v imeni ranč tak sau, ka so v krajini že pred štiri gezero lejtami vö z bregauv kopali kameno sau, od štere so lidgé dobro živeli skoro do srejde preminaučoga stoletja. Od tistoga mau dobijo največ penez iz turizma, ka je narava s plaminami pa vodami sploj lejpa, pa so eške na lišti UNESCO-na za svetovno erbo. Mali varaš Gmunden je daubo ime od nemške reči »Mund«, ka se v jezero Traunsee djenau tam reka nutvlejé, tau so njene »lampe«. V varaši že dugo cajta redijo keramijo v bejlo-zelenoj farbi, dosta takše leko vidimo na zidinaj tö, na priliko na varaškoj iži, gde so mali zvonauvi, šteri vsikšo vöro cingajo. Sau so inda vozili s takšimi kaulami, štere so konji vlekli pa so se na štrekaj pelali. Na jezero se je že inda dosta lidi ojdlo kaupat, zatok cejli varaš vövidi kak drüga letovišča (nyaralóhely) po staroj monarhiji kak Opatija na Rovačkom ali Karlovy Vary na Češkom. Na otoki (sziget) srejdi jezera stogi grad pa je vse skoro takšo kak na Bledi v Sloveniji. Na etom gradi dosta zdavanj držijo (se vej, ka samo bogati lidgé), pa so tam edno televizijsko serijo tö gordjemali, štero so po vogrski tevenaj ranč tak špilali. Paut prauti Salzburgi pela dale mimo maloga varaša Bad Ischl, gde je avstrijski casar Franc Jožef sploj dosta počivo. Pa nej samo počivo, liki delo tö, večkrat je bilau, ka je vleti skaus eti delo pa sé svoje ministre pa sodačke prejdnje pauzvo. Tau je pa tüdi istina, ka je tam lübice emo, gda je vkraj od žené Sissy biu. Od toga mesta pa pride ime dobri figic „ischler” tö. St. Wolfgang je ranč tak edno takšo mesto v Salzkammerguti, gde se leko v jezeri kaupa, ribe lovi ali se s šiftami pela. Sploj erično je pa po svojom adventskom senji, štero je v Avstriji skoro tak erično kak tisto v Beči. V decembri prižgéjo sploj veuko svejčo, štera plava na vodej. Ime je varaš daubo od püšpeka Wolfganga z Regensburga, šteri je tam živo kak puščavnik (remete). Rami so od zvüna sploj lepau pofarbani, skoro na vsikšom pa leko vidimo bejloga konja na dvej nogaj kak simbol varaša. Dosta majstrov v krajini se spravla z rejzanjom figur iz lesa, na enom mesti smo vidli cejlo vitrino obrazov, stvarin pa drügi del. Ranč v tistom cajti so na placi, šteri je biu skoro tak nizko kak voda, taljanski bautoške držali senje. Odavali so vse: testau, vino, sire. Najbole špajsno gesti, ka se je leko küpilo, se je zvalo »Bosna«. Nej smo gorprišli, kak je tau povezano z Bosnijov, če pa so bile samo klobase med krüjom ali kak bi v Meriki pravili, hot-dog. Dež je biu tak milostivi, ka je samo té üšo, gda smo mi na busi sejdli. Pa eške té nej vsikdar. Tak smo leko vidli edno za mené najlepšo krajino, Tirolsko. Pelali smo se mimo njenoga glavnoga varaša Innsbrucka, pauleg nas pa so bile visike pa čüdovitne plamine. Spali smo v ednom malom hoteli, v šterom so bili omari pa postele najmenje petdeset lejt stare. Ka je najbole hejcno pa špajsno bilau, je biu nad postelov dokument dejdeka od gazde, ka je biu pri prvom prečiščavanji. S Tirolske nas je paut dale pelala v najbole dalečnjo pa najmenjšo avstrijsko krajino Vorarlberg. Vozili smo se prejk prelaza (hágó) Arlberg na 1800 mejteraj. Kak sem si kafej plačüvo pri kasi, sem nika povödo slovenski, pa me je kelnarca včasi pitala, če sem Slovenec. Una pa je ovadila, ka če rejsan dobro guči slovenski, je doma iz Bosnije. Ovak je istina, ka v Vorarlbergi dosta Prekmurcov tö dela. Edna najmenjši rosagov v Evropi je Liechtenstein, na svejti geste samo pet menjši od njega. Je pa dobra pelda za tau, kak leko mali dobro živejo, če pri nji nej trbej dosta porcov plačati. Zavolo takše politike má mala monarhija s 30.000 lidami skoro 25.000 podjetij (vállalkozás). Knez (herceg) živé na viskom bregej v gradi nad glavnim varašom Vaduzom pa má skoro dvej milijardi dolarov bogastva. Na gradi geste 115 sob. Gda se človek z Avstrije pela v rosag, more na grajnci porce plačati, ka leko njine poštije nüca. Gestejo takši mednarodni cugi tö, ka se v etom rosagi ranč ne stavijo, ka je tak mali. Zvün Vaduza geste v državi samo deset vesnic. Peneze nücajo švajcarske franke, svojoga nemajo. So pa sploj erični od svoji štemplinov, za štere majo ejkstra poštni muzej pa eške ministrstvo tö. Lidgé pišejo nemški, gučijo pa svojo nemško domanjo rejč. Mi smo se leko po Vaduzi pelali z malim cugom z gumijastimi potačami, depa če rejsan je rosag bogati, je nej tak lejpi. Stari ramov skoro nika nemajo, vse je skoro tak, kak liki bi se človek odpelo v bližanji Oberwart. Njini parlament je zidina z bejli cüglov pa ma sploj visko strejo kak eden šator. Gda smo se tak pelali s cugom, smo leko poslüšali »Liechtensteinpolka«, pa gorprišli, ka je narodna muzika v alpski rosagaj (v Avstriji pa Sloveniji tö), skoro gnaka polka pa valček, s fudami, klarinetom pa gitarov. Tisti den je bila eške duga paut pred nami, z glavnoga varaša mini-monarhije smo se napautili v politični center Švajca, v Bern, šteri je daubo ime od medvedov. Po avtocesti smo se vozili po raveni pa eške tam komaj gorprišli, ka so v Švajci nej vseposedik bregauvge. Ravnica »Mittelland« se nam je operala, pa smo ranč nej znali, keukokrat mo na Švajcarskom mogli eške mi samí očí opérati. -dm- Gmunden z gradom na otoki Parlament pod gradom v Liechtensteini Pofarbana iža v St. Wolfgangu VAŠKI DAN NA GORNJEM SENIKU Veseli penzionisti OD SLOVENIJE… Drüštvo porabski slovenski penzionistov – zdaj že tradicionalno – vsakšo gesen pripravi piknik za svoje člene. Letos so se porabski penzionisti in njini padaške iz Püconec srečali 7. juliuša na Dolenjom Seniki, ka tü majo najbaukše pogoje za takšen program. Majo velki dvor pri kulturnom daumi, če bi pa – Baug ne daj – kakšen dež prišo, bi se leko potegnili pod strejo tö. Istina, ka letos tau nej potrejbno bilau, vej pa na Dolenjom Seniki majo iz enoga avstrijsko-madžarskoga evropskoga projekta velik šator, steroga so gorpostavili na dvorišči kulturnoga doma, tak so domanji penzionisti pa gostje tö fajn mesto meli. Domanji penzionistov je bilau kauli stau, gostov iz Püconec pa kauli tresti. Program se je začno v štrtoj vöri v dvorani kulturnoga dauma, gde je vse navzoče pozdravila predsednica drüštva Elvira Mešič. Kulturni program so pripravili člani Društva upokojencev iz Puconec. Društvo ma folklorno skupino, stera je zaplesala dva spleta gorički plesov. Istina, ka starejši dostakrat stonjajo, ka tü boli pa tam boli, dapa pri članicaj té skupine se je tau nej vidlo, flajsno pa korajžno so spejvale, plesale, se obračale. V tistom časi, gda so si folkloristke malo počinaule, so pa leko gledalci poglednili dva skeča, pa se na žmani nasmejali. Obadva sta gučala o veškom živlenji, o tom, kak leko ma človek takšno sausedico, pred sterov trbej skrivati pokaraj pa palinko, ka je parauvna pa tü pa tam kaj vkradne tö. Dapa na konci se zvej, ka sausedge tö kradnejo, kakše djajce tej ženski v kmici tö taminejo. Po kulturnom programi je en tau penzionistov šlau na dolenjeseničko graubišče, gde že peto leto počiva prva predsednica drüštva Irena Barber. Na njeni grob so odnesli ikebano pa svejče, s pomočjauv Vere Gašpar so spopejvali dvej pesmi (V nebesih sem doma, Marija, vse k tebi hiti) pa zmolili molitve v domanjoj rejči. Gda so nazajprišli na dvor kulturnoga doma, tam je že trno veselo bilau. Restavracija Lipa se je skrbela za tau, naj bi lidgé nej lačni ostali, mlajše penzionistke so ojdle od pulta do stolov kak (s)piš pa nosile drugim küjane klobase s krumpičovo šalato. Za piti sta se poskrbela dva mladiva Gorenjsenčara, za dobro volau pa Lajči Nemec s Hodoša. Na njegvo muziko so se penzionisti vrteli vse do pau ausme, ausme vöre, sto kak je lado. Ništrni so se malo šetali po vesi ali so odišli do Kolarske iže, v steroj se vidi, kak je vögledo kolarski veštauk, kakšne so bile künje pa sobe med dvöma bojnama po naši vasnicaj. Penzionisti so pa pokazali, ka so po srci oni najmlajši pa najbole korajžni Porabci. M. Sukič 21. AVGUSTA 2011 PROGRAM: 10.00 Slovenska sveta maša v cerkvi 11.00 Slovenski kulturni program v pivniškem šotoru 12.00 Kosilo 13.00 -18.00 Delavnice: poslikava obrazov za otroke; izdelava usnjenih izdelkov 14.00 -19.00 Napihljiv grad in tobogan na dvorišču osnovne šole 14.00 -16.00 Nogometne tekme Reprezentanca madžarskih igralcev V.E.G.S. - HU Gornji Slaveči – SLO 16.00 Predstavitev gasilskih veščin pri šoli 16.00 – 19.00 Paintball v nekdanji stražarnici 18.00 Veselica – igral bo ansambel ZERO 19.30 Predstava plesne in športne skupine Enjoy V ČASU POPOLDANSKIH PRIREDITEV MOŽNOST ZA MERJENJE SLADKORJA IN KRVNEGA TLAKA ŽELIMO VAM PRIJETEN DAN IN LEPO ZABAVO! LOKALNA SAMOUPRAVA GORNJI SENIK Katarina Kresal je odstopila Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je nepreklicno odstopila. Protikorupcijska komisija je namreč v načelnem mnenju ugotovila, da ravnanje uradnih oseb na Ministrstvu za notranje zadeve pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ustreza definiciji korupcije. Odstop v strankah večinoma pozdravljajo, premier Borut Pahor pa odločitev razume in jo spoštuje. Ministrica je pojasnila, da mnenje protikorupcijske komisije, ki je ugotovila, da ravnanje pri najemu prostorov za NPU ustreza definiciji korupcije, “kot zaprisežena zagovornica spoštovanja avtoritete in institucij prav-ne države” spoštuje, a se z njim osebno ne strinja. Prav tako še vedno meni, da so bili vsi postopki izpeljani zakonito in v dobri veri, dodala pa je, da je za njimi stala celotna takratna ekipa ministrstva. Po mnenju LDS je trenutno prav, da tudi po odstopu ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal ostanejo v vladi, je dejal predsednik sveta stranke LDS Anton Anderlič. V prihodnje pa je, kot pravi, vse odvisno od predsednika vlade Boruta Pahorja in delitve resorjev. Anderlič napoveduje sklic sveta stranke za ta ali prihodnji mesec. V večini strank so nepreklicen odstop Kresalove pozdravili. Stavka v Luki Koper Teden dni po začetku stavke žerjavistov v koprski luki so pogajanja med sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti in upravo Luke Koper vendarle privedla do uspešnega dogovora in končanja stavke. Stavka je po ocenah Luke sicer povzročila za 1,3 milijona evrov neposrednega izpada prihodka, zaradi omejenih možnosti prekladanja v Luki Koper pa je povzročila tudi zastoje v tovornem prometu Slovenskih železnic. Obžalovanje zaradi stavke sta izrazila tako premier Borut Pahor in predsednik republike Danilo Türk in pozvala k čimprejšnjemu dogovoru. Tričlanska gledališka skupina iz Püconec je zašpilala dva skeča Tašoga ipa je čas za kakše kejpe pa pogučavanje tö Pri grobi prve predsednice Irene Barber Bogdan Novak … DO MADŽARSKE Zaletenci na mordji Opozicija pozvala vlado Prejšnji teden so opozicijske stranke pozvale vlado, naj prekine počitnice in pripravi strategijo za pomoč družinam, zadolženim v švicarskih frankih. Predsednik stranke socialistov Attila Mesterházy je predlagal, naj premier skliče izredno sejo vlade oziroma naj vlada ustanovi t. i. protikrizni svet. Pozval je Viktorja Orbána, naj sklene novo pogodbo z zvezo, ki združuje razne banke. Mesterházy je predlagal, naj se bančni davek uporabi za pomoč zadolženim družinam oz. naj se ustanovi sklad. Tudi zelena stranka LMP poziva vlado k ponovnim dogovorom s predstavniki bank, v katere naj bi vključila tudi predstavnike združenj zadolženih. Po mnenju predstavnika stranke se mora preprečiti, da bi banke pri omenjenih kreditih obračunavale lastne stroške v švicarskih frankih, kajti le-ti zvišujejo kredite. Omenjene stranke predlagajo, naj vlada izdela dolgoročno stanovanjsko politiko, ki bi pomagala tudi družinam, ki so v težkem položaju zaradi predragega švicarskega franka. Ne strinjajo pa se z načrtom vlade, da bi v občini Ócsa, nedaleč od Budimpešte, vlada zgradila posebno naselje, kamor bi preseljevala družine, ki so zaradi tega, ker niso bile sposobne plačevati visokih kreditov, ostale brez strehe nad glavo. Praznični program ob 20. avgustu Ob državnem prazniku, 20. avgustu, dnevu kralja sv. Štefana se bo spekla torta države, ki so jo 10. avgusta predstavili na tiskovni konferenci. Njen recept si je izmislil slaščičarski mojster László Zila, narejena je iz prosenega testa, polnjena pa z marelicami iz okolice Kecskeméta. Razne slaščičarne po državi bodo po enakem receptu spekle za 20. avgust 20 tisoč tort, ki jih bodo prodajali na promenadi ob Donavi. Praznična zračna parada se bo nad Donavo začela ob 14. uri, na njej bodo sodelovala zračna plovila madžarske vojske, med njimi tudi letala Gripen. Po ognjemetu bo prvič na ogled nova razsvetljava madžarskega parlamenta. Zaletenci so radi vlekli na vüjou vsakšo prpovejst, pa naj je bila čedna ali do kraja zatelejbana; ob tom morem praviti, ka so meli slednje rajši kak prve. Tak so tüdi inda svejta čüli za mordje. Ar so bilí kratke pameti, so se spominali samo tou, ka je bilo plave farbe. Pa ka da zafuda vöter, se delajo vali pa se mordje razčemeri. Pa je prišlo do toga, ka je gnouk svejta šest Zaletencov šlou domou, ar je bilou pri botrinji pri mašini. Bilí so fejst zmantrani: malo zavolo trdoga dela, ešče več zavolo vina, šteroga so si privauščili po gotovom deli. Na pouti v domačo ves so prišli do njive lena, šteri je gli te cveo. Vöter se pa ta zibo plavo cvetje na tenkij bilaj, ka so mlajütale sé pa ta. »Aha, tou bou mordje,« se je poškrabo logar. »Plavo je pa vöter ga burka pa nosi sé pa ta.« »Aja, vse je tak, kak so pravili,« si je pomeo roke mali ritar. »Ka bi se šli koupat, dečkeci?« je vö stoupo mesarov inaš. »Bi nam pasalo po trdom deli, če bi doj mujli praj s kouže pa tejla.« Pa nejso se dali dvakrat prositi: slekli so se pa batrivno zakoračili v len, gda pa so vidli, ka laneno mordje neje globoko, so polegli na blek pa majütali z rokami in nogami, kak se za plavanje pa kopanje priliči. Gda pa so že doj povalejkali pou njive lena, so bili gvüšni, ka so se že skoupali. Batrivno so se vö primlatili z mordja, gda pa so se začali odejvati, so si pripovejdali, da jim je mordje strašno dobro djalo. Gda pa so že šteli iti prouti doumi, si je mesarov inaš zmislo: »Ka pa, če se je šteri vtoupo v mordji?« »Najbougše je, ka se preštejemo,« je vözbrodo logar. Prešto jih je, a sebé nej što, zato jih je bilou samo pet. »Aha, eden fali,« je pravo logar, »ar nas je samo pet.« »Pa se nejsi zmejšo?« ga je popravo mesarski inaš, ar je mejo računanje v malom prsti. »Si šteroga pozabo v računanje vzeti?« »Pa ti prešti,« so ga začali v rit pijati. Mesarski inaš jih je prešto, a je sigdar pozabo šteti sebé, zatou jih je bilou pá pet, či gli je bilou vö videti, ka niti eden ne falí. »Če prav razmim, se je eden vtoupo,« se je logar škrabo za vüjami. »Če nas tak poglednem, smo vsi tüj, šteri smo šli zajtra na mlatitev. Šteri se je vtoupo?« Gledali pa gledali so se Zaletenci, šteli od začetka pa od nazaj, a sigdar je eden faliu. Čüdno: vpamet zemejo, ka so vsi, pa itak sigdar ob preštevanji eden fali. Te pa je mimo prišo gazda njive z lenom, šteri je bio doma v sosednji vesi. Neje je mogo razmeti, zakoj Zaletenci tak prestapajo okouli njogovoga lena, ešče bole pa mu neje šlou v glavou, ka je len tak doj zvalejkan. Zatou se je tak razčemejro, ka bi leko železo prejkvgrizno. »Ka pa delate?« je pito kak vipera. »Šest se nas je šlo koupat v mordje,« je logar pokazo na njivo z lenom, »a je nas vö prišlo samo pet. Gvüšno se je eden vtoupo, a ne moremo gor priti, šteri. Kak koli se preštejvamo, nas je vsigdar samo pet.« Zatou so se pá vnouvič prešteli. A pavar je friško vö-zbrodo, zakoj numere ne štimajo, zato si je pravo, ka jim zaküjri pod petami, ar so tüdi njemi povalejkali len. »Ges vas mo prešto, kelko vas je,« se jim je ponüdo, »samo ges računam po svoje, ar nejsam odo v školé, ešče najmenje zaletenske.« Te jim je razložo, kak de ji prešto: vsakškoga de gnouk z botom vdaro po rbti. Vsakšoga, šteroga de bolelo, de znou, ka se neje vtoupo. Malo po tom je pavar zdigno svoj žmetni bot pa začno enoga za drügim mlatiti po plečaj. Pri petom pa se je poškrabo: »Njogova stouca, mislim, ka sam se tüdi ges zmejšo, zato mo mogo ešče gnouk začati šteti!« Pa jih je začo ešče gnouk mlatiti. Pa pá od začetka. A Zaletenci so že po plejčaj znali, ka so vsi živi pa zdravi, zatou se več nejso püstili mlatiti, liki so kak zafci odcudrali domou. Od tistoga mau se Zaletenci rajši ognejo mordji, ar bi pá leko prišlo do kakšnoga preštevanja pa trdoga bota, šteri bi veselo popejvo po njuvajnih ledevdjaj. (Iz slovenskoga na domajno rejč prestavo Milan Vincetič, kejpec kcoj narijsala Teja Jakopič.) zveza.hu Delati iz srca pa s smejom Letos na Porabskom dnevi so bili trgé dobitniki priznanja »Za Porabje«. Ena med njimi je bila Magdalena Bartakovič iz Števanovec. Na podelitvi je predsednik Zveze tapravo, što zaka je daubo tau priznanje. Ranč tak pri Magdaleni tö, štera že dugo lejt spejva s števanovskimi ljudskimi pevkami. V tau reportaži je name bola tau brigalo, ka se je z njauv godilo do tistoga mau, ka je pri ljudski pevkaj začnila spejvati. - Magdi, tistoga reda, gda ste se vi tadala včili, je ešče malo mladine mejlo tau možnost, ka so stariške plačüvali šaulo. Kak tau, ka so vas dali vövčiti? »Kak se dja nazaj spomnim, tau je tak bilau, ka po ausmom klasi so mi stariške tau prajli, aj se tadala včim, ka dobro glavau mam. Drügo pa tau, ka sama sem bila hči. Pred tejm sem dja tü kak drügi tistoga reda v židano fabriko üšla gledat, kak tam delajo, ka sem si na tejm tü zmišlavala, ka mo delala. V kosavno fabriki so ženske tü delale tistoga reda, samo mena so stariške prajli, aj ta nédem, ka sem dja mala pa nevauna, tisto dja gvüšno nemo ladala. Tak sem te v židano fabriko üšla gledat delo za pau dneva. Tam je tak vse šumatalo pa rogatalo, ka gda sem domau prišla, sem starišom pravla: »Vejte, ka če vi mena nete plačüvali šaule, ka bi se tadala včila, te mo bola na njivi okapala pa na sonžeti delala, dapa v židanoj fabriki nemo delala.« - Pa tistoga reda so dobro plačo meli, šteri so tam delali. »Name je tau nikanej brigalo, drügo pa tau, ka bi z biciklinom mogla delat odti, zato ka petdesetšestoga leta so ešče nej bili tak busi kak zdaj.« - Kama ste se te šli tadala včit? »V Kőszeg na učiteljišče (tanítóképző), dapa ta so namé nej goravzeli za volo tauga, ka so stariške pavri bili pa politično so nej zavüpali njim. Zato so pa tak odgovor dali, ka v internati nega mesta pa zavolo tauga namé ne morejo goravzeti, ešče tak tö nej, ka sem stauprocentne točke mejla. Zavolo tauga sem v Varaš odla edno leto na gimnazijo. Po ednom leti sem znauva sprobala učiteljišče, pa so me gorazeli, dapa že tak, ka od drugoga letnika naprej bi se včila tam. Dobila sem petnajset dni, ka se tiste predmete navčim, stere smo mi v gimnaziji nej meli, pa iz tistij izpit (vizsga) napravim. Vnoči, vodne sem se včila, težko je bilau, dapa tak sem te leko v drugi letnik üšla na učiteljišče.« - Magdi tü v Števanovci gde je vaša rojstna kuča? »Moja rojstna kuča je tam niže občine na lejvo, zvali smo se pa tak ka Šauštrni. Zdaj tam Šolin Vendel žive, zato ka go je on dolatjöjpo. Od tistec sem dja odla z bicik-linom gora po brgej v Varaš, gda sem v gimnazijo odla. Bilau je tak, ka je dež üšo, te sem v ednoj rokej biciklin držala, v drügoj pa drževnjak. Tašoga reda so mi kričali tisti, šteri so domau z dela šli: Dekličina, skrb mej, nej ka bi te veter goraobrno! Zato, ka sem taša mala pa süja bila.« - Stariške so pavri bili, vam se je pa dosta trbelo včiti, kak ste etak leko pomagali doma? »Gda sem v gimnazijo odla, te sem v pautretjoj domau prišla z biciklinom, malo sem djela, pa hajt, na njivo ali sonžeta. Ve-čer pa, gda je že kmica bila, pri posvejti sem se včila. Dja sem zato v šauli vsigdar fejst poslüšala, ka školnik gučo, aj mi doma že samo gnauk trbej prejkprešteti. Etak sem doma leko starišom pomagala pa nej se mi je trbelo v kmici včiti. Dja ešče mam tri brata, oni so tü fejst pomagali doma, pa smo stariše vsi fejst baugali.« - Tistoga reda je dosta koštalo vas vönavčiti starišom? »Tak vejm, ka so stariške na mejsec 135 forintov plačali, tau je bejo dijaški dom. Tau je bilau prenočišče pa djesti, ka je tistoga reda nej bilau malo pejnez. Če si se baukše včijo, te so nika zato pistili, dapa nej dosta, tak dvajsti, tresti forintov. Na mejsec doma sem staupetdeset forintov dobila, če sem dijaški dom vöplačala, te mi je petnajset forintov ostalo. Dapa na te petnajset forintov sem dja fejst skrb mejla, zato ka iz tej pejnaz sem leko üšla kakšni film poglednit ali na kakšni sladoled po nedelaj.« - Kelko lejt ste odli v Kő-szeg? »Štiri bi mogla odti, dapa s tauga sem edno leto v Varaš odla na gimnazijo, sledkar na konci pa se je učitelišče v Sombotel spakivalo, iz tiste zidine so pa nika drügo vönaprajli. V Somboteli, v tisti sobi, gde sem dja spala, gde sem prenočišče mejla, tam je moj ati že tü spau. V drügi svetovni bojni ma je nauga zmrznila, pa tam je bijo v tistoj sobi, zato ka prvin so te zidine špitale bile. Zato pa, gda je ati za menov prišo pa nutrastaupo v tau sobo, skonze so ga vsigdar pobile. Napamet ma je prišlo, ka tam je ležo pa skur so ma nej nogau dolavzeli.« - Gda ste na učiteljišči zgotauvili, te ste včasin v Števanovce prišli včit? »Tam so nas pitali, kama škemo titi včit, dapa čüdno je bilau, ka namé so nej pitali. Samo sledkar sem zvejdla, ka ravnatelj števanovske šau-le Andraš Čabai je že prvin vösproso namé, pa tak sem te šestdesetoga leta sé prišla včit. Prvo leto kak sem včila, sem ešče s pedagogije mogla izpit naprajti, aj leko diplomo dobim, pa tau je letos petdeset lejt. Na števanovski šauli sem devettresti lejt včila, na koncu sem ravnateljica bila, prva kak sem v penzijo üšla. Fejst se je vse spremenilo pa niši slabi časi so bili. Sploj dosta sem mogla delati, zato ka nejsem mejla namestnika. Z genterovsko šaulov smo meli stike od devetdesetprvoga leta naprej, vse ka je pisati, organizirati trbelo, tau sem vse sama delala. Tau je mena sploj dosta časa tavzelo, skur sem vse fertik bila. Te sem si tak zmislila, ka baukše bau-de mena, če mo v penzijo üšla. Potejm smo ustanovili pevsko skupino, stero sem vodila en čas pa vse organiziranje, ka je pri ednom zbori ešče gnesden delam. V cerkvenem zboru sem spejvala, tau sem tü z veseljem vzela, zato ka dja tau vse rada delam, ranč tak kak moja mati, gda je ešče spejvala v cerkvi. Oča so cejmejšter bili, tak ka dja sem dosta odla v cerkev pa poslüšala orgle, štere se mena sploj fejst vidijo do gnesden. Vejn s tejm se je pri meni začnilo, ka sem tak fejst glasbeno nadarjena.« - Kak dugo so ešče stariške živeli, gda ste vi skončali šole? »Mama je ešče mlada bila – petdesetdevet lejt stara – gda je mrla, za petnajset lejt so pa oča mrli, devetdesetdrugoga leta. Zadobila sta, pa sta vid-la, ka nejzaman sta me dala včiti pa sta plačüvala šaule.« - Spomnim se, ka so vas mlajši v šauli vsigdar radi meli, vi ste nikdarnej kričali, nikdar ste se nej čemerili. Vse, ka ste steli, ste z lejpo rečtjauv leko dosegli. Od koga ste vi tau erbali, ka ste taši mirni? »Tau sem od starišov erbala, zato ka oni so do nas, do mlajšov tö vsigdar taši bili. Oni so se z nami nikdarnej čemerili, pa itak smo je vsigdar baugali. Tak mislim, tau sem dja tadala nesla do moji mlajšov tö.« - Ka vam pomeni priznanje »Za Porabje«? »Velka čast je zame, ka so mislili namé pa so cenili tau, ka sem delala. Dvajsti lejt pri ljudski pevkaj, skur štirdeset lejt na šauli, pa še pri tejm človek vküperdrži družino pa vnüke, tau je zato nej bilau tašo léko delo. Tau je tü istino, ka brezi družine, brezi njigve podpore bi tau nej ladala delati. Dja sem vsigdar tak delala, ka potima, s srca pa s smejom, tak mislim, ka z lejpimi rečami tadala prideš, če z lidami delaš, kak če bi samo zapovejdo.« Karči Holec MRAVLAK LEJKI Sejem AGRA v Gornji Radgoni V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v eton mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bliau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. 11. avgusta je na Generalnem konzulatu RS v Monoštru potekala tiskovna konferenca o radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu. Novinarje in goste je pozdravila začasna odpravnica poslov Angelina Trajkovski, najpomembnejše informacije o sejmu je posredoval direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. AGRA, 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, bo v Gornji Radgoni tradicionalno največji sejem kmetijstva in živilstva v sosedski regiji štirih držav. Pod geslom »Naravnost na mizo« bo od sobote, 20. do četrtka 25. avgusta 2011 predstavil najsodobnejšo mehanizacijo, vrhunsko opremo in sredstva za okolju in človeku prijazno poljedelstvo, rejo živali in gozdarstvo ter za pridelavo, predelavo in postrežbo hrane. Predstavil bo najvidnejše dosežke pri reji živali in vzgoji rastlin. V brezplačno pokušnjo bo ponudil vrhunske jedi in pijače, ponujal ugodne nakupe ter obiskovalce informiral, družil in zabaval! Na sejmu Agra bo razstavljalo 1710 razstavljalcev iz 27 držav na približno 67 tisoč m2 površine. Na letošnjem sejmu bo 5 madžarskih raztavljalcev, 3 bodo razstavljali samostojno, dve podjetji pa bosta zastopani preko predstavništev. Država gostja letošnjega sejma bo Poljska. Sejem bo odprt od 20. do 25. avgusta od 9. do 19. ure. Celodnevne vstopnice bodo za odrasle po 7,00 EUR in za mladino po 4,00 EUR. Za otroke do 7. leta starosti v spremstvu staršev ni vstopnine in tudi parkiranje je brezplačno! Ram Mravlak Lejki je tadale ojdo po svoje. Že je davnik tapozabo na mravlišče, v sterom se je naraudo. Na, za istino trbej prajti, ka je škeu vcejlak tapozabiti na domanje mravlišče. Tau pa zatoga volo, ka njemi ne bi bilau žmetno pri srcej. »Ge dem po svoje. Meni ne smej biti žmetno pri srcej. Ge sam moška mravla. Ge sam mravlak Lejki,« je gučo sam sebi pa šou tadale. Na toj svojoj pauti je srečo dosta vsega. Je srečo on, depa, drugi so njega nej srečali. Kak bi pa ovak bilau, če je pa Lejki takši trno mali mravlak. Pa je na taum svejti tak, ka je malomi stvorenji vse velko najbole velko, velkomi pa vse malo najbole malo. Na toj svojoj pauti po svoje pa na svoje je tak srečo dež tö. Najprva njemi je na glavau spadnola edna krapla. Tak velka krapla je bila, kak je un velki gé. Po tejm je nanga spadnola eške druga krapla. »Jaj, kak tau boli, ti krapla kraplasta! Zakoj ranč na mene moraš spadnoti pa nej na koj velkoga!« se je koriu s vsikšo kraplo, ka ga je zaojdla. Depa, dež najprva pomalek dé. Po tistom pa vse bole pa vse bole gausti grata. Tak so za eden čas na Lejkoga tri kraple nagnauk spadnole. »Kraple, kraplaste, na méri me njajte!« se je koriu ta gor proti črnim oblakom. Depa, kraple so ga nej poslüšale. Eške bole na gosti so se spiščavale na mravlaka Lejkina. V tejm njemi je na pamet prišlo domanje mravlišče. Kakoli je dež šou, v njivo mravlišče je nej voda prišla. Kak bi zdaj un doma rad biu! Kak bi un zdaj biu lepou na süjom! »Nédem ta nazaj!« si je zapovedo. »Svoj ram si moram naprajti!« si je eške tau zapovedo. Pa kak povejdano, tak napravleno. Kraple so ga mlatile po glavej pa po njegvom cejlom tenkoj pa léjkom tejli. Šou je tadale pa isko. Isko, ka bi leko njegvi ram biu. Prišo je tak v najvejkšom deži do enoga gabrovoga grma. Tam vcejlak spodkar je vörasto eden kusti pa velki gabrov list. Gor se je zdigno na zadnje noge. S svojo krepko čelujstjo je vgrizno pa list je že nakli biu. Po tejm ga je zdigno više sebe. Zdaj so kraple rugatale po listi, nej pa več po njegvoj glavej. »Na, kraple, kraplaste!? Več mi nika ne morete. Ge mam svoj ram,« se je smedjau deži. Tak je eden čas stau na mesti. Pa si je zbrodo, ka un mora tadale po svoje titi. Pa je tak z listom više sebe šou tadale. Je ojdo pa ojdo. Nagnauk si je zbrodo eške nika, si je zbrodo nika vcejlak špajsnoga. »Hej, vej pa ge sam kak kakši pužak, ka svoj ram s seuv nosi. Ja, ge sam zdaj mravlak pužak Lejki,« se je smedjau, ka se je čülo po cejloj krajini. Se je smedjau, edni pa so se spitavali, sto je leko tak veseli, gda se tak na velke dež sipava. Depa, mravlak Lejki se je smedjau tadale pa šou tadale po svoje. Miki Roš Pismo iz Sobote Krave, bikouvge, kokouši, teleta … Lidge trno radi mamo živali. Pa radi gejmo njivo masau tö. Dobro, že duga lejta je v moudi gé vegetarijanstvo. Aj tisti ne zamejrijo, ka njim mesau dobro ne deje. Depa, vsi tisti, ka mesau gejmo, brezi njega ne moremo. Ne moremo pa brezi vsej tej živi stvorenj ranč tak. Zdaj ne brodim od toga, ka so une gé za gesti. Na nika vcejlak drugoga brodim. Od toga mi je začnolo po glavej lejtati, gda sam sauseda čüu, ka se je z ženo koriu na dvauri. »Vej se pa dola stavi! Naganjaš se kak kakša zarejzana ko-kauš!« go je škeu dola staviti. Po tejm sam brodo, ka vse si lidge gučimo, gda škémo od koga kaj lagvoga prajti. Pa tau nikak vö ne vidi, ka mamo radi stvar, ka nam mesau davle. Tak mi je na pamet prišlo vse tiso, ka je gda stoj kaj takšoga povedo. »Njaj ga, od njega je nej vrejdno gučati. Kak lampe odpre, že laža kak pes,« je gnauk nekak pravo. Gnesden si brodim, kak tau sploj ne more biti istina. Vej pa vsikši vej, ka pes laja. Gda pa pes laja, tau dela najbole za istino. Pa gda vzgrizne, tau tö najbole za istino boli. »Bik zaletejni! Takšo ti meni ne boš gučo,« se je eden koriu z drugim. »Ka se pa gora prošiš, ti tele zabito!« njemi je nazaj pravo drugi. Zdaj ge ne vejm, če je bik rejsan zaletejni. Leko, ka samo po tejm, gda ga človek raši pa svajüvle. Ovak pa sam eške nej vido, ka bi steri bik se san od sebe kama zaletavo. Pa tau tö ne vejm, če je kakšo tele zabito. Znam samo tau, ka je od krave dejte. Za deco pa vsikši vej, ka ne baugajo najbole radi. »Tista krava tam na kraji poštije, meni že nede gučala, ka aj delam pa ka nej!« se je trausila edna ženska pa drugoj doj davala od nekšne ženske. Leko, ka si je nej brodila nika lagvoga, ka je od tiste ženske najbole dobro gučala. Vej pa krave nam lidam dosta dobroga dajo. Depa, ne brodim, ka je na dobro brodila, ka jo je za kravo zvala. Sto vej, če vse te živali pounijo, kak si lidge od nji pogučavlemo? Brodim, ka nej. Une gučijo vcejlak po svoje. Une nas ne razmejo, mi pa ne razmejmo nji. Ka če bi tak bilau, bi leko čüli vse kaj takšno: »Dragi moj, ne lažaj, ka si nej človek političar!« leko krava povej svojmi možej, biki. »Njaj mojo zrno kukorce na mejri! Kradneš kak kakši človek!« leko povej ena kokauš drugoj. »Ne guči ti meni, draga sestra! Nevoščejna si kak človek,« leko povej mlado tele sestri telički. »Ti človek nauri! Edne čedne reči ne vejm naprajti!« zlaja pes na sausedovoga psa. On njemi pa nazaj povej: »Ti si človek, nej pa ge, ka boš vedo!« Depa, brodim si, ka ne gučijo takše. Stvar, to pa gvüšno vejm, vekšo poštenje ma od človeka. Miki SREBRNA MEŠA ŠKOFA DR. ANDRÁSA VERESA PETEK, 19.08.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 8.20 ŽELEJČKI, RIS., 8.30 MULČK, OTR. SER., 8.55 NINA IN IVO, OTR. NAN., 9.10 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 9.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 9.35 PROFESOR PUSTOLOVEC, 9.55 ČIGAVA JE SVINJA, KRATKI FILM, 10.10 ENAJSTA ŠOLA: KOZOLEC, 10.35 MODRO POLETJE, ŠP. SERIJA, 11.05 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.35 UGRIZNIMO ZNANOST: FORENZIKA, 11.55 TO BO MOJ POKLIC: ČEVLJAR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 USKOŠKA DEDIŠČINA BELE KRAJINE, DOK. FILM, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: KAKO NASTANE LUTKOVNA PREDSTAVA, 16.20 MAKS, DAN. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.20 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.35 KARLI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKO UTRINKI, 20.00 PTUJSKI FESTIVAL 2011, 22.00 ODMEVI, 22.45 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 19.08.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 14.45 EVROPSKI MAGAZIN, 15.10 IMPRO TV, 15.45 OPERNE ARIJE, 15.55 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, DANIJEL BRECELJ IN MARKO MUNIH: A. ČOPI, S. PROKOFJEV, 16.40 KRAJI IN OBIČAJI, DOK. ODD., 17.10 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 MED VALOVI, 18.25 ŽIVETI Z MORJEM, DOK. ODD., 18.55 LAST DAY HERE IN JIMMY BARKA EXPERIENCE, POSNETEK KONCERTA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.35 AMERIŠKI FILM: ROB HOLLYWOODA, DOK. ODD., 21.30 RESTAVRACIJA RAW (II.), IR. NAD., 22.30 NA SVIDENJE, KAKO STE KAJ?, DOK. ODD., 23.25 SENCE PRETEKLOSTI, AM. FILM, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 20.08.2011, I. SPORED TVS 6.00 POLETNA SCENA, 6.30 ODMEVI, 7.15 IZ POPOTNE TORBE: KAKO NASTANE LUTKOVNA PREDSTAVA, 7.35 STOTISOČNOGA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 8.20 POD KLOBUKOM, 9.10 PREKLETSTVO ČAROVNICE, DAN. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: ZAPELJEVANJE, 12.00 NJEGOVO VISOČANSTVO OTTO VON HABSBURG, 13.00 POROČILA, 13.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.05 DIVJE KOKOŠKE IN ŽIVLJENJE, NEMŠ. FILM, 15:55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16:15 SOBOTNO POPOLDNE: GOST ZVONE ŠERUGA, 17.00 POROČILA, 17.15 NA VRTU, 17.40 SOBOTNO POPOLDNE: GOSTJA ALYA, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 SOBOTNO POPOLDNE: GOSTJA ALYA, 18.25 OZARE, 18.35 PRIMER ZA PRIJATELJE, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 POLETNA NOČ: V SPOMIN MAJDI SEPE, POSNETEK, 22.00 SADOVI NARAVE, DOK. ODD., 22.30 POROČILA, 23.00 POLETNA SCENA, 23.35 NARAVNOST V SRCE, KAN. FILM, 1.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.45 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL SOBOTA, 20.08.2011, II. SPORED TVS 10.20 SKOZI ČAS, 10.45 KRAJI IN OBIČAJI, 11.20 POSEBNA PONUDBA, 11.45 EKO UTRINKI, 12.20 ROB HOLLYWOODA, DOK. ODD., 17.00 ŠPORTNI MAGAZIN, 17.30 ŠPORT, 19.20 KOŠARKA (M): ŠPANIJA - SLOVENIJA, PRIJATELJSKA TEKMA, 22.00 BLEŠČICA, 22.30 GANDŽA (IV.), AM. NAD., 23.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 21.08.2011, I. SPORED TVS 6.20 POLETNA SCENA, 7.00 ŽIV ŽAV, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, RIS., 7.10 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 MUSTI, RIS., 7.20 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 7.25 ANČINE NOGICE, RIS., 7.35 MOJSTER MIHA, RIS., 7.45 PENELOPA, RIS., 7.50 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 8.15 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 8.25 TIMI GRE, RIS., 8.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 8.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 8.50 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 9.00 MALA KRALJIČNA, RIS., 9.10 SMRKCI: KRALJ SMRK; ZDRAVILO ZA VICKA, RIS., 9.35 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.45 ŽAMETEK, RIS., 10.20 MAKS, DAN. NAN., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.10 SYDNEY WHITE, AM. FILM, 17.00 POROČILA, 17.15 POTI Z VZHODA, DOK. SER., 18.10 PRVI IN DRUGI - VČERAJ IN DANES: NATAŠA DOLENC, 18.35 DIM, DAM, DUM, RIS., 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 GRACE JE ODŠLA, AM. FILM, 21.25 VEČERNI GOST: IRENA IN ERIC RAYMOND, 22.05 POROČILA, 22.35 POLETNA SCENA, 23.05 KENNEDYJEVI MOŽGANI, NEMŠ. SER., 0.40 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 21.08.2011, II. SPORED TVS 10.25 SKOZI ČAS, 10.50 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN, 11.25 VELIKANI NAŠEGA ČASA, 12.05 USKOŠKA DEDIŠČINA BELE KRAJINE, DOK. FILM, 12.55 RIBNIKI, DOK. ODD., 13.25 SADOVI NARAVE, DOK. ODD., 18.00 PTUJSKI FESTIVAL 2011, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NAJVEČJA AVTOMOBILSKA DIRKA NA SVETU, DOK. SER., 21.20 KOŠARKA (M): ŠPANIJA - SLOVENIJA, PRIJATELJSKA TEKMA, 23.20LJUBICE (II.), ANG. NAD., 0.10 BILO JE ..., 1.10 MARTIN SREBOTNJAK: GOLA RESNICA, TV DRAMA, 1.25 BLAŽ ŠVENT: NOČ V HOTELU, KRATKI FILM, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 22.08.2011, I. SPORED TVS 6.55 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 9.00 POLICAJ ČRT, RIS., 9.10 ČARLI IN LOLA, RIS., 9.25 KAZNOVANA TRDOSRČNOST, LUTK. PREDSTAVA, 9.55 NINA IN IVO, OTR. NAN., 10.05 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.30 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM LOKA MED ZIMO IN POMLADJO, 10.35 DEČEK IZ SOSEDNJE HIŠE, KRATKI FILM, 10.55 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, 13.20 POLNOČNI KLUB, 14.30 ANGELA BOŠKIN: POTI K LJUDEM, DOK. FILM, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 SMRKC; RIS., 16.10 NOTKOTI, LUTK. NAN., 16.30 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 EKOGRADNJA V BOSTONU, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 DOSJE: DOST MAMO, 22.00 ODMEVI, 22.55 GLASBENI VEČER: FESTIVAL SEVIQC BREŽICE, 0.10 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 22.08.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 14.05 SOBOTNO POPOLDNE, 16.05 SLOVENCI V ITALIJI, 16.40 POSEBNA PONUDBA, 17.05 STARŠI V MANJŠINI (III.), ANG. NAD., 17.40 SLOVENSKI MAGAZIN: GORNJA ŠTAJERSKA, 18.05 PRVI IN DRUGI - VČERAJ IN DANES: NATAŠA DOLENC, 18.30 IMPRO TV: BOŠTJAN GORENC IN BOŠTJAN NAPOTNIK, 19.00 VEČERNI GOST: LADO KRALJ, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: VIVALDI, ANG.-IT. FILM, 22.00 NA UTRIP SRCA, 22.00 OPERNE ARIJE, 22.05 ARTURO TOSCANINI O SEBI, KAN. FILM, 23.20 KNJIGA MENE BRIGA, 23.40 PISAVE: EDVARD KOCBEK, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 23.08.2011, I. SPORED TVS 7.10 KULTURA, 7.20 ODMEVI, 8.00 PIKA NOGAVIČKA, RIS. NAN., 8.20 ULČKI, OTR. SER., 8.50 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 9.00 POLICAJ ČRT, RIS., 9.10 NINA IN IVO, OTR. NAN., 9.30 ČARODEJNI DIMNIKAR, 9.45 NOTKOTI, LUTK. NAN., 10.00 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 10.20 KUL SAM IN LJUBKA SUZI, KRATKI FILM, 10.35 WAITAPU, MLAD. NAD., 11.05 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 11.40 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.10 VEČERNI GOST: IRENA IN ERIC RAYMOND, 13.00 POROČILA, 13.20 ANGOLA: DEŽELA OBLJUB, DOK. ODD., 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SLAVNA PETERICA, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO, 16.20 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZASTRTI ČAS SLOVANOV, DOK. FILM, 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 TIMI GRE, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 ČEZ PLANKE: KOSOVO, 21.05 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, 22.55 PRAVA IDEJA!, 23.30 ZASTRTI ČAS SLOVANOV, DOK. ODD., 0.00 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANA TOREK, 23.08.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 12.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.45 MED VALOVI, 14.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.35 NAJVEČJA AVTOMOBILSKA DIRKA NA SVETU, DOK. SER., 15.30 JUDO: SV. PRVENSTVO, 18.45 SLOVENSKI VODNI KROG: GLINŠČICA, DOK. ODD., 19.10 MUZIKAJETO, 20.00 MIELKEJEVO MAŠČEVANJE, USMRTITEV WERNERJA TESKEJA, DOK. ODD., 20.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.10 POSEBNA PONUDBA, 21.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.10 VOJNA, FOTOGRAFIJA, SPOMIN, DOK., FELJTON, 23.35 CITY FOLK, DOK. SER., 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 24.08.2011, I. SPORED TVS 7.10 KULTURA, 7.20 ODMEVI, 8.00 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 8.20 MULČKI, OTR. SER., 8.50 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 9.00 POLICAJ ČRT, RIS., 9.10 ČARLI IN LOLA, RIS., 9.25 NINA IN IVO, OTR. NAN., 9.40 ZLATKO ZAKLADKO, 9.55 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.20 PRVI OTROK NA LUNI, KRATKI FILM, 10.35 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 11.05 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 13.00 POROČILA, 13.20 TEDNIK, 14.25 POSREDOVALNICA RABLJENIH PREDMETOV, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.55 PUJSA PEPA, RIS., 16.00 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 PREDSTAVA ZA TEMNO NEBO, DOK. FILM, 18.20 NENAVADNE ZGODBICE, RIS., 18.25 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.30 ROLI POLI OLI, RIS., 18.40 PENELOPA, RIS., 18.45 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 RAZGALJENI LENNON, ANG. FILM, 21.20 SIGMUNDOVE SANJE, KRATKA TV-IGRA, 22.00 ODMEVI, 23.00 PREDSTAVA ZA TEMNO NEBO, DOK. FILM, 23.50 TRIKOTNIK: ŽIVLJENJE Z VELIKIM BRATOM, 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL SREDA, 24.08.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 12.55 SLEDI, 13.25 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN, 14.00 BLEŠČICA, 14.35 EKOGRADNJA V BOSTONU, DOK. ODD., 15.30 JUDO: SV. PRVENSTVO, PRENOS IZ PARIZA, 18.35 EKO UTRINKI, 19.05 CORINNE BAILEY RAE, LIVE AT ST. LUKE’S, POSNETEK KONCERTA IZ LONDONA, 20.05 ŽREBANJE LOTA, 20.20 KOŠARKA (M): SLOVENIJA - LITVA, PRIJATELJSKA TEKMA, 22.15 OBRAZI DRUGAČNOSTI: PTIČKI BREZ GNEZDA, DOK. ODD., 22.40 STREGEL SEM ANGLEŠKEMU KRALJU, ČEŠKI FILM, 0.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 25.08.2011, I. SPORED TVS 7.10 KULTURA, 7.20 ODMEVI, 8.00 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 8.20 MULČKI: KRANJ, OTR. SER., 8.50 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 9.00 POLICAJ ČRT, RIS., 9.10 NINA IN IVO, OTR. NAN., 9.25 SEJALCI SVETLOBE: GOVOREČA TIŠINA, 9.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.30 DEKLICA IN PLEŠOČI KONJI, KRATKI FILM, 10.45 SPREHODI V NARAVO, 11.00 MODRO POLETJE, ŠP. SER., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUBEZEN, VZTRAJNOST, OTROK, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, 13.20 DOSJE: DOST MAMO, 14.25 SESTRIČNA, KRATKI FILM, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.10 MOJA DRAGA TEŽA, DOK. FILM, 16.30 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 STRIPI ARTA SPIEGELMANA, DOK. ODD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 VOJNA IN MIR, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 21.40 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, 22.55 PLATFORMA - BENEŠKI BIENALE, 23.20 CVETJE V JESENI, TV-PRIREDBA PREDSTAVE GLEDALIŠKE SKUPINE KUD POLJANE, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL ČETRTEK, 25.08.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.55 FESTIVAL SEVIQC BREŽICE: XVIII-21 LE BAROQUE NOMADE, 13.10 NAJVEČJA AVTOMOBILSKA DIRKA NA SVETU, DOK. SER., 14.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 14.25 EVROPSKI MAGAZIN, 14.55 VELIKANI NAŠEGA ČASA: POKLON SERGIU ENDRIGU, 15.30 JUDO: SVETOVNO PRVENSTVO, 17.55 ČEZ PLANKE: KOSOVO, 19.00 LAST DAY HERE IN JIMMY BARKA EXPERIENCE, POSNETEK KONCERTA, 20.00 POLETJE Z GLASBO IN BALETOM, 21.15 STARA ŠOLA KAPITALIZMA, SRBSKI FILM, 23.15 NAMIŠLJENI BOLNIK, FR. FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL 30. juliuša je v sombotelskoj püšpekovoj cerkvi, stere je gorposvečana na ime Srpne Mardje ranč tak kak naša mala sakalovska kapejla, velki svetek bijo. Sombotelski püšpek dr. András Veres je srebrno mešo emo. Je že 25 lejt toma, ka so ga v varaši Nyíregyháza gorposvečali za dühovnika. Pri njegvoj srebrnoj meši je ranč tisti škof, Nándor Bosak, emo pridigo, steri ga je pred 25. lejti za dühovnika posvečo. Gda človek zadobi 25 lejt svojoga dela ali svojoga dühovništva, leko povejmo, ka je na srejdi svojoga žitka. Če je prausen človek ali je vönavčeni. Dr. András Veres je svoj žitek goraldüvo gospodnomi Baugi, ka je pozvanje daubo, naj bau pastir vernikov. Pri srebrnoj meši je navzoči bilau kauli 120 dühovnikov, od toga 18 pomožni škofov pa škofov. Prišli so püšpeki iz sausedni rosagov tö, med njimi soboški püšpek dr. Peter Štumpf. Gda so šli lepau na red v cerkev, so zvonauvi tak zvonili, kak če bi človek lejpo igrauto (muziko) poslüšo. Iz Sakalauvec smo tri bile na srebrnoj meši, moja sestra, moja padaškinja Elizabeta pa dja. Nas je naš dühovnik Tibor Tóth pelo s svojim autonom ta pa nazaj. Telko lidi je vküpprišlo, ka je tista velka cerkev tak napunjena bila, ka je človek samo glavé vido. Mi smo srečni bili, ka smo odzar na sekreštjijo nota šli pa smo naprej mesto dobili. V predgi je škof Nándor Bosák trno lepau predgo o živlenji Andrása Veresa. Za izhodišče svoje prédge si je vöodebrau geslo Adduxit eum ad Jesum – Pripelo ga je k Jezuši, pa je gučo o dühovniškom poklici, steroga si je Andras Veres tö vöodebrau. Papež Janez Pavel II. ga je posvečo za püšpeka 6. januara 2000. Sombotelsko püšpekijo vodi od 2006. leta. Vsikšoma človeki da poštenjé, če je srmak ali bogati, z vsikšim na gunč stane. Mi smo se po meši tö srečali z njim. Gda je vö na vrata prišo, nas je spozno, včasin je do nas staupo, nam je rokau dau pa je par minutov z nami pripovejdo. S tejmi rečami je slobaud vzejo: »Vej se pa srečamo, če nam gospodni Baug dopisti.« E. Sukič Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu