PoStnina v SHS plačana v gotovini.
Časopis
za
naše verno ljudstvo
zlasti
za ude tretjega reda.
S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja
frančiškanska provincija sv. Križa.
XL1I. tečaj, v
7.-8. zvezek.
e>Q<s>
V Ljubljani 1925.
A. Slatnarjeva tiskarna v Kamniku.
Vsebina 7.-8. zvezka.
Stran
Bog Sveti Duh...........................97
Asketična šola ali vadnica popolnosti 98 Venček cvetlic' P. Placidu na grob . 105 Tretji red in njegovo delovanje v Mo-
nakovem (Miinchen)..................108
Spoštujte duhovnike! . . •. ..111 Serafska mašna družba..................114
Zidanje nove cerkve sv. Frančiška Spomini iz misijonskega življenja Razgled po serafinskem svetu . .
Priporočilo v molitev.............
Zahvala za uslišano molitev . . Darovi ...........................
Str«" . 1<6 . 117 . 125 . 127 128 128
„Cvetje“ izhaja v začetku vsakega drugega meseca. Naročnina znaša za celo leto 10 Din. — Naslov za naročila: »Cvetje«, frančiškanski samostan
v Ljubljani._________________________________ ^
Molitvenik bomo začeli razpošiljati pred koncem julija.
K Materi. Nauki, opomini in molitve za dekleta Marijinih družb. Napisal Janez Zabukovec, župnik. Drugi natisk. 1925. Tiskalo in založilo Tiskovno društvo v Kranju. — Knjiga obsega 425 strani in ima v prvem ib drugem delu različne nauke asketične vsebine prav primerne za dekleta me) svetom živeče. Ti nauki so kratko navodilo, kako more dekle bogoljubno živeti in doseči svojemu stanu primerno krščansko popolnost; v tretjem delu so razne molitve. Knjižico priporočamo.
Mali lord F. . . . Iz angleškega prevedel K. Pribil. Ljubljana 1925. 193 strani. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni nevezano 24 D., vezano 36 D' Knjiga nam slika malega dobro vzgojenega dečka, ki je poln dobrote do ubogih, nedosegljiv v ljubezni do matere, zaupljiv tudi do nasprotnikov, p temi lepimi lastnostmi premaga vse. Nam se zdi knjiga jako dobra in prl' kupljiva, vzgojno vplivajoča na matere in otroke, blaživna za trda srca ib tolaživna za mehke značaje. Le to nam ni všeč, da je v raznih imenih angleški pravopis. Dajte jo kateremukoli 'naših, naj jo glasno bere drugim, *(j ga poslušajo, pa je nihče ne bo mogel in tudi ne hotel brati, ker ne bo zna* izgovarjati angleških imen, kakršnih je knjiga polna. Za naše ljudi naj vsa< pisatelj priredi knjigo tako, da bodo v slovenskem pravopisu pisana fonetično tudi tuja imena in izrazi, da bodo mogli gladko brati; v oklepaj pa lehl<° stavite tujo pisavo. Dajte komu naših preprostih ljudi, ki ne znajo raze11 slovenščine družili jezikov, samo prve štiri strani uvoda te knjige drugjl" glasno prebrati, pa jo bo odložil za vselej. Ali naj se naši preprosti ljudje uče prej brati in izgovarjati težko angleščino ali francoščino, da bodo mog11 brati poslovenjene prevode tujih jezikov? Poslovenite tudi imena-vsaj v izgovoru.
Sprejemnice za tretji red so dotiskane in jih dobite pri pred' stojništvu tretjega reda ali pri vratarju franč. samostana v Ljubljani, pcrsamezb po 2-50 Din., čez 25 skupaj po 2'25 Dim_________________ _____________
Za porcijunkuljske. odpustke se mora po zadnji določbi (z dne 16. maja l92j|j razglašena od sv. penitencijarije 10. jul. 1924) v zadobljenje popolnega odpustka za vsa obisk redovne cerkve (frančiškanske, kapucinske, minoritske, ali v kateri je.ustanovlj1’ ‘ skupščina tretjega reda) moliti šestkrat očenaš, češčenamarija, čast O čet' Za druge molitve se ta odpustek ne dobi. V cerkvah, kjer je kanonično ustanovlj® ‘ skupščina tretjega reda, morejo ta odpustek dobiti vsi verniki, tudi oni, ki niso v treti redu; tretjerednlki, ki so tri km. oddaljeni od take redovne cerkve, ga morejo dobit svoji župni cerkvi.
BBoanaaoaanaBOODcsaZ:
Bog Sveti Duh.
(Konec.)
Kako naj Boga Sv. Duha častimo?
eščenje in pobožnost do Boga Sv. Duha se mora najprvo v tem kazati, da se skrbno varujemo razžaliti ga s kakim smrtnim grehom; ogibati se pa moramo tudi prostovoljnih malih grehov. K temu nas opominja sv. Pavel z besedami: .Duha ne uga-sujte se smrtnimi grehi (I. Tes. 5, 19). Ne žalite Svetega Duha
______božjega” (Efež. 4, 30) t. j.: Ničesar ne storite, kar bi nasproto-
v3lo Svetemu Duhu, kateri v vas prebiva.
Češčenje in pobožnost k Sv. Duhu se pa ne sme samo v tem kazati, 'k ga ne žalimo in žalostimo, ampak si moramo tudi prizadevati, da mu ast in veselje napravljamo s tem, da radi poslušamo in spolnujemo njegove ^avdihljeje in da se vadimo v različnih pobožnostih. Pred vsem moramo v> Duha moliti z dejanji vere, upanja in ljubezni.
Potem moramo Boga Sv. Duha večkrat prositi za odpuščenje svojih Bellov in brezštevilnih grehov vseh ljudi.
Dalje si prizadevajmo za pobožnosti k presveti Trojici in opravljajmo °l'ker mogoče dobro in pobožno navadne molitve krščanskega življenja in °ne> v katerih se delivec milosti, Bog Sv. Duh, izrečno imenuje. Take vaje znamenje sv. križa, proslava presvete Trojice .Slava Očetu in Sinu in Vetemu Duhu, kaker je bila v začetku i zdaj in vselej in na veke vekov, ^en;” veroizpovedanje, angeljsko pozdravljenje itd.
Slednjič so nam nasvetovane še sledeče vaje:
1.	Začni vsaki dan in vsako važno opravilo se zdihljejem k Sv. Duhu.
2.	Moli kolikerkrat mogoče, vsaj vsaki dan enkrat slavospev: .Pridi Stvarnik, Sveti Duh" ali .Pridi Sveti Duh".
3.	Prizadevaj si vsaki ponedeljek za posebno češčenje delivca vseh milosti in ne opuščaj, ako je mogoče, ta dan na čast Sv. Duhu vde-ležiti se sv. maše, da prosiš za njegov blagoslov v začetku tedna.
4.	Posebno pa posvečuj Sv. Duhu dobo od praznika Kristusovega vnebohoda do praznika presvete Trojice.
L
5.	Daj se sprejeti v mašno družbo na čast Sv. Duhu, katere namen je slaviti delivca milosti in pospeševati zveličanje vseh družbenih udov-Ker pa ta družba v Sloveniji najbrž ni dovolj znana, zato se vpišite v bratovščino Sv. Duha, ki jo imajo v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru postavno vpeljano. Voditelj te je semeniški gospod špiritualj. Kedof želi vanjo sprejet biti, naj se nanj obrne, ali osebno ali v pismu ali po dopisnici.
6.	Spodbujaj, nagovarjaj tudi druge, ako moreš, k gorečemu češčenju Sv. Duha.
1. Kratka molitev k Sv. Duhu:
„Sveti Duh, Duh resnice, nastani se v naših srcih, podari ljudstvo!11 svetlost svoje luči, da bodo tebi všeč v edinosti vere.*
(Odpustek: 100 dni enkrat na dan. Leon XIII. 1897).
2. Molitev k Sv. Duhu za Cerkev:
„0 Stvarnik Sv. Duh, pomagaj milostljivo katoliški Cerkvi, podpisi in krepčaj jo sč svojo nebeško močjo proti napadom sovražnikov, prenavlja) po svoji ljubezni in milosti tudi duha njenih služabnikov, katere si mazili’ da bi v Tebi Očeta in njegovega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa, na' šega Gospoda, poveličevali. Amen.“
(Odpustek: 300 dni enkrat na dan. Leon XIII. 26. avgusta 1889).
P. KAJETAN KOGEJ:
Asketična šola ali vadnica popolnosti-
TRETJI DEL.
O sredstvih popolnosti.
(Dalje.)
5. Moliti moramo s čistim in odkritim srcem.
Moli s čistim srcem!
sezuje
le
[reden stopi mahomedanec v svojo mošejo (molitevnico), čevlje in gre notri bos. S tem hoče pokazati, da se smemo popolnoma čisti bližati svojemu Bogu. Obleko si lehko č*st0 ohranimo, nikoli pa ne nog. Če torej mahomedanec sezuje Čevlje’ hoče s tem povedati, da moramo imeti čisto srce, kedar molifl,°' Mi katoličani se pa pri vhodu v cerkev pokropimo z blagoslov' ljeno vodo, v znamenje, da hočemo moliti sč skesanim in s pokoro oprafl',I,
t. j. čistim srcem.

S čistim srcem molijo vsi tisti, ki so v posvečujoči milosti božji. Kedor Se zaveda smrtnega greha, najbolje stori, da čim preje opere svoje srce v Zakramentu sv. pokore. Če mu ni mogoče spovedi opraviti takoj, naj vsaj °budi popolno kesanje s trdnim sklepom greha se tudi spovedati ob prvi
Priložnosti.
Toda molitve ne kazi le smrtni greh, ampak tudi vsak premišljeno storjen toali greh. Da Bog naših molitev ne usliši rad, tega so največ krivi mali §rehi, katerih se držimo trdovratno in se ne potrudimo zmanjšati njih število velikost.
Brat Egidij je bil neučen, pa od Boga razsvetljen mož; na mnoga du-h°vna vprašanja je znal jasno in lepo odgovarjati. Neki brat mu reče: „Oče, ITleni se zdi, naj bi človek imel veliko žalost in bolečino, kedar ne more • P°božno moliti.” Egidij odgovori: „Brat moj, svetujem ti, da lepo počasi s,ori to svoje; ako bi imel v eni posodi malo dobrega vina in bi bile še ^rože pod tistim dobrim vinom, je gotovo, da ne bi suval v posodo ali jo lresel, ker bi zmešal vino z drožmi. Zato ti rečem: Dokler ni molitev ločena 0(1 slehrne pregrešne in mesene radosti, ne bo našla tolažbe božje. Zato ni ^'sta pred obličjem božjim tista molitev, ki je zmešana z drožmi mesenosti. ^3to naj se trudi človek, kar najbolj more, da se loči od vseh drož napačna poželjenja, da bo njegova molitev pred božjimi očmi čista in da zadobi 'z nje pobožnost in tolažbo božjo (Cvetje IV. str. 209).
Da bodo torej tvoje molitve izdatniše, izprašaj vsaki večer svojo vest, °t>žaluj svoje premišljene prestopke čez dan in skleni popolnoma prostovoljnih Se zdržati nasledhji dan. Obudi pred daljšo molitvijo na kratko žalost nad j^njimi grehi in kmalu boš opazil napredek v svojih molitvah. Na tak način polagoma postal gospodar svojih strasti in boš lehko molil s čistim srcem.
Moli z odkritim srcem!
Če hočeš, da bo tvoja molitev odkritosrčna, se moraš tudi sam prizadevati in res želeti, da dosežeš, kar prosiš. Mogoče se boš čudil tem bedam in mislil: ke bi res ne želel, bi tudi ne prosil. Tu je treba povdariti, ^ Človek navadno res želi doseči, kar tiče časne in telesne zadeve, n. pr. kravje, srečo, premoženje itd. Drugače je pa pri duhovnih rečeh, kedar pro-S'tr,o, da bi nas Bog varoval skušnjav, ali da bi nas vtrdil v kaki čednosti n nam dal stanovitnost v dobrem. V duhovnih zadevah so naše molitve pojilo neodkritosrčne in sicer vselej, kedar sami silimo v skušnjavo in greh, edar si sami nič ne prizadenemo za čednost in se za stanovitnost v dobrem Jemalo trudimo. Življenje nas izdaja, — da v resnici ne želimo tega, za kar dlimo, in da nam molitev teče z jezika, ne pa tudi iz srca.
Mlad človek je zašel na polžka pota, vender ni opustil vsakidanje po-
bož
nosti do Marije. Imel je pa pomenljive sanje: na potovanju je bil in zdelo
hiu je, da mora lakote umreti. Tu se mu prikaže prebl. Devica, obdana 0(* svetih angeljev in mu ponudi jesti iz umazame posode, rekoč: „Vzemi n jej!” Mladenič odvrne: „Ne maram te jedi, ker je skleda umazana.” Ma-
rija odgovori: „Tako je s tvojimi molitvami. Molitev je dobra, tvoje srce je pa nesnažno. Bog nima nobenega veselja nad tvojo molitvijo." Pri tem se mladenič prebudi; celo življenje ni pozabil znamenitih sanj in nadalje je obračal veliko skrb na to, da se je njegovo življenje vedno vjemalo z molitvijo (Spirago Beisp. Sami. S. 522.)
Glejmo, da bo tudi naše življenje v skladu z našimi molitvami.
Moli vselej iz dobrega namena.
Odkritosrčna molitev ima tudi to lastnost, da je opravljena iz dobreg3 namena: Glavni namen molitve je in mora biti poveličevanje Boga in posvečenje neumrjočih duš. Zelo se pregrešijo zoper resnično molitev, ki molijo iz P°' stranskih namenov, ne torej zaradi Boga, ampak zaradi hvale ljudi. Ker je taka molitev Bogu nad vse zoprna in za nas brez koristi, moramo tudi o nekoliko spregovoriti.
a)	Farizejska pobožnost — ovira resnične molitve.
Brezbožni kralj Antijoh Epifan, o katerem nam sv. pismo sporoča velik0 grozot in napuha, je zbolel na strašno ostudni bolezni. V svoji popolni one' moglosti, ko je vsled smradu vse bežalo pred njim, je začel moliti in dela*' lepe sklepe, pa le na videz; njegovo srce je bilo zakrknjeno in molil je safl10 zato, da bi se rešil bolezni in ušel zasluženi kazni. Bog ni maral za njegov° neodkritosrčno molitev; črvi so živega oglodali in snedli. Neusmiljeni trin0^ je umrl grozne smrti. (II. Mak. 9, 13).
Kaj je farizejska pobožnost? Farizejska pobožnost ali svetohlinstvo ie tisti ostudni način pobožnega življenja, v katerem kedo hoče veljati za sveteg3, pobožnega in čednostnega, pa v resnici ni tak ali vsaj,ne v toliki meri, kakeI se kaže. (Geistessch. II. 359.) Po pravici imenujemo take navidezno poboža svetohlince. Ti hočejo le pokriti svoje umazano, večkrat zelo grešno življenje z navidezno pobožnostjo. Podobni so ljudem, ki dihajo smrdljivo sapo: bi pa to prikrili, se namažejo se vsakovrstnimi mazili in žvečijo razne diŠave' kar pa seveda ne vduši resnice.
Svetohlinci se nastavljajo najraje tam, kjer jih je najbolj videti; saj ravn0 to želijo. Vpričo drugih veliko molijo, se trkajo na prša, zavijajo oči, zdihujej0 globoko; izdaja jih neodkritosrčen, v tla obrnjen pogled in nekako plaze" ali mačja hoja. Zapisani so navadno v mnoge družbe in bratovščine, smatra)0 za hudobijo, če na določen dan ne opravijo svoje navadne spovedi, nič se pa ne zmenijo, če bi zamolčali pri spovedi tudi kak smrtni greh. — Druga0 pa živijo večkrat v sovraštvu, opravljajo in obrekujejo, do ubogih nim^ srca, nevošljivost jih pogosto navdaja. Po pravici piše sv. Bernard: „Navidezl1 svetniki so žalostni marterniki hudiča samega." (Spirago: Volksk. 11. 36"^ '
Kar bi jim moralo biti v zveličanje, to jim bo v pogubo. Na to mer'jj| tudi Jezusove besede: „Kedar molite, ne bodite kaker hinavci; ti namreč ra molijo stoje v shodnicah in uličnih vogalih, da se pokažejo ljudem. Resničfl0'

Povem vam, prejeli so svoje plačilo. Kedar pa ti moliš, pojdi v svojo izbo, zapri duri in moli k svojemu Očetu na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil” (Mat. 6, 5—6).
Taka pobožnost je na trhlih nogah in ne more biti stanovitna. Posebno žalostno je pri svetohlincih to, da sami sebe ne spoznajo, in da se svojim svetohlinstvom veliko škodujejo pravi pobožnosti; manj pobožnim se pristudi vsled svetohlincev vsaka še tako pametna pobožnost, ker nočejo veljati za svetohlince.
Ali je svetohlinstvo greh?
Svetohlinstvo je smrtni greh takrat, če kedo hlini izredne darove, katere Bog navadno deli le svetnikom. Taki izredni darovi so; nebeška prikazovanja, božja razodetja, zamaknenja, napovedi prihodnjih reči, čudeži itd. — Drugače hinavščina ni smrtni greh, če gre le za malenkosti in bližnjemu ni v škodo. Toda greh je vsikedar in sicer grd greh, če ne velik, pa majhin. Sv. Avguštin prišteva svetohlinstvo med hudobije: „Prihlinjena pobožnost ni nobena pobožnost, ampak dvojna hudobija, hudobija sama na sebi in hinavščina” (In Ps. .63). Sv. Jeronim uči: »Manjši greh je očitno grešiti, kaker pa skrivaj hudo delati, pri tem se pa svetega delati.”
Vsem je znano, kako zoprni so bili Jezusovemu Srcu farizeji vsled hinavstva. Nad njimi je izrekel večkratno gorje: »Gorje vam, .pismaučeni in farizeji, hinavci: ker čistite čašo in skledo od zunaj, znotraj pa sta polna ropa in nezmernosti... Gorje vam ..., ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se od zunaj kažejo ljudem čedni, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsake gnusobe. Tako se tudi vi odzunaj ljudem kažete pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice” (Mat. 23, 25, 27).
Svetohlince sovraži Bog in ljudje, njih ogabno početje bo obsojeno Pred sodnjim stolom Sinu človekovega, kaker zagotavlja pobožni Job: »Noben hinavec ne pride pred božje obličje” (13, 16).
Farizejske pobožnosti, svetohlinstva in hinavščine reši nas, o Gospod!
6. Molitev mora biti verna in zaupljiva.
Pri molitvi je treba vere.
Jezus je od tistih, ki so pri njem iskali pomoči, zahteval pred vsem živo vero. Kjer je našel trdno vero, tam je namah pomagal. Posebno živo Vero zahteva Jezus pri prosivni molitvi: »Karkoli v molitvi prosite, verujte, da boste prejeli, in vse se vam bo zgodilo” (Mr. 11, 24).
Verna molitev doseže svoj vrhunec tedaj, ako molimo v imenu Jezusovem in se pri tem opiramo na njegovo zasluženje. Še večjo moč doseže Molitev, ako se zaslugami Jezusovimi združimo tudi zasluženje njegove svete katere in svetnikov in se pri molitvi na nje sklicujemo. Taka molitev ne more zgrešiti svojega cilja, kaker zagotavlja Jezus: »Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal” (Jan. 16, 23). Opiraje se na to Jezusovo obljubo
je zapisal sv. Krizostom: .Knežja ušesa so malokomu odprta, božja ušesa pa vsem, ki le hočejo."
Bog je vsemogočen, on nam lehko da, česar ga prosimo; Bog je pa tudi neskončno dobrotljiv, zato nam tudi hoče dati. Če s tako živo vero molimo, moremo biti uslišani.
Pri molitvi je treba zaupljivosti.
K zaupljivosti v molitvi nas spodbuja sv. pismo. „Otroci, ozrite se na človeške rodove, in vedite, da še nobeden ni bil osramočen, ki je zaupal v Gospoda" (Sir. 2, 11). Nezaupljivost v molitvi je Bogu zoprna. Sv. Jakob zahteva pri molitvi prav trdnega zaupanja brez vsakega omahovanja: „Prosi naj pa se zaupanjem brez vsega pomišljanja, zakaj kedor pomišlja, je enak morskemu valu, ki ga veter goni in semtertja meče. Naj tedaj ne misli tak človek, da bo kaj prejel od Gospoda" (Jak. I. 6, 7).
Zato je Kristusova volja, naj Boga, kedar ga kaj prosimo, imenujemo očeta in se do njega obračamo s tistim zaupanjem, kaker se obrača zemeljski otrok k svojemu telesnemu očetu,. Isto izraža sv. Avguštin z besedami: „0 Bog, naš Oče si, več ni treba govoriti, ker nam to ljubeznivo ime veliko upanja daje."
Sv. Pavel piše: .Stopimo sč zaupanjem k sedežu milosti, da usmiljenje dosežemo, in milost najdemo ob času potrebne pomoči" (Hebr. 4, 16). .Nikar tedaj ne zgubljajte svojega zaupanja, katero ima veliko plačilo* (Hebr. 10, 35).
Ne bojmo se torej, da bi nam Bog odrekel to, kar nam je obljubil; kar Bog obljubi, to tudi izpolni. .Bog ni kaker človek, da bi lagal; tudi ne ko sin človekov, da bi se spremenil. Rekel je tedaj, in bi ne storil? Govoril je, in bi ne izpolnil?" (Num. 23, 19).
Sv. Katarino Sijensko so napadale že delj časa nepopisno nadležne skušnjave. Mislila je, da je na robu pogubljenja in da je z Bogom združena le Še s tenko nitko, ki se lehko vsaki trenotek utrga. Toda svetnica je molila s ponižnim zaupanjem k Bogu, in je bila ravno ob času najhujših napadov izvoljena nevesta Kristusova. (Silbert Hausb. S. 360)
Sv. Jederti je Bog razodel, da mu človek, ki zaupljivo moli, dela tako-rekoč silo in ga primora, dati mu vse, kar prosi. Podobno je učil sv. Janez Klimak: .Zaupljiva molitev dela silo Gospodu Bogu; je pa taka sila, ki mu je ljuba in dopadljiva." Sv. Avguštin pravi: .Zakaj neki nas Bog tako nujno opominja, naj ga prosimo milosti? Gotovo zato, ker nam jih hoče dati." Bog bi bil razžaljen, če bi pri molitvi ne zaupali v njegovo dobrotljivost in moč.
Stavimo vse svoje zaupanje na Boga in ne dvojimo v svojih molitvah, ali bomo ali ne bomo uslišani. Nezaupnost gojimo le sebi nasproti. Čem« torej obupavaš, duša moja, kaker da bi Bog ne maral uslišati tvoje molitve. On tebe prej sliši ko ti njega. Ali nimaš dovolj dokazov, da te ljubi?
Moli tedaj z velikim zaupanjem, ti otrok sv. Frančiška, a pri molitvi se zanašaj na zasluženje Jezusa Kristusa in tvoje molitve bodo močne, kaker so bile molitve sv. Frančiška.
a) Nekatere ovire verne in zaupljive molitve.
Tozadevnih ovir je veliko, lu se hočemo omejiti na nekatere bolj splošne. Pisatelj Mehler jih tako našteva:
1.	) Nekateri pravijo, saj mi ni mogoče moliti s polnim zaupanjem, ker ttoja molitev tolikrat ne doseže svojega namena. Res je, da naša molitev velikokrat ni uslišana, toda kriv ni Bog, pač pa mi. Mi ne dosežemo vselej, tar prosimo, zato ker ali ne molimo prav, ali prosimo za kako stvar, ki nam ni v zveličanje, ali pa, ker ni'smo v molitvi stanovitni.
2.	) Večkrat molimo tako, da se zdi, da nam z molitvijo ni resno. Če človek, ki je padel v vodo, vpije: Pomagajte, pomagajte! pri tem pa noče Prijeti za roko, ki mu hoče pomagati, kedo mu bo verjel, da resnično misli
pomoč. Vse to ima veljavo tudi za molitev. Če se mi sami za tisto, kar Prosimo, nič ne potrudimo, je dovolj očitno, da naša molitev ni odkritosrčna. Takih molivcev ni malo; oni sicer kličejo: »Gospod, Gospod!" zahtevajo zdaj to, zdaj ono, a rok ne zganejo, da bi tudi dosegli. Vsa njih molitev je lažnjiva in ni vredna uslišanja. Bog mora biti užaljen, če vidi, kako neod-kritosrčni smo v svojih molitvah.
3.	) Mnogi ne molijo se zaupanjem, ker mislijo, da vsled svojih grehov niso vredni, da bi bili uslišani. Povdariti je treba, da greh še ni popolna °vira dobre molitve. Toliko je resnice na tem, da Bog raje usliši pravičnega, nego grešnika; a docela napak bi bilo, ke bi kedo mislil: grešnik sem, čemu bi zastonj molil? Sv. Tomaž Akv. pravi, „da se v molitvi, ko prosimo mi-*°sti, ne naslanjamo na svoje zasluženje, ampak na božje usmiljenje." Iz tega s'edi, da more in sme tudi grešnik moliti sč zaupanjem.
4.	) Mnogi zopet ne molijo zaupljivo, ker sami čutijo, da slabo molijo, ^rav v živo jih zadevajo besede sv. pisma: »Prosite in ne prejmete, ker slabo Prosite." (Jak. 4, 3.) Koliko jih je, ki tako raztreseno molijo, da nič ne vedo, kako začno in kedaj nehajo. Taki molivci so bolj kazni kaker uslišanja vredni. Sv. Bernard se zgraža nad njimi in njihovo molitvijo rekoč: »Veliko krivico delaš Bogu, če ga prosiš, da bi uslišal tvojo molitev, na katero pa ti sam, k> jo opravljaš, ne poslušaš. Prosiš ga, naj pazi na tebe, ti pa nočeš paziti ne na sebe, ne nanj."
5.	) Mnogi pa tudi molijo se zaupanjem, pa niso uslišani in ne bodo Usiišani, ker bi bila stvar, za katero prosijo, škodljiva njih duši. Tu prosi družinski oče, ki težko preživlja sebe in svoje, za večje blagostanje. — Ko b‘ ga Bog obogatil, bi Bogu obrnil hrbet on in njegova družina. Kolikim Je bilo že bogastvo v večno pogubo 1 Tam zopet prosi bolnik za zdravje — Pa zadobljeno zdravje bi ga odtrgalo od Boga, globoko bi ranil svojo dušo
bi nesrečno umrl. Zato Bog ne usliši mnogih, ker jim noče in ne more škodovati na duši. Včasih se zgodi, če tudi redko, da Bog tudi nespametno Molitev usliši. To pa Gospod le zato stori, da kaznuje našo svojeglavnost, da nas pripelje do spoznanja in se vdrugič več ne vstavljamo njegovi sveti v°lji. Navadno nas pa ne usliši, ker nam noče dati v roko noža, ki bi nas
utegnil smrtno raniti. Jako lepo povdarja to resnico sv. Avguštin z besedami: *Bog nas njnogokedaj ne usliši; ne usliši nas pa zato, ker nas ljubi, in ker nam hoče usmiljenje skazati.“ (Mehler: Predigt. 74 S. 718—721.)
b)	Tudi zaspanost je ovira verne in zaupljive molitve.
Nekateri so tako slabi ali pa tako razvajeni, da pri vsaki daljši molitvi zadremljejo. Ali je taka molitev kaj vredna pred Bogom? — Kje je gospodar, ki se rte bi hudoval nad poslom, če mu pri vsakem delu zaspi? Koliko je vredno tako delo? Delo v pol spanju opravljeno je navadno za nič. Če pa že delo ni prida, koliko manj bo še le vredna molitev, ako se v dremoti vrši. Zato je Jezus tožil nad spečimi apostoli na Oljiski gori: »Ali niste mogli eno uro čuti z menoj?"
Od kod prihaja ta zaspanost pri molitvi? Ker ljudje nič ne mislijo, da je molitev pogovor z Bogom. Kedo bi se drznil dremati in kimati vpričo svojega kralja, kedar je ž njim v pogovoru? Kaj pa Bog, ali mari ni on mnogo več ko zemeljski kralj?
Če gre za časni dobiček, človek ne spi, naj je delo še tako naporno in dolgotrajno. Pri rožnem vencu pa gospodar komaj prime za molek, se že nekaterim zdeha, drugi pa kimajo. Če je kedo na plesu ali ženitnini, prebije lehko celo noč brez spanja, pri molitvi pa takoj postanejo oči dremotne in glava težka.
Svetniki so bili bolj čuječi pri molitvi, ko današnji zaspani kristjani. Kolikokrat so porabili le par nočnih ur za počitek, ves drugi nočni čas je bil posvečen molitvi.
Naša dremota pri molitvi je največ grda razvada in ne toliko utrujenost in onemoglost. Od prespanih molitev ne pričakujmo plačila.
, •
Nekaj pomočkov zoper zaspanost.
1.	) Če te zaspanec med molitvijo navadno lomi, kleči prosto in se ni-kamer ne naslanjaj. To zdravilo čudovito pomaga.
2.	) Če si tudi v tem položaju zadremal, zmoli še enkrat kot pokoro vse tisto, kar si prespal, ako to vestno vršiš vsakikrat, bo kmalu tvoje zaspanosti konec.
3.	) Ko ti začno oči skupaj lezti, predstavi si Jezusa, opominjajočega svoje speče učence: „Čujte in molite, da-ne padete v skušnjavo!"
4.	) Kedar si silno utrujen in je zaspanost skorej nepremagljiva, okrajšaj svoje molitve. Bolje je zmoliti krajšo molitev zbrano in pobožno, kaker še tako dolgo v zaspanosti in popolni raztresenosti. Vender ne hodi brez vsake molitve k počitku, če te zaspanec še tako nadleguje.
Vsa ta sredstva so dobra, posluži se zdaj tega zdaj onega, dokler postaneš tudi pri molitvi gospodar samega sebe.

c)	Nekaj pripomočkov za zaupljivost v molitvi.
Zaupljivost v molitvi pospešujejo:
1.	) Post in miloščina, ki ste dve bojni krili, molitve (Sv. Avguštin).
2.	) Da bomo hitreje uslišani, pomaga v ta namen storjena obljuba, katero pa moramo vestno izpolniti.
3.	) Če molimo pred podobami svetnikov, ali na njih grobovih in jih kličemo na pomoč, bomo hitreje uslišani. *Bog je sicer povspod, toda ne usliši povsod na enak način naših prošenj" (Sv. Avguštin).
4.	) Tudi tista molitev ima prednost, katero jih več skupaj opravlja v istem času. Jezus sam zagotavlja: „Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v katerikoli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Zakaj kjer sta dva, ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi" (Mat. 18, 19—20). — „Če se kristjani zbero in molijo v velikem številu, so enaki močni vojski, ki sili Vsemogočnega, da jih usliši" (Tertulijan). Kako zaupljiva je bila skupna molitev mlade cerkve, ki je molila za Petra in je bil čudežno rešen. — Zato ima pa tudi tretjeredna molitev, ki je javna cerkvena molitev, večjo moč, kaker druga, ki jo sami opravljate. Jako dobro je, svoje zadeve tudi drugim priporočiti v pobožno molitev n. pr. duhovnikom, da se vas spominjajo pri sv. maši, redovnikom, sobratom in sosestram tretjega reda itd. V redovnih hišah se večkrat, gotovo pa vsako nedeljo, vsaj v naši Provinciji, opravlja konventualna sv. maša, ki se v prvi vrsti daruje za žive 'n mrtve dobrotnike samostana. Ravno tako se v novicijatu in klerikatu naše °krajine ob nedeljah v ta namen moli serafinski rožnivenec, s katerim se 'ajnim dobrotnikom naklanja popolni odpustek. Za dobrotnike pa molijo vsaki dan tudi po skupnem obedu iu večerji ter pri drugih molitvah. Na take skupno opravljene molitve moramo imeti veliko zaupanje.
Venček cvetlic P. Placidu na grob.
(Konec.)
e mislite, da pokojni P. Placid, ki se je izčrpal v delu za večni blager duš, ni imel zmisla za časno gorje bližnjega. Nasprotno! Prav zato, ker je tako ljubil duše, je na stežaj odprl srce tudi trpečim, katerim so skrbi in bridkosti grenile življenje ali jih je morilo telesno trpljenje.
Rad in neredkokrat je obiskoval družine, v katere je zašla °tožnost in jim je skrb težila duše. Ni hodil tja brez vspeha. Večkrat so po dekaterih besedah tolažbe in bodrila celi skladi poskušenj in žalosti zdrknili s trpečih src. Je pač znal dušo naravnati proti Srcu, ki je vir vse tolažbe.
Kedar bolečine le ni mogel odtrgati od duše, je popeljal trpeče srce k Gospodu na Oljisko goro. Lepo je izpeljal misel: »Mar nebeški Oče 01 ljubil svojega Sina, kateremu keliha ni odvzel? Pa kako ga je ljubil! Imejte zavest, da vas Jezus zdaj, ko trpite, ljubi bolj, kaker sicer. Ob ti-le misli vam bo laglje.“ In je res bilo.
Veliko ljubezen rajnega P. Placida do telesnih trpinov nam odkrivajo njegove besede, še bolj njegova dejanja. Malokateremu mej nami se je zemeljsko gorje tolikokrat in v taki grozoti odkrivalo kaker njemu. Vselej ga je napolnilo z največjo žalostjo. Pogosto so mu iz sočutnega srca privrele besede: „0, koliko ljudje trpe!" Smilili so se mu lačni otroci, bolniki brez prave in zadostne postrežbe, ubogi upokojenci, stari ljudje, zlasti listi, ki so pred vojsko živeli v boljših razmerah.
Če le mogoče, je pri obedu in pri večerji shranil za uboge kos kruha. Vedno, tudi med vojsko, se je toplo in odločno zavzemal za ubožne dijake, ki so prišli v samostan prosit hrane. Oprt na božjo besedo in lastno dolgo-' letno skušnjo nam je govoril: »Čimbolj pomagamo ubogim, če tudi sm° sami navezani na miloščino, tembolj bo Oče ubožcev poskrbel za nas." Ni se motil.
Močno je želel in se tudi resno trudil, da bi dobili bolehavi in obubožani duhovniki primeren dom v Kamniku, ali v okolici mesta, kjer bi bili se vsem potrebnim preskrbljeni. Z veliko vnemo je zagovarjal svojo misel, ki se je vsem zdela zelo umestna. In je tudi. Le žal, da se resnično plemeniti nameni niso vresničili.
Večkrat je potrkal na usmiljena srca svojih prijateljev. Nikedar ne zase, ampak vselej le za uboge. In odpirala so se mu skorej vedno prav na široko. Ves vesel je nosil izprošeno podporo bolnikom in ubožcem in razni«1 zavodom. Čim večja je bila, tem bolj se mu je mudilo, da jo odda. Že njegov smehljajoči obraz je razločno govoril, kako mu je to dobro delo.
Nenavadno visoki zneski so se vsipali iz rok rajnega, vender niso zapustili v njem niti najmanjšega sledu nagnenja do časnih dobrin. V kremenite duše se denar ne zaje. P. Placidova je bila taka! Umevno je, da življenja, ki je izžarevalo samo ljubezen, hladne zemeljske vrednote niso mogle objeti. Težko, da bi se ga bile sploh lotile. Tu imate preprosto podobo lj«' beznivega P. Placida! Bolj jasno bi jo vam začrtal samo tisti, ki bi mog°* doumeti njegovo ljubezen, ter bi tudi sam tako ljubil, kaker je on.
Druga značilna lastnost resnično lepega P. Placidovega srca je bila njegova nenavadna skromnost. Osemnajst let je bil provincijal. Petkrat je bil generaljni vizitator raznih provincij, ki jih je nadziral in vrejeval v imen« vrhovnega redovnega predstojnika. V bivši Avstriji je bil odlikovan z visoki«1 redom. Ljubljanski vladika ga je ob zlati maši imenoval za svojega konzi-storijalnega svetovavca. Človek bi mislil, da je bil rajni na vse to ponose«-Sodite! Hodil je okrog pogosto v ponošeni obleki. Vsaka je bila dobra. M* je bila snažna, ali so jo krili madeži, ali je bila zakrpana, ali nova, za vse to ni vprašal. Včasih smo ga opozorili, da bi bilo prav, obleko tako ali drugače očistiti. Pa je dvignil naočnike na čelo, z rokavom obdrgnil zaprašen0

mesto, rekoč: „Bo že dobro!" Zanj je bilo-, četudi smo dejali, da ni. Sicer tega ne hvalimo, ampak hočemo samo reči, da mu zunanjost ni povzročala Prav nobenih skrbi. Še manj mu je pa bila povod ponašanja.
Kako je sodil o redovnih časteh, najbolj pojasni sledeče. Na dan šeste izvolitve za provincijala (19.10.1919) je potožil sobratu, da celo noč ni mogel spati. Na vprašanje, zakaj ne, je odgovoril: .Sinoči sem že slutil, kako bodo izpadle volitve. Misel na ponovno izvolitev za provincijala me je tako zbegala in strašila, da nisem mogel vso noč zatisniti očesa." Tako je govoril mož, ki je imel v provincialnih poslih nenavadno veliko spretnost in ki je Bogu služil bolj 2 ljubeznijo kaker sč strahom.
Vsi smo poznali P. Placidovo mnenje o svetnih priznanjih. Za zgled naj služi tole. V Avstriji je dobil odlikovanje viteza Franc Jožefovega reda. Toda visokega odlikovanja ni nigdar nosil. Sem ter tja smo ga vprašali, kje ima red. Odgovoril nam je vedno: .Ne vem, kam sem ga založil". Pd njegovi smrti smo njegovo celico vrejevali. Iskali smo tudi imenovani red. Nikjer ga ni bilo. Sodili smo, da ga je porabil za uboge, ali pa za novo cerkev v Šiški. — Pač pa smo izteknili zapečaten in neprerezan ovoj, ki je hranil Uradno listino, š katero mil je bilo odlikovanje podeljeno. Torej, diplome viteškega reda ni ne odprl, ne pogledal.
Le Bogu je znano, koliko dela in Žrtvovanja je vsebovalo dolgoletno življenje rajnega P. Placida. Obojno je bilo tudi nenavadno blagoslovljeno. Delo je včasih s kakšno besedico omenil. O trudu je dosledno molčal. Vender je bil vesel, ako ga je kedo spomnil na srečno izpeljane načrte. Navadno je takrat takoj pristavil: .Hvala Jezusu, ki je tako dober! Vse je le njegovo delo."
Lepo je ocenil P. Placidovo skromnost visok cerkven dostojanstvenik z besedami: „P. Placid je bil samo eden; velik po svojih delih, še večji po svoji serafinski ponižnosti, pravi vzor sina sv. Frančiška."
Še nekaj nam je pokojnega P. Placida tako močno omililo. Bila je ujcgova otroška pobožnost. Preveč je bil zaposlen, da bi bil mogel po dnevu vse ukazane in zasebne molitve opraviti. Zato je zgodnji jutranji čas posvetil •Uolitvi. Z rednim premišljevanjem in drugimi molitvami se je pripravljal na Sv- mašo. Tako lepo je maševal, da je moral slehrni, ki ga je videl, dejati: »Žiyo veruje v presvete skrivnosti in jih s£ vso močjo duhovniškega srca 'jubi.“ Silno ga je vleklo pred tabernakelj. Koliker le mogoče pogosto in dolgo se je tam mudil. Sicer je pa svojo ljubezen Gospodu najlepše pokazal z neutrudljivim in nesebičnim delom zanj.
Skorej vedno je z molitvijo rožnega venca hodil na delo za duše; enako se je vračal. Ako ste stopili v njegovo sobo zvečer, ste ga videli z Molitveno knjižico v roki ali z rožnim vencem hoditi gori in doli, ali pa ^tanjenega nad knjigo, ki mu je služila za premišljevanje.
Veliko je moliL Že njegovo obličje in sploh vse vedenje med molitvijo, Uatn je jasno govorilo, da je molil tudi lepo, zelo zbrano.
V vsakem oziru je bil rajni P. Placid resnično plemenit značaj. Čim dalje se časovno odmika, toliko bolj se nam njegova prelepa podoba odkriva, ^cdno bolj čutimo, koga smo izgubili. Z ne majhno žalostjo se spominjamo
13. marca, ko nam je sobrat, ki mu je stregel, ob štirih zjutraj izrekel težke besede: »Pol ure so že v večnosti 1“ Začutili smo trpko bolečino. Kaker da bi se pomišljalo srce, naj li še dalje bije. Drug za drugim smo šli pred mrtvega očeta. Težko bi povedal, kaj smo čutili. Molitve in solze so govorile o naši ljubezni in zapuščenosti.
Že nad tri mesece pokojnega P. Placida bridko pogrešamo. — Povsod pogrešamo. Njegova celica lepo pripravljena čaka naslednika. Ta ali drugi sobrat stopi noter. Vse je tako tiho. Tiho? Mogoče drugim, nam ne! Saj nam toliko spominov glasno govori o očetu, po katerem tukaj še bolj
in ponovno zahrepenimo. Toda, očeta le ni in ni-----------------Bog nam daj
priti v nebesa, da ga bomo tamkaj zopet našli 1	P. Rega/at.
P. ROMAN TOMINEC, O. F. M.
Tretji red in njegovo delovanje v Monakovem (Miinchen).
godovina monakovske skupščine tretjega reda je precej pestra, ni vselej vesela, a vedno častna. Leto ustanovitve se ne da točno ugotoviti, vender je skorej gotovo, da so uvedli Frančiškani tretji red v Monakovem v 13. stoletju, brez dvojbe pa gotovo pred početkom 14. stoletja. Dokaz za to je dejstvo, da se je že proti koncu 13. stoletja združilo nekoliko tretjerednic, ki so uvedle skupno življenje. Kljub temu, da so poročila o fhonakovskem tretjem redu silno redka, je vender dokazano, da je malone edina skupščina, ki ni nikoli prenehala. Med svoje člane je štela ude najodličniših rodovin, razne grofei vojvode, kneze in kralje. — Ustanovnik prekrasne monakovske gotske stolice Naše ljube Gospe, vojvoda Sigismund, je bil tudi član monakovske skupščine-
Od osemnajstega stoletja dalje so poročila bolj pogostna; zapisniki predstojništva in tudi Udov so večinoma ohranjeni.
Vihar tako imenovane prosvetljene dobe, ki je veliko število skup-ščin docela uničil, je monakovska skupščina prestala dokaj srečno. Pač Pa je prišla nadnjo težka poskušnja leta 1802. Kjer se danes pred arkadami dvornega gledališča svetlika v soncu mogočen bronast spominik Maksa Jožefa, je tedaj stala ondi frančiškanska cerkev in samostan. Obojno so omenjenega leta podrli. Frančiškani so morali oditi v Ingolstadt ob Donavi1) in skupščina je ostala brez vodnikov. Toda udala se ni. Predstojništvo skupščine je vložilo priziv na vlado, naj dovoli, da obstoji vsaj tretji red, če že mora prvega zatreti. Sklicevali so se pri tčm, da je skupščina pred kratkim žrtvovala brez upora vso svojo zakladnico dragocenih cerkvenih posod in da je tudi za
’) 4. marca 1802 ob 4. url zjutraj. Poročilo se glasi dobesedno »odpeljani v lngo1' stadt« (»abgefuhrt«).
v°jni davek odštela 38 florenov (zlatih goldinarjev). 7. marca so prošnjo ugodno rešili; skupščini je bila dovoljena cerkev Sv. Duha. Vse stroške je korala skupščina sama poravnati, poleg tega je morala na zahtevo magistrata Prispevati letno za „višjo nedeljsko šolo” in skrbeti za pridigarja in kateheta.
Po petindvajsetih letih je poklical kralj Ludovik I. frančiškane zopet Uazaj v Monakovo in jim je dal cerkvico sv. Ane.
Tretjereda skupščina se je seveda takoj preselila iz cerkve Sv. Duha v frančiškansko cerkev sv. Ane. Četudi je bila majhina — je bila vender le 'asten dom.
Nekaj posebnega je bilo stališče vlade vsa ta leta. Ohranjeni vladni dopisi imajo za tretji red najrazličniša imena: »Spokorni red v cerkvi sv. Duha”, »Zveza sv. Frančiška”, »Udruženje patrov frančiškanov Tretjega reda v Mo-Uakovem”.1) Tretjeredna skupščina je bila namreč pod varstvom vlade in je **° taka vživala pravice državno priznane ustanove — kar je bilo pogosto velikega pomena. Seveda je bilo neprijetno sestavljati vsakoletni račun o iz-^ni miloščini in poročati o tem vladi. Brez njene vednosti ni bil dovoljen Uoben večji izdatek. To razmerje, edini slučaj na Bavarskem, je trajalo do Evolucije 1918. Od tedaj ima skupščina popolno prostost in upravlja samo-Sl°jno tekoče denarne posle.	,
V	zadnjih letih je sedanji voditelj2) tretji red prenovil. V predstojništvu s° zastopani vsi stanovi in sicer sorazmerno sč številom udov posameznih s,anov. Celo mesto je razdeljeno na 12 okrožji, vsako okrožje v posamezna P°dokrožja primerno številu članov, ki tam prebivajo.3) Slehrno okrožje in P°dokrožje ima svojega predsednika ali tudi predsednico, ki mora vestno Srbeti za izročeni delokrog. Vsak slučaj bolezni, smrti, spremembo stano-Vanja in razne želje in potrebe mora naznaniti odboru; za vse je poskrbljeno.
Voditelji okrožji se letno trikrat snidejo k posvetovanju, da predlože P°tem morebitne potrebne izpremembe p. voditelju. Enkrat na leto pridejo Otipaj predstojniki podokrožji v isto svrho.
Poduk novincev je docela v rokah p. voditelja. Le nadziranje o rednem Prihajanju izvajajo starejši za to določeni člani, (oz. članice).
Leta 1922.se je osnoval iz vrst tretjega reda posebni takozvani »Do-^Ci misijon.”4) Namen, cilj in osnovne poteze naj v naslednjem kratko orišem.
V	velikih modernih župnijah duhovščina nikaker ne more zadostiti vsem P°riebam. Kako naj ve župnik 20 000 duš obsegajoče župnije za vse slučaje, /|er bi bila telesna ali duhovna pomoč potrebna? Kako naj vse obišče? ^ko naj ve, kam hodijo otroci v šolo? Ali obiskujejo otroci božjo službo
ne. Take in podobne stvari tvorijo delokrog sester »domačega misijona.” ^ajo lastno hišo, kjer žive skupno pod predstojnico po vodilu tretjega reda.
Čečene so enotno, vender nosijo svetno obleko. Obljube imajo iste ko navadni tretjeredniki.
’) vse dobesedno prevedeno.
2)	Dr. P. Heribert Holzapfel.
3)	povprečno 5—6 podokrožji.
v. , 4) Cf.: W. Wiesen. O. S. C. — Seelsorge u. Seelsorghilfe. Freiburg i. B. Caritas-er'ag 1924.
Te sestre obiskujejo rodbine, kjer se verska vzgoja otrok zanemarja' Pogosto je le prevelika nevednost starišev kriva, da pošiljajo otroke v brezverske šole. Sestra jih poduči in razloži potrebno. Seveda uspehi in tudi neuspehi ne izostanejo.
Delo teh sester je razdeljeno v dva oddelka. Centralna družba obsega celo mesto. Semkaj spadajo zlasti prijavni posli. Ena sestra popisuje dnevno v policijskem uradu imena novodošlih rodbin, druga zaznamuje na magistratu tedensko vse porode v katoliških in mešanih zakonih oklice onih novoporočencev, katerih eden (on ali ona) je katoliški. Vsa poročil pošiljajo tedensko posameznim župnim uradom. Odkar je cerkveno pokopavanje ločeno od meščanskega (od oktobra 1923) imajo sestre tudi svojo pisarno v pokopavališki centrali, odkoder telefonično vsak slučaj naznanij0 prizadetemu župnijskemu uradu. Na ta način se često da preprečiti, da katoličanov ne sežigajo in ne pokopavajo brez blagoslova.
Centrala oskrbuje tudi šolanje novih sester, ki obiskujejo dobro ureje° za njih delo potreben poduk.
Bolj važno ko centralna služba je delovanje sester v posamezni*1 župnijah. Katoliški .domači misijon" namerja v vsaki župniji namesti*1 vsaj eno sestro, ki dela in ravna docela po župnikovih navodilih. Vso oskrb0 seveda dobi v domu sester. Njeno delo je predvsem, da vodi katalog mešani*1 zakonov.1) Za te opravi vse obiske, ki so v zvezi z lajiškim apostolatom'
Često je dušnopastirsko delo šele tedaj omogočeno, če so tla po del**1 usmiljenja in ljubezni pripravljena. V župniji nastavljena sestra ima doho<* tudi v družine, kamer duhovnik skorej ne more iti; ta obvesti točno o vse*1 slučajih bede, pomanjkanja, bolezni, zanemarjenosti ali preteče nravne nevarnosti, župnika, ki ukrene potrebno. Za to so mu na razpolago župnijske strežnice, ki opravljajo v takih družinah brezplačno bolniško postrežbo, v času poroda, nenadne bolezni samskih ljudi, ki nimajo sredstev za bolnico it“' Ta postrežba se vrši brez vsakega prigovarjanja za verska tolažila, le zato. da ljudje, ki so morda docela obupani, vidijo živo, nesebično ljubezen. Tr<*a srca se omečijo in pripravljena so za besedo o ljubezni božji. Prav ta P°’ slednja bolniška strežniška služba je našla nenavaden odmev v vseh krog1*1 Zlasti še, ker ne delajo nobene razlike med katoličani in drugoverci, vernimi in nevernimi. Kjer je sila, tja pošlje župnik sestro, da služi in streŽe in pripravlja pot Gospodu.
.Domači misijon" vodijo in oskrbujejo po škofovi želji frančiškani bavarske provincije. Podrdbna navodila za sestre še niso izdana, ker je stvaf še nova in sedanji voditelj še le iz skušnje išče potrebno, da bo mogel sestaviti dovršena koristna in potrebna navodila.	(Konec prih )
l) V Nemčiji so mešani zakoni veliko bolj pogosti ko v naših krajih, kjer je ^te vilo protestantov sorazmerno le majhino.
mm
Spoštujte duhovnike!
ekaj let ali celo desetletji sem napadajo razni protikatoliški čas-niki in različne osebe, ki so v veri opešale in se potopile v razne strasti, ti grdijo, obrekujejo in napadajo katoliške duhovnike. To je žalosten pojav mej katoliškimi Slovenci!
V tem spisu nočemo zavračati razne krivične trditve, ne zagovarjati greha, ki ga obsoja Bog in vsi pošteni ljudje, posebno pade vanj višje stoječa oseba, duhovnik. Greh je greh, vreden in potreben Vse obsodbe in nihče ga strožje ne obsoja ko sv. Cerkev in Bog sam.
Toda nasprotniki sv. Cerkve ne obsojajo greha, tega celo hvalijo in zagovarjajo v romanih, glediščih, v družbi, na plesiščih in drugod. Obsojajo Pa pogosto duhovnike, ki niso padli in nakladajo nanje grehe, katerih nikedar n>so storili. Največ grehov naložijo na hrbet poštenih, dobrih, zglednih, dejanih duhovnikov in pravijo: glejte! taki so! Kedo? Koliko? — Ne dajo Osnega odgovora. — Pokojni Aškerc, duhovnik, ni bil zgleden duhovnik, Pa ga niso napadali — pokojni kardinal Misija, vedno zgleden duhovnik, Svet mož, nadškof in kardinal je pa moral prenašati veliko obrekovanja in številno napadov. Namen tistih, ki dobre duhovnike grdijo, ni odpraviti Šreh, ampak vzeti ugled dobrim, zglednim gospodom, s tem pa ljudi odbiti najprej od njih, potem od sv. Cerkve, vere in vpeljati jih v nevero.
V času sv. Frančiška je bilo v resnici mnogo slabih duhovnikov. Ljudje s°’ kaker po navadi, obsojali cel duhovski stan. Krivoverski Katari in Valdenzi s° celo trdili, da so duhovniki, ki so v smrtnem grehu, izgubili duhovsko °t>last. Frančišek je v tem času prišel v Lombardijo, Od vseh strani so ljudje sLupaj hiteli, da bi ga pozdravili. Neki katar, krivoverec, se prerije mej mno-žico do Frančiška, kaže s prstom na župnika tistega kraja in pravi: »Povej aam vender, ti dobri mož, kako si more ta dušni pastir lastiti vero in spo-
vanje, ker z neko žensko grešno živi?" Frančišek stopi k duhovniku, po-
^ekne predenj v blato, mu poljubi roko in pravi: „Ne vem, če so te roke v resnici omadeževane, pa če bi tudi bile, vender zakramenti, katere nam 'klijo, niso zgubili moči in sadov. Te roke so se mojega Gospoda dotikale. 1 spoštovanja do Gospoda častim njegovega zastopnika; če je sam za se s'ab, za mene je dober."
Kaker je Frančišek pri tej priliki pokazal spoštovanje do duhovne osebe, ak° je ravnal celo življenje in je zahteval tudi od vseh svojih, naj duhovnike gostujejo. Ko so bratje proti koncu njegovega življenja prosili, naj jim da a^e nauke v spomin, jim je to troje naročil: naj se medsebojno ljubijo, tlaJ visoko cenijo sveto uboštvo, naj svoje predstojnike in duhovnike sv. Cerkve sPoštujejo (Speculum perf. 87). Zato je dal napisati v svojo oporoko: »Gospod ^ je dal toliko vero do mašnikov, ki živijo po predpisih svete rimske Cerkve, 2aradi njihovega posvečenja, da se hočem, če bi me tudi preganjali,’ k njim tekati. In če bi imel toliko modrost kaker Salomon in bi zadel na uboge
mašnike, ki živijo mej svetom po župnijah, nočem pridigati proti njihovi volji' Hočem se jih bati, jih ljubiti in častiti ko svoje gospode. Nočem v njih gle' dati greha, ker vidim v njih Sina božjega in ker so moji gospodje. To pa delam zato, ker telesno ne vidim na tem svetu od najvišjega Sina božjeg3 kaker njegovo presveto Telo in njegovo presveto Kri, katero oni sami p°' svečujejo in samo oni drugim dele ... In vse bogoslovce in tiste, ki nart oznanjujejo presveto božjo besedo, moramo častiti in spoštovati ko take, $ nam podeljujejo duha in življenje/
Frančiškovo spoštovanje do duhovnikov je torej dobro utemeljeno >fl ne prihaja iz boječnosti ali hinavščine ali zemeljske koristi, ampak iz trdne vere v Jezusovo pričujočnost v presv. R. T. Duhovnike moramo torej sp°' štovati zavoljo njihove službe, zavoljo visoke, božje oblasti, s katero posve-čujejo kruh in vino v presv. Rešnje Telo in Kri. Častiti jih moramo tudi i* hvaležnosti, ker nam delijo nebeški kruh, ker nam v božjem imenu delij0 odvezo od naših grehov, ker nam lomijo kruh božje besede. Toliko spoštovanj do duhovnikov je Frančišek imel, da je večkrat rekel: „Če bi srečal v isten1 času svetnika, ki bi prišel iz nebes in ubogega duhovnika, bi najprej pozdravi' duhovnika in mu poljubil roke, potem bi še le počastil svetnika."
Frančišek je terjal od svojih bratov tudi otroško zaupanje in pokorščin0 do duhovnikov. Toliko zaupanje je imel do njih, da se je povsod kamer je prišel, najprej pri njih oglasil in se pri njih zadrževal in se vedno le k nji111 zatekal. Ko ga je oče tožil pri svetni gosposki, ni hotel iti na odgovor, ga pozove asiški škof, pride brez ugovora in se rad ukloni njegovi razsodb'' K duhovnikom se je zatekal samo iz spoštovanja do njih; nikjer ni iska' lastne koristi, saj se je večkrat pripetilo, da se je tudi pri njihovi miži ^ dovoljil le z izprošenimi koščki kruha; če so mu hoteli streči ali skazov«'1 časti, se je zahvalil in odšel. Obnašal se je do duhovnikov ko sin do oče*a’ Nekedaj je šel v Imoli škofa prosit, naj dovoli njemu in njegovim brato01 pridigati. Škof odgovori: »Svojemu ljudstvu že jaz sam pridigam; le puS' stvar pri miru." Frančišek se ponižno prikloni, odide, pa se v teku ene ure zopet vrne. »Kaj pa zopet hočeš?" ga vpraša škof. Frančišek odgovor'( »Gospod! Če oče sina pri enih vratih zapodi, pride pri drugih notri." Šk° pravi na to: »Dovolim tebi in tvojim bratom, da smete od sedaj nadalje pr‘' digati v moji škofiji; vaša sveta ponižnost to zasluži."
Nekateri so Frančišku svetovali, naj prosi pri rimskem sedežu za d°' voljenje, da smejo njegovi bratje povsod pridigati. Svetnik pa pravi: bi ne bila volja božja. Bog hoče, da najprej spreobrnem cerkvene kneze ponižnostjo in spoštovanjem. Če bodo ti videli, da sveto živimo in da r spoštujemo in se ponižno obnašamo, bodo prosili, naj pridigamo in bo^° sami ljudi k pridigam vabili in želeli, naj jih na pravo pot pripeljemo. 1 bo več vredno, ko vse pravice, ki bi vas le prevzetne napravile. Vedite, bratje< da je spreobračanje duš Bogu zelo ljubo; bolje pa je to doseči v miru, kakef pa v prepiru z duhovščino. Zato pa bodite duhovščini podložni, da ne b° vi krivi nevoščljivosti. Če ste otroci miru, bote za Boga pridobili duhovščin
'n ljudi in to bo Gospodu bolj ljubo, kaker če bi pridobili zanj le ljudi, duhovščino bi pa žalili."
Ta Frančiškova zaupljivost do duhovnikov in njegova ponižna podložnost Pa ni bila slabost značaja ali bojazljivost, ampak le sad njegove ljubezni do Gospoda v presv. R. T. Kedar je bilo treba spoznano voljo božjo izpolniti, je svetnik vselej odločno zastopal svoja načela tudi pred škofi in papežem. Hinavščine, prilizovanja, klečeplastva Frančišek ni poznal. Naturno in prijazno, Ponižno in ljubeznivo je bilo njegovo vedenje do zadnjega gobavca in naj-Hšjega kneza, ker je v vseh videl sobrate odrešene z Jezusovo krvjo.
Frančišek je dobro poznal življenje duhovščine, vedel je, da nekateri ne živijo po predpisih sv. Cerkve, pa jih zato ni sodil, ampak je raznašanje njihovih napak in grehov odločno obsojal. V svojih .opominih" piše: .Čeravno so tudi duhovniki grešniki, vender ne smem nikogar soditi, ker je Gospod sodbo sebi pridržal. Zakaj, kaker je njihova služba bolj vzvišena, kaker vse druge službe, tako je tudi greh storjen proti njim večji, kaker vsi drugi grehi storjeni proti vsem drugim ljudem."
Ker je Frančišek vedel in videl, da tudi duhovnik lehko pade v greh, zato je pa te tudi po potrebi opominjal k čednostnemu življenju, posebno Pa še k gorečemu češčenju in velikemu spoštovanju do presv. R. T. Sam je vzel metlo in je pometal cerkve, kjer je našel nesnago. Pisal je pismo na vse duhovnike, kjer jim daje potrebne opomine. V pismu na generalni kapitel Piše s pravo Frančiškovo ljubeznijo in ponižnostjo: .Prosim vas, moji bratje, Poljubovaje vam noge in se vso ljubeznijo, katere sem zmožen, da vsi ska-zujete vso mogočo čast in spoštovanje presv. Telesu in Krvi Gospoda našega Jezusa Kristusa. V Gospodu prosim vse svoje brate, ki so mašniki in ki bodo ali želijo biti, naj opravljajo sv. mašo ... iz svetega in čistega namena, ne za zemeljske stvari, ne iz strahu pred človekom ali iz ljubezni do njega — kaker da bi hoteli ljudem dopasti . . . Poslušajte, moji bratje: če častimo Preblaženo Devico Marijo, kar je prav, ker je nosila Jezusa v svojem naročju, če je blaženi Janez Krstnik trepetal in se ni drznil dotekniti se glave Boga - človeka — če spoštujemo grob, v katerem je nekaj časa ležal, koliko bolj svet, pravičen in vreden mora biti tisti, ki se z rokami dotika, z hstmi in srcem sprejema in drugim v vživanje daje njega, ki več ne umrje, ki bo večno živel, ki je poveličan in katerega angelji gledati želijo. Glejte Svoje dostojanstvo, bratje, ki ste mašniki — in bodite sveti, ker je on svet. In kaker je Gospod Bog zavoljo te skrivnosti vas nad vse druge počastil, tako morate vi njega bolj ko vsi drugi ljubiti, častiti in spoštovati. Velika nesreča je in obžalovanja vredna slabost, imeti ga tako blizu pri sebi, pa se Še zmeniti za kaj druzega na svetu ..."
Če posnamemo na kratko Frančiškovo mišljenje o duhovnikih, moramo reči: 1) Frančišek ima duhovnike in bogoslovce za svoje gospode. Skazuje jim ne le časti in spoštovanja, ampak jim je tudi podložen.
2)	Pri tem odločuje duhovniška služba, ne osebna vrednost duhovnika,
3)	Posebnost službe je vzrok, da se popolnoma podvrže.
4)	Ta posebnost službe obstoji v mašniškem posvečenju, ki daje oblast posvečevati Telo in Kri Gospodovo in oznanjevati božjo besedo.
5)	Podložen hoče biti onim, ki živijo po predpisih sv. Cerkve in ne zahtevajo kaj tacega, kar je proti redu.*)
Ako hočemo biti pravi Frančiškovi otroci, posnemajmo Frančiška. Spoštujmo mašnike sv. kat. Cerkve, ne poslušajmo tistih, ki napadajo duhovnike, ki jih opravljajo ali obrekujejo. Bog je, ki bo sodil nje in nas. Ne berite časnikov, ki duhovnike grdijo in smešijo sv. vero. To vam naroča sv. Frančišek, to pričakuje od vas sv. Cerkev.
P. OTON KOCJAN, Ord. Cap., Škofja Loka.
Serafska mašna družba,
ustanovljena v podporo kapucinskih misljbnov pod varstvom Sv. Fid£la> bi. Agatangela in Kasijana, mučencev istega reda.
vajseto stoletje naj bi bilo po namenu sv. Očeta papeža Pija XI-stoletje gorečega in neumornega misijonskega dela. Glasneje kot kedaj se razlega po vsi zemlji klic Gospodov: „P o j d i te in učite vse narode in krščujte j i h! “ Priznati moramo, da se tudi v tem oziru mnogo stori in dela. V najbolj oddaljene dele sveta so že prišli goreči misijonarji iskaje neumrjoče duše za božje kraljestvo.
Pred vsemi so redovniki tisti, ki z veseljem in požrtvovalnostjo posvečujejo svoje življenje vzvišenemu misijonskemu delu, med njimi ni zadnja najmlajša družina sv. očeta Frančiška: kapucinski red. Zvest svojem*1 apostolskemu poklicu ta red že takoj od svojega početka ž veliko vnemo deluje po svojih misijonarjih — kapucinih med neverniki in krivoverci. ^ njegove srede je izešel prvi marternik iz zbora za razširjanje sv. vere sv. FideljSigmarinški.
Ker bi utegnilo marisikomu biti neznano, kako vspešno deluje kapucinski red med neverniki in krivoverci, zato omenimo tu nekaj najbolj važnih stvari o misijonih kapucinskega reda.
Leta 1886. je imel kapucinski red 23 večjih misijonskih okrožji s 454 misijonarji - kapucini, a 1. 1908. je število misijonarjev - kapucinov že naraslo na 914, katerim je pomagalo pri poučevanju nevernikov 264 bratov la-jikov in 1304 redovnice. Sedaj pa ima kapucinski red v svoji oskrbi 46 miši' jonskih okrožji ali distriktov in sicer v vseh petih delih sveta ter 422 večjih
*) Prim. Tilemann: Studien zur indlvldualitat des Fr. v. As. str. 162—163 Leipzig' Berlin 1914.
ttiisijonskih postaj, kjer deluje 1200 misijonarjev - kapucinov, pridruženih jim je še 450 drugih redovnikov in 250 duhovnikov domačinov s 1500 redovnicami, ki oskrbujejo pouk mladine po misijonskih šolah, bolnike po bolnišnicah in sirote po sirotišnicah. V vseh teh misijonskih postajah sprejme vsako leto 50—60.000 nevernikov zakrament sv. krsta, vkljub temu pa živi Po teh krajih nad 150 milijonov nevernikov. Misijonskih šol oskrbuje kapucinski red 650, kjer se poučuje nad 35.000 otrok in v 90 sirotišnicah prehranjuje nad 6000 sirot.
Kapucinski red ima torej jako obširno misijonsko polje. Potrebna pa mu je v to podpora vernega ljudstva, ker sam vsled svojega uboštva ne more biti kos ti svoji vzvišeni nalogi. Pred vsem mu je potrebna duhovna Pomoč molitve, potem pa tudi izdatna denarna podpora.
Da bi najbolj potrebne kapucinske misijone mogli izdatneje podpirati, je bila 1. 1899. v Lucernu v Š,vici ustanovljena posebna mašna družba, s pomočjo katere zbira red prispevke za pomoč kapucinskim misijonom. Sog sam je to podjetje blagoslovil, da se je ta mašna družba nenavadno hitro razširila skorej po vsi Evropi v največji blager teh misijonov. Verniki so namreč po ti mašni družbi se svojimi denarnimi prispevki pripomogli, da so kapucinski misijonarji mogli sezidati po svojih misijonskih postajah Potrebne cerkve, šole, bolnišnice in sirotišnice, odkupovati otroke ter jih Potem vzgajati krščansko, ali pa spreobrnjenim preskrbovati dela in hrane.
To „Serafsko mašnp družbo“ je potrdil najpoprej vrhovni redovni Predstojnik, preč. general kapucinskega reda, priporočili in potrdili so jo fiinogi škofje in nadškofje (goriški nadškof dr. Fr. B org. Sede j že 1. 1909). A tudi najvišja cerkvena oblast jo je odobrila. Papež Pij X. jo je imenoval Preimenitno in sveto delo ter jo vsem vernikom prav toplo priporočil. Be-nedikt XV. pa so se v pismu na preč. kapucinskega generala 1. 1916. tako-le Mrazili: „Bogu prevzvišenemu in predobrotljivemu bodi zahvala, ki je to sveto delo napolnil se svojim blagoslovom. Vsem vernikom pa, ki to sveto delo podpirajo, izrekamo svojo posebno pohvalo in podeljujemo vsem in vsakemu izmed njih še posebni svoj apostolski blagoslov/
Duhovne dobrote »Serafske mašne družbe.«
Vsi, ki pristopijo k ti mašni družbi, postanejo dobrotniki misijonov kapucinskega reda in so deležni 4000 svetih maš, ki se vsako leto opravljajo v celem kapucinskem redu in sicer izključno za-nje; poleg tega še 500 konventualnih maš, katere se vsaki dan opravljajo v kapucinskem redu 2a dobrotnike sploh. Deležni postanejo dalje tudi vseh molitev in dobrih del vsega kapucinskega reda in njegovih misijonov.
To velja za žive vernike in samo ti so po cerkvenih določilih pravi udje te mašne družbe. Za rajne pa je določeno, da se jih ne sme spre-leinati kp ude te družbe, pač pa je dovoljeno nakloniti jim delež duhovnih Skladov, ako se-v ta namen enkrat za vselej za nje vplača 10 dinarjev v Podporo kapucinskih misijonov.
Udje te mašne družbe pa so deležni tudi še posebnega apostolskega blagoslova sv. Očeta in popolnih odpustkov: 1.) na praznik sv. Treh kraljev (glavni misijonski praznik); 2.) povišanja svetega križa (14. sept); 3.) sedem žalosti Matere božje (na cvetni petek); 4.) na god sv. Fidela Sigmarinškega, (24. aprila) in 5.) ob smrtni uri.
Odpustek 300 dni pa dobe udje vsakikrat, kedarkoli kaj store za po-speševanje in razširjanje Serafske mašne družbe in kapucinskih misijonov.
(Konec prih.)
Zidanje nove cerkve sv. Frančiška
vspešno napreduje. Postavljeni so že vsi mogočni in krepki temelji iz betona, podstavki zidovja in stebrov ravno tako iz betona. Porabili so za to deset vagonov cementa in ogromno množino peska, ki ga kopljejo na zemljišču poleg stavbe. Opeke bo šlo nad milijon; dosedaj so jo zvozili večinoma brezplačno domačini in okoličani že nad sto trideset tisoč. Ko bote te vrste brali, bo zidovje iz opeke že nad pet metrov visoko. Naš g. inženir je povsod zraven, povsod gleda, da je materijal (opeka, apno, cement) dober, delo pošteno izvršeno in da ni nikjer preobilnih in nepotrebnih stroškov. Z delavci mi nimamo nič opraviti. Te najema, sprejema, odpušča in plačuje gospodar podjetja, kateremu smo delo oddali. Upamo, da bo cerkev trdno zidana in ko bo dovršena v celoti, da bo krasno, umetniško delo, njim, ki jo zidajo in za njo prispevajo, v veselje, Sloveniji v ponos, Bogu in sv. Frančišku pa v čast.
Tudi darovi za zidanje se stekajo. Največ so dosedaj prispevali in nabrali naši tretjeredniki po celi Sloveniji in celo v Ameriki. Neka kuharica iz ljubljanske skupščine, ki služi na Dunaju, nam je poslala prvih deset šilingov (nov avstr, denar) z opazko: Prvi šiling, ki sem ga zaslužila, naj bo za cerkev sv. Frančiška. — Mariborskemu p. voditelju je prinesla na vizitaciji skup' ščine-L. mala deklica, ki je ravnokar iz šole izstopila, dva dinarja za cerkev sv. Frančiška. „Kje si jih pa dobila?" jo vpraša. „Včeraj sem jih zaslužila-ker sem okapala", odgovori dete. »Mama so rekli, naj jih le dam za cerkev." Delavka tob. tovarne si pritrga vsaki mesec deset dinarjev in jih prinese za novo cerkev. — Neka druga tretjerednica se je odrekla romanja v Rim ib je dala vse potne stroške za Frančiškovo cerkev. — Tako kapljajo skupaj prispevki; največ so dosedaj darovale žuljave roke — darovi uboge vdove za asiškega ubožca. Želimo pa in prosimo, da bi se tem pridružilo mnogo bogatih ž njihovemu premoženju primernimi zneski, saj potrebujemo, da bomo cerkev pod streho spravili in ometali, do dva milijona dinarjev. Na altarje, - pridižnico, klopi, orgije in drugo za cerkev potrebno si sedaj niti misliti ne drznemo. — Bog plačaj vsem blagim dobrotnikom z večnimi darovi!
mm
ADOLF ČADEŽ.
Spomini iz misijonskega življenja. .
(Dalje)	y
a čas, ko je bil p. Engelbert v Carigradu, sem imel vsaki popoldan vernega in učenega spremljevavca po mestu in okolicj. Jaz sem ga opozarjal na spominike in napise, on pa, učena glava, mi je z največjo lahkoto bral in razlagal okrajšane in večkrat O) pohabljene napise grške, latinske, arabske in druge; toda v meni je imel slabega učenca, ki za take stvari nima ne veselja, ne
Možnosti.
Nekoč sva prišla na največji trg v Štambulu, ki je v bližini zofijske Mošeje, in se imenuje .hipodrom,” t. j. prostor, kjer so se vršile v časih Vzhodnorimskih cesarjev konjske dirke.
Tu je več zelo starih spominikov, vmes tudi velik obelisk, štirivoglat sHer iz enega samega kosa; podoben je obelisku, ki stoji v Ljubljani na Ustnem trgu, le da je carigrajski vsaj trikrat tako visok kaker ljubljanski, ^grajskega so že v zelo starih časih pripeljali iz Egipta; ves je popisan j* hijeroglifi t. j. sč staroegipčansko pisavo, ki je sestavljena iz samih malih arvanih podobic.
Hotel sem se malo pošaliti; zato pravim učenemu nemškemu doktorju, *°da ne iz hudobije, ampak iz prijaznosti: Gospod doktor, tukaj je zopet ^kaj za Vas. Če ste res doktor orijentalskih jezikov, preberite in razložite j*1’ te hieroglife, ki so	gotovo že	pettisoč let	stari! Prepričan sem	bil,	da bi
‘*° treba besednjaka,	študiranja	in priprave vsaj par ur,	da bi	tudi	učen
. 0vek mogel te čudne male podobice prebrati in razložiti, toda glejte! Doktor bral hieroglife, kaker jaz latinsko in jih razkladal kaker da bi se bil že P°prej doma pripravil.	Meni njegova naglica	ni bila všeč.	Laglje	bi mu bil
Verjel, ko bi bil to čudno pisavo	bolj počasi	bral in če bi	jo bil	bolj	pola-
ga razložil. On pa je ravno nasprotno mislil, da bom jaz njegovo učenost ^'ko bolj občudoval^ če bo to težko stvar bolj hitro prebral in brez obo-av'janja prevedel. Da mu jaz njegovega prevoda ne bom popravljal, to je ^°bro vedel. Oho, g. doktor, sem ga vstavil, le počasi! Naglica ni nikjer ^°bra! Veste, jaz malo dvojim, če te čudne podobice vse to pravijo, kar ste 1 tako hitro prebrali. Učeni g. doktor je postal erdeč; ne vem pa, ali od leze> da mu nisem na mah vsega verjel, ali pa da se je bil res nekoliko v Sv°ji učenosti vrezal. Ker ga pa nisem hotel žaliti, sem dostavil: Prav res, !*• doktor, drugič bolj počasi, ker jaz za take hudo učene stvari res nisem n imam vedno skušnjave, da bi rajši verjel staremu g. baronu Testu, kaker ^a mlademu doktorju orijentalskih jezikov.
^ Ne daleč od hipodroma je veliki bazar. Mesta na vzhodu imajo vsako svoj azar. Pri nas so prodajalnice in velike trgovine raztresene po celem mestu, ^hodnih krajih pa je navadno vse na enem kraju mesta, tukaj je veliki Selm leto in dan; to je bazar. Da sejmišče po leti ni preveč vroče in da po

zimi slabo vreme ne moti kupčije, so v bazarju vsi prostori pokriti; v rigradu so vse ulice oblokane, tu pa tam je v obloku kako okno, toda ^ veliko, tako da na mnogih mestih v bazarju tudi pri belem dnevu luči gor*j° Bazar pa ni samo sejm in razstava blaga, temuč je tudi delavnica, spreh2' jališče in kavarna. 0|? sončnem zahodu zapro bazar, le varih! ostanejo ž*' noč v njem.
, V bazarju je blago večinoma ločeno. V eni ulici prodajajo sukno i" volnene izdelke, v drugi ponujajo platno in platneno obleko, v tretjem pre' grinjala in tepihe, v četrtem kuhinjsko posodo, lonce, sklede, žlice, v petl pohištvo, mize, stole, omare, postelje, v šesti poljsko orodje in v nadalje'11 imajo razloženo srebrnino, zlatnino, zapestnice, uhane, prstane, ure in vsa* kovrstno lepotičje. Na gotovem mestu v bazarju je naprodaj žito, mok2’ krompir, sadje in zelenjava. Za krojače, črevljarje in druge rokodelce so zopc* posebne ulice. Pomislimo torej, ko bi v Ljubljani spravili vso trgovino i" vse rokodelce na en sam kraj, kako dolga bi bila ta cesta, — ne boste s£ torej čudili, če povem, da ima miljonsko mesto Carigrad svoje sejmišč' svoj bazar, ki je dolg na kilometre, kjer se križajo ceste na levo in na desfl° in izgledajo kaker veliki podzemeljski rovi izpeljani na vse stran!. Če se nO’ vinec v takem na pol podzemeljskem prostoru dvakrat nepremišljeno obrfl°’ pa prav gotovo ne bo vedel, od katere strani je prišel, zlasti še, ker $e ljudje prerivajo po ulicah, kaker pri nas na sejmih.
V carigrajskem bazarju sem bil gotovo vsaki mesec; bil mi je ede° izmed najprijetniših sprehodov. V bazar sem hodil navadno sam; ko pa )e bil p. Engelbert v Carigradu, sva šla skupaj. Bila sva v živem pogovorni on se je zanesel na me, da jaz bazar dobro poznam, jaz pa nisem velik0 pazil, kod hodiva, na koncu pa opaziva, da sva se bila popolnoma zgubil2 Hodiva iz ulice v ulico, povsod se nama zdi, da sva že bila, nikjer pa nisv2 vedela, od kod da sva prišla in kam prideva. Že sva mislila najeti vodnik2' da bi nama bil ven pokazal, kar prideva na eno glavnih cest, katero se1” poznal. Kedor je novinec v bazarju, naj gre samo po glavni ulici in bo dovoji videl; če pa bo krenil le v eno postransko cesto, ne bo več vedel naz2)1 ker se ulice na vse strani križajo in so brez imena in brez reda, brez kortf2 in kraja in ker se ne vidi nikamer, ker je pokrito vse in ne preveč svetlo-
Ker je p. Engelbert ostal v Carigradu okrog dva meseca, sva obredi2 tudi vso okolico; šla sva pogledat tudi mestno obzidje.
Carigrad je bil od nekedaj zelo utrjeno mesto. Štambul ima na stran' proti suhi zemlji še dandanes veliko in zelo dobro ohranjeno obzidje starih časov. Na zunanji strani obzidja je globok jarek, da je bilo po nje01 obzidje sovražniku še bolj nedostopno. Tako obzidje dandanes za vojsk0 nima nobenega pomena več. Zraven jarka je široka cesta, ki je z mestni111 obzidjem vred zelo zanemarjena; jarek ob zidu, na pol zasut, je pa skrbn0 obdelan. V njem raste salata, vohrat, sočivje, čebula, krompir in vsakovrstn2 zelenjava.
Ne vem, kako sem bil zvedel, da so ljudje, ki v mestu zelenjavo p{0' dajajo, Bolgari. Ko sva s p. Engelbertom ogledovala mestno obzidje, sva vl'
^la moške, ki so v jarku zalivali zelenjavo; nagovoril sem na slepo srečo enega izmed njih hrvaško. Hrvat in Bolgar se za silo pogovorita kaker Slovenec in Hrvat. Ne morete si misliti, kako se je mož zavzel, ko je slišal, da ga popolnoma tuj človek nagovori v njemu razumljivi domači besedi. Kako to, da govoriš po naše, je rekel mož in me je gledal začuden, ^us menda nisi? Od kod si? V par besedah sem mu stvar pojasnil, jaz pa sem od njega zvedel, da so vsi ljudje okrog Carigrada, ki zemljo obdelu-lejo, Bolgari. Nosijo se, kaker Turki, v mestu govore turško, doma pa le bolgarsko, po veri so večinoma mohamedani. Ta mož mi je rekel: Pravi Turki so posestniki, uradniki in vojaki, Grki so trgovci, Armenci so ban-klfji, mi Bolgari smo pa poljedelci, koliker nam varnost in pa turška oblast Pusti. Če je ta mož popolnoma prav imel, ne vem, toda zdi se mi, da se veliko ni motil.
Pozneje sem v samostanu večkrat nagovarjal moške, ki so zelenjavo Ponujali in brez izjeme sem vsakikrat imel pred seboj Bolgare iz carinske okolice.
Na najvišjem grebenu polotoka, na katerem leži staro mesto, nekako 1,3 sredi carigrajskega obzidja so adrijanopeljska mestna vrata. Adrijanopelj J® bil okrog sto let poglavitno mesto turškega cesarstva, tako dolgo namreč, dokler so Turki zavzeli Carigrad. Pri teh adrijanopeljskih vratih so Turki vdrli v mesto leta 1453. na binkoštni ponedeljek, do takrat je bil Carigrad Poglavitno mesto grškega, kasneje je pa turškega cesarstva. Grki so trdo-Vratno grešili zoper Sv. Duha, ker niso hoteli in še dandenes nočejo vero-Vati, da Sv. Duh izhaja od Boga Očeta in od Boga Sina, temuč svojeglavno *f(l'jo, da izhaja samo od Boga Očeta in ne tudi od Boga Sina, četudi Sv- pismo in Kristus to razločno povesta. Zato je Bog dal Grke, te trdo-Vratne grešnike zoper Sv. Duha, ravno o binkoštih, na praznik Sv. Duha, nebnim Turkom v roke, ki jih pokorijo še dandenes in so jih pred par leti 2°Pet grozovito v vojski potolkli in zdaj one Grke, ki so v Turčiji, iz de-
zlasti še iz Carigrada podijo.
Od adrijanopeljskih vrat pelje velika lepa cesta skozi sredo Štambula Pr°ti zofijski mošeji in proti stari cesarski palači, ki stoji zraven te negdanje Cerkve ravno na koncu polotoka.
V bližini adrijanopeljskih vrat je prav lepa in dobro ohranjena mošeja, *l je bila za časa grškega cesarstva krščanska cerkev. Neki Nemec je dobil ^°voljenje, da jo je očistil in prenovil, in zopet se kaže kaker pred petsto eb, predno so prišli Turki v mesto.
Cerkev ima pred vhodom veliko lopo in na desni posebno kapelo. ~erkev in kapela imate visoke kupole. Vsa notranjščina cerkve in lope ima Krasne podobe iz mozajika. V kupoli kapelice je vpodobljenih dvanajst malih 11 Štirje veliki preroki, v kupoli cerkve pa dvanajst apostolov in štirje evan-*&listi. v lopi in po stenah cerkve pa so slike iz življenja Jezusa in Marije.
Tudi to cerkev sva šla pogledat s p. Engelbertom. Ko sva podobe opazovala in govorila nemško, je pristopil k nama varih mošeje, starikav Ufk in je naju pozdravil nemško. Mojemu Nemcu so se posvetile oči;
mislil je, da se bo razgovarjal s Turkom v domačem jeziku, pa je le pre' hitro spoznal, da je bil mož že vse povedal, kar je nemščine znal. Par t>e' sedi si je bil zapomnil od nemških delavcev, ki so nekaj mesecev snažn' mošejo in popravljali podobe. Mož je znal približno toliko nemščine, kolik0' jaz turščine. Smejati sem se moral, ko je p. Engelbertu na vse, kar mu ie pravil ali kar ga je vprašal, na vse enako odgovarjal. S temi odgovori PJ “ je bilo njegove nemščine konec.
V	mojem času so Nemci v Carigradu vživali velik ugled. Stari lisj^ 1 Abdul Hamid jih je povsod podpiral, ker jih je rabil za protiutež zope' 11 Angleže in Francoze. Zato so pa tudi preprosti Turki prav radi videli Nefflce' ^ ker kakeršen je gospodar, taki so tudi njegovi hlapci.
Pripetilo pa se je, da se je nama s p. Engelbertom silno slabo godil0; ^
V	Carigradu je po leti navadno neprenehoma lepo vreme. Lehko že v teh krajih razločevali samo dva letna časa, suhega in mokrega, kake' je to splošno v navadi v še bolj južnih deželah. Po zimi veter neprenehofl13 vleče od Črnega morja in prinaša dež in sneg, nebo je večinoma oblačn0, toplomer kaže večinom 0. Za tujce se severa, ki so po zimi vajeni na ^ kurjena stanovanja, je zelo hudo, dokler se ne navadijo na podnebje. D°' mačini gredo namreč po zimi vsaki dan proti večeru na sprehod, da s£ ] ogrejejo, nato pa gredo večerjat in spat. Tako sem sčasoma delal tudi j3t in carigrajske zime nisem preveč čutil; dokler pa tega nisem delal, sem ve liko trpel, ker je bilo v celici le par stopinj toplote. V Carigradu sneg na' vadno ne obleži, pač pa je pet mesecev deževnih, mokrih in mrzlih. Če sonce posije, je takoj toplo, ker Carigrad leži bolj južno kaker Rim. V & četku maja pa veter potegne od nasprotne strani t. j. od vroče Afrike, neb° se zbistri in do konca novembra ni videti več najmanjšega oblaka. Ljud)e hitro posejejo, žito kar naenkrat dozori, nato pa se vse posuši kaker P11 nas v hudi suši in ni videti drugega, ko trnje in osat. Trava ostane žele0* samo tam, kjer zemljo umetno namakajo. V poletnem času pa ni nikedJt dežja.
Bilo je binkoštni ponedeljek popoludne, vreme je bilo krasno in vr0ie' Takoj po obedu sva s p. Engelbertom najela čoln, da bi se peljala po cele1” Zlatem rogu. Za ta izlet se potrebuje celi popoldan. Čez kake dve uri # to, ko smo odrinili s čolnom, se je nebo kar na mah stemnilo, začelo ie grmeti in treskati, da je bilo groza. V strašnem viharju se je vsula to# nekatera tako debela kaker oreh. Čolnar, močan Turek, je napenjal vse m°c v veslanju in bežali smo pod stari galaški most, ki je bil v bližini. Turk* ni bilo treba priganjati k naglici, priganjala ga je toča, ki je klestila njem še bolj občutljivo, kaker pa po nama. Midva sva potegnila kapo# čez glavo, on pa je imel na glavi samo fez, ki še krajcev nima. Kamer $ ■je toča na golo zadela, na roko, na lice, na ušesa, na nos, povsod so se pokazale kapljice krvi. Turek ni klel in ne molil, temuč neprenehoma je P0^ navijal »kizmet, kizmet" t. j. odločeno, odločeno je. Ko smo bili enkrat p° mostom, smo bili na varnem pred točo, ne pa pred nalivom. Grda, blatr,a voda je drla curkoma skozi špranje lesenega mostu, na mah smo bili P°
eljeni z blatom, voda v čolnu je naraščala — nemudoma smo morali dalje ežati, da se nam čoln ni napolnil z vodo. S težavo smo prišli do obrežja, ali >z čolna priti na suho, je bilo skorej nemogoče. Z ulic in cest je tekla ''oda v potokih in kjerkoli smo se približali zemlji, smo zajemali vodo. 'har je zibal čoln na vse strani, morje ga je vzdigovalo visoko in ga zopet letalo v globočino, valovi so ga butali ob nabrežje voda je pljuskala vanj, ^ je lil kaker iz škafa — voda v čolnu je rastla bolj in bolj. Turek je v {n°mer ponavljal svoj kizmet in se prav nič ni prizadeval, da bi bil spravil naju na suho, pazil je edino le na čoln, da mu ga ni vihar razbil. Zdelo Se mi je, da bi bil Turek najraje videl, da bi bilo morje; naju požrlo. On 1 se bil polastil najine obleke in mirno rekel kizmet — odločeno je bilo, jja sta ta dva meniha utonila, jaz pa sem njune stvari dobil, ker nisem ranil, da se je zgodila volja Alahova.
Toda volja božja ni bila, da bi bila midva utonila. Prvi sem se rešil "a suho jaz, potem sem pa pomagal iz čolna še Nemcu. Kako sva bila fazana, mokra, preplašena itd , tega ni mogoče popisati.
Strašno je bilo razdejanje v pristanišču. Drugi dan so časopisi porodi. da se je bilo potopilo veliko čolnov in več malih ladjic. Več velikih Ornikov, ki niso bili zadosti privezani, je bilo močno poškodovanih, ker sta jih vihar in morje drugega ob drugega tolkla. Zaloge blaga na obrežju s° bile poškodovane, veliko ga je bila tudi voda odnesla. V mestu so bile j1® vzhodni strani, odkoder je toča prišla, pobite vse šipe; naš samostan v zatišju, pa nobeno okno na to stran ni ostalo celo.
, Ko je prišel p. Engelbert na binkoštni torek v muzej, da bi nadaljeval Sv°je delo, mu Turek ni hotel dati nobene tablice več, češ da je najpoprej r®ba popraviti okna; dokler se to ne zgodi, da ne more pustiti nobenega v muzej. Pravi vzrok pa, da mu Turek ni hotel več postreči, je bil, da je P' Engelbert dajal Turku premajhin bakšiš, zato je porabil to priliko, da se Nemca znebil.
P. Engelbert je zopet prišel k meni s prošnjo, da bi se zanj vnovič P°tegnil. Povedal sem mu, da ni več mogoče in da naj bo vesel, da se mi J* Prvič posrečilo. Rekel sem mu, da je imel izredno srečo, ker po pravici 1 mu Turki ne smeli dovoliti prepisovati teh tablic. Določeno je namreč, La imajo pravico preiskati izkopane starine prvi tisti, ki so jih izkopali. Te 'mopisne tablice pa so bili izkopali Angleži, katerim gotovo ne bo po volji,
a jih je prvi prepisal in jih bo med svet spravil Nemec, namreč p. Engel-Za to postavo je tudi mladi doktor dobro vedel, pa se na njo ni oziral. Čez nekaj dni potem je odšel, kje je zdaj, mi ni znano.
Ravno istega leta 1906. za veliko noč je bil prišel v Carigrad brat Iškega kralja, princ Jurij. Saška kraljeva rodovina je katoliška, dobro kato-ska in ne samo po imenu, če tudi je dežela po veliki večini protestantska. Princ Jurij se je bil naselil v Carigradu na nemškem poslaništvu;
Veliki
spremljevavca po mestu 'si je izbral dobrega katoličana, barona Testa.
Sv.
četrtek zjutraj sta oba opravila velikonočno spoved in med veliko
mašo sta pristopila z nami k sv. obhajilu.
Dva meseca kasneje je obiskal Carigrad princa Jurija brat princ Maks. ^ katoliški duhovnik, takrat vseučiliški profesor v Friburgu v Švici. Prišel )e j v Carigrad študirat razne obrede pri Grkih, Armencih, Sircih in Koptih. S& ( seboj je imel armensko katoliškega mašnika, ki je študiral v Friburgu in nekega Poljaka za svojega služabnika.	j
Da bi bil bolj nemoten, je popotoval inkognito t. j. pod drugim imenon1' ^ Toda v Carigradu je naletel. Ko je stopil na suho, so mu Turki prav vse. kar je se seboj imel, konfiscirali t. j. vzeli so mu denar in vso prtljago, cel° mali prenesljiv altar, mašno obleko in kelih, njegovega spremljevavca, arine11' skega duhovnika tso pa v ječo vrgli. Bilo je namreč malo časa po napa^ na sultana Abdul Hamida. Umoriti sultana pa so skušali ravno Armenci >n v družbi Armenca je prišel v Carigrad princ Maks in ker ga niso poznali’ je prav malo manjkalo, da niso tudi njega zaprli. Princ je šel takoj, ko je bilo mogoče na nemško poslaništvo in je tam razodel svoje pravo ime. Ko* kraljevi princ je moral na to obiskati sultana in se mu pokloniti. Pri t£l priložnosti je omenil neprilike, ki se mu je prigodila, ko je prišel v mest0. Seveda so mu na dvoru takoj obljubili, da bo dobil nemudoma nazaj svoje stvari in da bodo iz ječe izpustili njegovega spremljevavca. Toda trajalo je nad tjeden dni, da je princ dobil svoje stvari in njegov spremljevavec prostost.
Princ Maks je stanoval v hotelu, v našem samostanu je pa maševal111 zajtrkoval. Povedal je, da je najhujše to, ker celi tjeden ni mogel dobiti ]1 turških rok ne obleke ne denarja; pobrali so mu bili vse do zadnjega v*' narja. Te neprijetnosti je prenašal čisto mirno ko star vojak; silno pa ie tožil njegov služabnik. Doma mu dam vsaki dan sveže perilo, je pravil sl®' žabnik, in vsakih par dni na novo opran talšr, tukaj pa v tej hudi vroči*11’ bilo je v juniju, je princ celi dan in celo noč ves v potu, da kar od nje£a teče, pa mu že par dni ne morem dati ne perila, ne drugega talArja, robcev nimam zadosti. Ko bi vedel, koliko dni ne bomo še dobili prtljage nazaj, bi vzel denarja na posodo in bi kupil potrebnih stvari, toda dobiti iman10 še danes naše stvari. Kedo bi mogel misliti, da bo Turek tako postopal s kraljevim princem. Najhujše pri princu je pa to, da ni vajen prav nič P3' žiti na obleko.
Ko govorim o obleki princa Maksa, naj opomnim, da niso vsi prirlCl tako neokretni, da bi tako malo pazili na obleko, kaker on.
Svoj čas se je veliko pisalo o angleškem princu Albertu, ki je pbs*a kasneje kralj angleški in je bil oče sedanjega kralja in stric zadnjega ne111' škega cesarja. Njegova mati Viktorija je vladala silno dolgo in njega praV nič ni pustila k vladanju, četudi je imel lepe zmožnosti in je bil v najlep^1*1 letih, mati pa že v visoki starosti. Princ je iz nevolje, da ga je mati tak° odrivala, živel večinoma v Parizu; o njem so rekli, da je raje in boljše g°' voril francosko, ko angleško. Ker torej ni mogel biti doma kralj nad Angle*1’ je bil na Francoskem kralj mode, zabave,' obleke, konjskih dirk, velikih s in raznih iger. Kar je bilo milijonarjev lahkoživcev, igravcev, zapravljivce^ to so bili njegovi tovariši in prijatelji, ti so se sukali okrog njega, kake1
Se zvezde sučejo okrog sonca. Kar je on storil, rekel alj oblekel,'to je bil za pariške lahkoživce. Ni bilo meseca, da bi ne bili poročali časopisi *aJ novega iz življenja angleškega princa navadno na največjo jezo njegove Hatere.
Ker je bil princ zelo debel, si je dajal delati ohlapne suknje in prav lr°ke hlače, da bi se njegova debelost manj videla in glejte, v kratkem asu so vsi moški, ki se oblačijo po pariški modi, nosili ohlapne obleke in ^v široke hlačej če tudi so bili drugače suhega telesa.
Dolgo časa so pisali, da ima princ vsaki dan vso obleko novo in mi-'l°narji zapravljivci, ki so živeli v njegovi družbi, so skušali biti vsakikrat v lovi obleki, kedarkoli so bili k njemu povabljeni. Toda po neprevidnosti ?nega prinčevih služabnikov se je zvedelo, da si je princ dajal vso obleko \ 1- suknjo, hlače in sploh vse, kar je oblekel, slehrni dan na novo polikati, Qa je svet mislil, da je vse, kar je na njem, popolnoma novo in ravno kar PfiŠlo od krojača. Od tega trenutka, ko se je ta prinčeva sleparija zvedela, S° si dajali vsi moški, kateri so hoteli biti le nekoliko po modi oblečeni, Vsaki dan obleko likati.
Nekoč je prišel princ Albert v družbo ter Vidi, da imajo vsi gospodje aČnice visoko privihane, četudi je bilo najlepše vreme. Kaj je to, kateri "Ofec si je izmislil to neumno modo, vpraša na tiho princ svojega spremlje-Va'ca; danes ni blata. Vi sami ste imeli včeraj pri veliki konjski dirki in P°tem celi dan tako visoko privihane hlače, pravi spremljevavec, in zelene Sv‘^ne nogovice in včeraj je bilo celi dan najlepše vreme. Tu se spomni tone, da je bil včeraj zjutraj prav zgodaj v svojem konjskem hlevu, ker bil šel pogledat, če so njegovi konji dobro pripravljeni za dirko. Ker pa le bil prišel tako zgodaj, hlev še ni bil pometen in da bi si ne bil omazal jtogih hlač, je bil hlačnici visoko privihal, kasneje pa je bil na to pozabil. rugi dan je bila moda v Parizu, nekaj tjednov kasneje pa po modernem Stotu, da so moški nosili visoko privihane hlačnice.
^ Naj še omenim, da je po smrti svoje matere ta princ Albert postal ra'j angleški, pač pa je spremenil svoje ime v ime Eduvarda VII. Bil je ^en najboljših vladarjev angleških, kaker je bil poprej eden največjih lahko-lvcev pariških.
Tak nečimern princ pobožni princ Maks Saški ni, on je zelo ponižen , 2elo preprost. Da je ta kraljeva družina v resnici katoliška, je dokaz tega di to, da je lanskega leta (1924) 15. junija iz te družine zopet eden bil v ašnika posvečen, namreč 31 letni sin zadnjega Saškega kralja, princ Jurij 0 imenu; temu sta prej omenjena princa Maks in Jurij strica.
^ V mojem času so še obiskali Carigrad generalni opat benediktincev ar°n Stocingen, Nemec po rodu, katerega sem tudi spremljal po mestu, °tem katoliški duhovnik iz Aten g. Nikolaj Haričopel (Nikolaos Harikio-°l°s) s katerim sva bila več tjednov soseda pri mizi in kateri je tudi sta-°val pri nas v samostanu in je zdaj škof na otoku Šiju (Chios) in še mnogi rugi iz svetnega stanu. Mnogi izmed njih so mi ostali v prijetnem spo-tou, toda o teh ne bom poročal, pač pa ne smem zamolčati obiska dveh
duhovnikov iz Bo$ne, ker spomin na ta dva me vedno opominja, kako ®°' ramo biti previdni s tujci, katerih ne poznamo zadosti.
Bilo je nekega pondeljka zjutraj, ko sta pri nas maševala dva duhov' nika iz Bosne. Po njih maši pride Cerkvenik poklicat mene in pravi, da dv3 duhovnika iz Avstrije želita govoriti z menoj. Hitro grem v zakristijo. Sta' rejši je bil precej močan, srednje postave, star nekaj malega nad šestdese let, s precej kratko že sivo brado in resnega odločnega obraza. Mlajši je bil velik, bolj suh gospod, za polovico mlajši od prvega, imel je le brade in videti je bil sama dobrota.
S kom imam čast govoriti, pravim prijazno, in s čim vama more111 postreči? Jaz sem župnik iz Sarajevega, pravi starejši, ta tukaj pa je ^ kapelan. Bila sva na Grškem in bi rada ogledala tudi Carigrad. Ali bi ^ hoteli voditi po mestu? Meni se je malo čudno zdelo, da sta šla od dofl1* kar oba, župnik in kapelan, pa mislil sem si, v Sarajevem je veliko duhov' ščine in ne veliko katoličanov, torej sta gotovo lehko preskrbela za svoj0 župnijo; sploh pa to ni moja skrb. Dopoldne navadno ne morem nikatfl£(l jima odgovorim, popoldne sem pa prost. Kje stanujeta? Imava privatnost novanje in če je Vam prav, bova prišla vsaki dan popoldne ob dveh, £*°' poldne pa bova opravila svoje stvari, pravi starejši. Je že dobro, jima o<>' govorim in se poslovim.
Točno ob dveh sta prišla z vozom in ž njima Dr. Mihajlovič, uradni avstrijskega poslaništva. Peljali smo se v Štambul, ogledali smo glavne tfge in ceste, tako da smo dobili splošen pregled mesta. Celo popoldne smo se le vozili.
V torek dopoldne sta bila gospoda v mošeji sv. Zofije, popoldne P*
smo si skupno ogledali muzeje in razne spominike. Ker sem imel par
:del
secev za učitelja p. Engelberta, strokovnjaka v orijentalskih rečeh, sem ve1 pristaviti nekatere opazke, le prav malo je manjkalo, da gospodom bral hieroglifov na egiptovskem obelisku.
V sredo sta prišla gospoda brez Dr. Mihajloviča, ker sta bila spozn^’ da poznam mesto, spominike, znamenitosti kraja bolje, ko marsikedo drug1. Tudi ta dan smo imeli sč seboj voz, a hodili smo veliko peš, voz pa je prazel1 šel ali pred ali za nami. Prišli smo prvič nekoliko navskriž. G. župnik )e vedno vpraševal prav glasno po sultanu, tako da je bilo meni že neprijetP0,
ker ob mojem času se je v Carigradu sultana vsakedo bal, kaker
živeg*
vraga. Prosim g. župnik, sem opomnil, tukaj javno na cesti vedno govOfl o sultanu ni previdno, tukaj je vse polno preoblečenih policajev in če imab1^ vedno to besedo sultan v ustih, bi imeli lehko neprijetnosti. Strahopetne.’ če že v tem nevarnosti vidite, rezko odvrne g. župnik. Že par let sem tuk*l' Vi pa še le par dni. Če je tukaj kaj nevarnosti ali pa nič, bom pač ^ boljše vedel, kaker pa Vi. Če bi nastale radi tega kake neprijetnosti, bi 1’ nosil jaz — Vi se odpeljete proč, jaz pa ostanem tukaj —. Ta moj odg°v° je starega zgovornega gospoda, ki je vedno in povsod hotel vse vedeti
vedno prav imeti, vse pozabil.,
za nekaj časa spravil ob dobro voljo; pa je kmalu
Proti večeru smo prišli do Fanara (Phanar), palače grškega razkolnega Patrijarha. Palača je precej velika, toda na zunaj zelo zanemarjena, starinska 'n nima lepe oblike. Fanar leži blizu morja, nekako sredi Zlatega roga, v štambulu. Ta razkolniški patrijarh hoče biti za Grke to, kar je rimski papež za katoličane. Toda odkar se je carigrajski patrijarh ločil od papeža in mu Pokorščino odpovedal, odpadajo od njega patrijarhi, ki so bili poprej več ali manj odvisni od njega drug za drugim. Od grškega patrijarha v Carigradu, ki se je v napuhu imenoval škof škofov, so se ločili grški patrijarhi v Atenah, v Aleksandriji, v Jeruzalemu, .odpadli so od njega Rusi, Bolgari, Romuni in so mu pokorščino odpovedali; le mali del Grkov drži še s patriarhom v Carigradu. Edinost je znamenje prave od Kristusa ustanovljene cerkve, needinost in razkol pa je znamenje od Kristusa odpadle cerkve.
V Fanaru smo vprašali, če bi mogli pozdraviti patrijarha, pa nas pri hjem niso hoteli priglasiti; rekli so, da ga ni doma. Prosili smo, naj nam °dpro njegovo cerkev; grške cerkve so razen v času božje službe navadno zaprte. V tem so nam pa vstregli. Šli smo pogledat fandrsko stolico (katedralo), ki ni ne velika, ne lepa. Šli smo tudi v zakristijo, za altarjem. Grške cerkve imajo samo en altar. G. župnik je vprašal, če imajo shranjeno v cerkvi tudi presv. Rešnje Telo. Cerkvenik je takoj pokazal na omaro v zakristiji in jo je v tem že hitel odpirat. Iz spoštovanja do sv. Zakramenta, sem nehote Pripognil koleno, pa g. župnik me je takoj vstavil rekoč, da katoliški kristjan v razkolniških cerkvah ne sme opravljati nobenih pobožnosti. G. župnik je 'Uiel popolnoma prav in to pot mu nisem prav nič ugovarjal, četudi mi je bilo zelo težko, da sem se bil zmotil. Mej tem je bil Cerkvenik že odprl Posodo sč sv. Rešnjim Telesom. Tu se vidi, kako malo spoštovanja imajo Grki do Najsvetejšega. Spravljeno je bilo v zakristiji v leseni, preprosti omari, brez vsake luči, sveče in cvetlice!
Porcljunkulskl odpustki so po zadnjem določilu svete Stolice dovoljeni zopet le Frančiškanskim cerkvam, drugim pa le v posebnih slučajih.
t P. Kalist Heric, zlatomašnik. Dobro vemo vsi, da večina mašnikov ne obhaja zlate maše, ker odidejo že poprej v večnost — in da se' življenje °nih, ki dosežejo to čast, že nagiba k zatonu. Vender nas je smrt p. Kalista zelo iznenadila, kar naravnost osupnila. Kedo bi bil kedaj prišel na misel, da bo ta mirni, dobri, blagi mož utonil na domačem vrtu v vodnjaku? Znan Je izrek: Da umrl bo, vsak’ dobro ve, ne ve pa gdaj, kako in kje. P. Kalist je zadnja leta na očeh tako zelo opešal, da je sobrate poznal le po glasu ab hoji, ni jih pa mogel razločevati na videz. Hodil je pa navadno po zajčku na vrt ter se sprehajal skorej vedno po istem potu, ob katerem je
vodnjak za vodo, namenjeno za zalivanje vrta, pa je brez obzidja, vender s trdnim železnim in lesenim pokrivalom. To pa v času, ko je bil p. Kalist na vrtu, ni bilo na svojem mestu in naš starček je zašel v vodnjak ter je utonil. Tako si tolmačimo to nenadno smrt, ker si je drugače ne moremo razlagati. P. Kalist je bil zelo delaven, nadarjen, miren, ljubezniv, pobožen mož, poznan in priljubljen povsod na okoli. Njegovo poglavitno delo je lepa bazilika Matere milosti, ki je tudi župna cerkev in velik samostan poleg nje. Vrhu tega je mnogo let upravljal in vodil župnijo, veliko je pridigal, še več spovedoval, ves prosti čas je pa v prejšnjih letih porabil za učenje in molitev, zadnja leta pa za premišljevanje in molitev. Smrt ga je sicer nenadoma dohitela, pa ga ni našla nepripravljenega. Počivaj v božjem miru!
t P. Kornelij Petrič je umrl 8. majnika v Njujorku v Ameriki, kjer je nekaj let upravljal župnijo v Broklinu. Bival je več let v Novem mestu, Ljubljani, Kamniku in na Brezju, pred nekaj leti je pa odšel v Ameriko pomagat sobratom in našim ljudem v dušnem pastirstvu. Doma je bil 'z Velikih Lašč in je dosegel starost 54 let. Bil je zelo zmožen in vnet delavec, poln lepih načrtov, katerih pa ni mogel izpeljati. Dragi sobrat! Vživaj v Bogu nemoteno veselje! Pij iz keliha rajske sreče!
V Svečah v Rožu na Koroškem so ustanovili meseca sečna t. 1. „P°' družnico tretjega reda, ki spada k skupščini tretjega reda za Spodnji R°^ se sedežem v Kaplji. Dne 19. apr. smo imeli shod, na katerem je pristopil0 6 novih udov (1 mož in 5 žen). Vseh tretjerednikov v župniji Sveče je 36 in sicer 7 mož in 29 žen.“ — Tako sporočajo iz Sveč. Tu moramo neka) malega dostaviti radi jasnosti. Razločevati je treba skupščino in podružnico. Prva je samostojna, ima svojega voditelja^ svoj zapisnik, svoj odbor, svoje mesečne shode in se vlada popolnoma samostojno, le prositi mora v bliŽ' njem samostanu letno za vizitatorja. Podružnica je pa odvisna od skupščine-h kateri spada. Zato nima lastnega voditelja, ne odbora, ne shodov, ne zapisnika. Gospod, ki sprejema nove člahe ali jih pripušča k obljubi ali del' vesoljno odvezo, mora imeti za to pooblastilo od predstojnika bližnjega samostana in mora pošiljati imena onih, katere sprejme ali jih pripusti k obljubi, v bližnji samostan in ne more imeti mesečnih shodov. On sme ljud' ko dušni pastir sklicati in podučiti, ni pa s tem še voditelj tretjega reda. Mi bi svetovali tretjerednikom v Svečah, naj ustanovijo samostojno skup' ščino, ker vas je 36 dovolj za to, cerkev vaša bi postala vaša redovna cerkev in bi za tretjerednike imela tudi pravico porcijunkulskih in druzih redovnih odpustkov. Vemo, da morete v svoji župni cerkvi dobiti redovne odpustke, pri katerih je predpisan obisk redovne cerkve, zato ker ste od redovne cerkve preveč oddaljeni, pa cerkev teh odpustkov nima in vi nimate ne shodov, ne pravic samostojne skupščine.	(Urednik.)

Priporočilo v molitev.

V pobožno molitev se priporočajo:
I.	Neka tretjerednica, da bi jo Bog na priprošnjo Matere božje, sv. Jožefa in SV' Frančiška rešil hude živčne bolezni. — Fr. Kolar sebe za rešitev v hudem trpljenju ln svoje za stanovitnost v dobrem. — N. svojega sina, ki je v veri opešal. — Mi pripo-r°famo v molitev vse, ki so za novo cerkev sv. Fr. kaj darovali ali v ta namen molili.
Terez. Debeljak za zdravje na očeh. — Več bolnih tretjerednikov In tretjerednic ljubljanske skupščine.
II.	Rajni udje skupščin:
1.	ljubljanske: Fr. Ižanc, Mar. Sterle (48 1. v III. r.), Fr. Koračin, Matija Grabner, ^na Mrgole, Hel. Eržen, Mar. Zajec, Mr. Partelj, Fr. Vec, Mrjt. Štrus, Mar. Jert, Trz. Berne.
2.	novomeške: Barb. Vovk, Jožefa Kastelic, Ana Seničar.
3.	mariborskega okrožja: Maribor: Rozalija Lakner, M. WeiC, Jera Pušnik, Mihaela Mydlil, El. Pravdič, Neža Tihec, Štefan Obreht, Antonija Hrašovec, M. Baumann. — Ribnica na Pohorju: Alojzija Stepišnik, Ter. Koper + pri Sv. Antonu n. P. — Cirkovce: Jefa Peršuh. — Sobota: Janez Čergeli. — Jarenina: Antonija Drozg. — Vurberg: Katrina Zorec. — Kamnica: M. Muškatelc. — Sv. Anton na Pohorju: M. Kanop. — Št. Janž n' Dr. p.: Ter. Lešnik, El. Ogrizek, Simon Kropfl, Ana Greif, Urša Areh, Marjeta Mlinarič, M- Letina, Helena Orešek, Ana Klasinc, Ana Kirbiš, M. Kristan, Ivana Žunkovič, M. Premsl. j[anez Lončar, M. Pinter, Barbara Tement, A. Sagadin, Marjeta Dobnik, M. Gojčič, Ivana Žnuderl, El. Klasinc, Simon Klasinc, Jera Zupančič, Franc Pesek, M. Tomše, M. Horvat,
Gerečnik, A. Mlinarič. — Brezno: Magdalena Grubelnik, Jožefa Lederhas, Jera Adam. " Sv. Bolfenk na Kogu: Helena Govedič, Jera Hedjet, Jera Cajnko, Jera Novak, Ivan K°s. _ Hoče: Neža Predan. — Sv. Jakob v Sl. g.: Neža Šuta, Franc Kajne. — Sv. Križ M Ljutomeru: Alojzij Pavlič. — Sv. Lenart pri Velikinedelji: Valentin Erhatič. — Sv. Miklavž pri Ormožu: Helena Zadravec. — Vellkanedelja: Jožef Polak, M. Krabonja,
Škvorc, M. Skuhala, Frančiška Slana, Elizabeta In Marija Rajh, Karolina Pevec, Jo-2efa LepQŠa, Jakob Habjanič, Peter Kajnč. — Studenice: M. Florjančič, M. Juršlč, Urša Hojnik, Leopold Krajnc, Martin Ogrinc. — Guštajn: M. Waldhauser.
' 4. celjskega okrožja: Celje: Terezija Koštomaj, Terezija Koller. — Polzela: Jo-Zefa Drev. — Šmarje: Franc Petaver, Pavel Škorjanc, Helena Golob, Franc Zdolšek, ^fŠula Turk. Mihael Golob. — Nova cerkev: Ana Lebič, Frančiška Potočnik. — Sv. Šte-,an: Marija Oraž. — Št. Vid pri Grob.: Marija Marzidovšek, Marija Kokot. — Št. Jedert: Valentin Golavšek. — Laško: Neža Tihec, Barbara Tiefengruber, Mica Belej. — Št. Ru-Part: Lucija Zorko. — Kalobje: Rozalija Selič. — Kunigunda na Pohorju: Ignacij Rakovnik. — Dramlje: Mica Rajh, Mica Javornik. — Žusem: Mihael Šarlah. -- Loka: He-'ena Jurgei. — Št. Pavel: Jera Skok, Julijana Cvetko. — Vransko: Katarina Vranič. — ^'blka: Simon Cvirn, Ema Tojnko, Neža Smole. — Špitalič: Helena Močnik. — Šmartno v R. d.: Peter Tkavc, Ana Žužek, Janez Tratnik. — Št. Jurij ob j. ž.: Marija Mastnak, Martin Kajtrer, Jurij Pevfec. — Poljčane: Ivana Kvas. — Št. Janž na V. g.: Neža Dela-korda. — Slivnica: Urša Tanšek. — Prihova: Liza Bračič. — Griže: Mica Podlesnik. " Kostrivnica: Katarina Žgajner, Barbara Pirš. — Št. lij pri Velenju: Pavel Dolinšek. " Dobje: Marjeta Novak. — Dolič: Jera Špegel.
5. škofjeloškega okrožja: Župnija Šk. Loka: Martin Prevodnik, Frančiška Oman, Darijana Šnajder, Marija Arnol, Jerica Rant, Marija Kržišnik, Antonija Fojkar, Marija *^alan in novinka Marija Oblak. — Župnija Stara Loka: Simon Eržen, Marija Karlin, barija Benedičič. —.Reteče pri Šk. Loki: Marjeta Žontar. — Šmartin pri Kranju: Marj. Fabijan, Frančiška Rozman, Neža Oman. — Selca pri Šk. L.: Jakob Šlfrar. — Sorica: ^erica Grohar.
Zahvala za uslišano molitev.
Zahvaljujejo se: N. Iz M. presv. S. J. in sv. Antonu za uslišanje. — U. T. lurški M. B. in sv. Jožefu za pomoč v hudi operaciji. — N. F. presv. S. J., Brezmadežni in več svetnikom za ozdravljenje dolgotrajne in težke živčne bolezni. Zahvaljuje se tudi za ozdravljenje očetovo. — Mar. Gašperlin za pomoč k ozdravljenju Mariji, sv. Urbanu in sv. Antonu. — Terezija Jakše sv. Tereziji od D. J. da je po opravljeni tridnevnici nji v čast popolnoma ozdravela. — M. H. sv. Fr. in sv. Ant. za uslišanje. — M. U. Jezusu, svetim
Jožefu, Fr. in Ant. za najdenega otroka.
Za novo cerkev sv. Frančiška (v din.); Nabrali so: M. Lukane 2530, J. Medved 1510, preč. g. J. Pollak iz Amerike 13.815, F. Haus 600, A. Monšenari 210, M. Letnik 200, M. Vidmar 40, iz Koroškega 91, P. R.Č.10.140, P. A. M.12.156, P. B. F. 1015, P. P. Z. 200, P. M. N. 125, P. G. R. 1000, P. B. R. 1000, F. T. Ž. 1500, P. S. Marib. 1000, P. S. G. 420, P. V. G. 170, F. V. Marib. 392. — Darovali so: Tretjeredniki iz Šenčurja na Gor. 323-5°> iz Brusnic 250, Vel. nedelje 242 25, Ormoža 413'50, Sv. Miklavža p. Orm. 256 25, Sv. To* maža p. Orm. 594 50, Studenicah p. Poljč. 534, Črešnjevca p. Sl. Bist. 290 25, Iga 377, St. Vida p. Stični (druga zbirka) 300, Kamnika 2968, Železnikov (tretja zbirka) 1'j> Sv. Gregorija 60. — Župni urad na Blokah 260, na Rovih 245. — Neimen. gospa iz Ljub' Ijane 400, dve neimenovani po 300, po 200 Uršul, samostan v Mekinjah, g. Merhar, strojnik in dva neimenovana. — po 500: čč. šol. sestre, A. Udovič, neimenovana iz Ljubljane, ■j' po 100: preč. g. prelat dr. Lesar, K. Benkovič, Monsgn. T. Zupan, M. Kregar, A. Laberniki preč. g. župnik Novak, J. Pečolar (v drugo), N. Podlogar, J. Velkavrh, J. Oblak, V. Skočhr T. Krakar in 6 neimenovanih. — Preč. g. župnik Kodrič 70, S. Rotter 150, K. Novak 6®-preč. g. župnik Šešek 250. — Čč. šol. sestre v Št. Vidu 200, — preč. g. dekan Gllebe 1000, preč. g. vodja Štular 525, Frančiškov otrok iz Ljubljane 120, g. Štrekelj 250, J. Potočnik 20, — po 50: tretji red iz Kranja, iz Kleč In še dve neimenovani. Neim. 42, 25, 35; P° 20: L. Vehovec, A Hrovat, F. Škerlj, A. Jug, Badiura Josip in 7 neimen , — preč. g. 2Up-V. Batič 80, neim. 47. — Po 10: M. Vigele, Jaklič Iv., Verčkovnik Iv. in 4 neim. T' Ga. Helena Pavli 3 dol., Kati Kepec 5 dol. obe iz Njujorka. — Od darovanja na Brezju 2500. — Hrovat Mar. iz Št. Ruperta 50, Skala Alb. 80. — iz Nazareta smo prejeli 257® in sledeče zbirke: Ančka pri Sv. Frančišku nabrala 100, Jamnik M. iz Meliš 80125, M*' rlja Babič 100. Neimen. g. kapelan 180. Na svatbi Vratnik Barba 152. Tretjeredniki Šmihela 91 25, Turnšek Maks 300, Uršula Kladnik nabr: na Liubnem 850, drugi na Ljub' nem 30, Močnik Marija 25, iz Slovenjgradca 892 50, Poleka Marjeta 350, iz Št. Jurja P®? Tabrom 225, iz Št. lija 60, Langerholz 10, Neimenovan 50, Jožefa Bitenc iz Pobrež 1°V’ Ana Kokovnik nabrala 105 75 in 5 sreb. kron, Tretji red v Braslovčah 463. — lz MaO' bora 20675 in sledeče: Podgorje 54, Sv. Martin pri Slovenjgradcu 310 25, Staritrg a* Družina poslanca Žebot mesto venca na krsto t P- Kallsta Heric 200 — Iz Njujork3 tretjeredniki po 1 dolar: Fr. Snyder, Alojzija Rožič, Jožefa Holmar, Fr. Pavli, Ana Zorina®' Mar. Verderber, Fani Zajec, Jožef Pavlin 150, po 2 dolarja: Roza Ovca, Marija Jazbec-Minka Zabret, Ivan Ulčar, Marija Gostič 5 dolarjev. — Neimenovana tretjerednica Iz mesto romanja v Rim 2500, Zbirka iz Maribora 1065 25. Neimenovana iz St. Loke Marija Hrovat 120, zbirka župnije Dovje 100, Zdolšek Antonija, Podgorje 35, Zbirka 1 Prekmurja 2000, preč. g. župnik Marčič Valentin, Mavčiče 500, preč. g. žup. Ferme G°,' hard. Nova Štifta (Štj.) 330-25, Štimec Marija 20, Alojzija Prati 50, Haus Frančiška 82?> T. A. 3275, Udovič Ana, Stari trg.p. Trebnjem 500, tretjeredniki kamniškega okolišča 122®' Fr. F. 3415.50, P. A. C. 1700, Lukane M. 1000, Ljubljanski tretjeredniki 9587’25. — B°* plačaj!	,
Za Cvetje: Maribor 7 Din.
Za frančišk. misij.: Tretjeredniki v Metliki 785 D 50 p, Prah Alojzija 10 D- * Kamnika 161 D 50 p, za zamorčke 10 D. Iz Brežic 53 50, Pečolar Janez 25, Dakne A.15 '
Za kruhe sv. Antona: G.Val. Majar 10, Agneza Zupan 5.
Natis dovolil: P. Regalat Čebulj,'prov. vikarlj. — Vredil p.Salvator Zdbec.
Tretjeredne vaje za julij in avgust.
Ljubljana: M. shod: 19. julija, 16. avg. ob polu 5.url pop.; za zadržane: naslednji dan ob 5. zj. v dvorani. —Poduk za novince: 26. julija In 23. avg. ob 4. pop. — Od-borne seje: za moške na dan shodov ob 10. dop, za ženske: v juliju po shodu, v avg.30. dan ob 4. pop. — Maribor: M. shod: 19. julija, 15. avg. — Novomesto: M. shod: tretjo nedeljo v mesecu ob polu 4. pop.; po shodu poduk za novince. — Škofja Loka: Tretjerednlki škof jeloškega okrožja bodo Imeli četrto nedeljo v avgustu t. j. 23. avgusta skupni shod pri Mariji Pomagaj na Brezju. Prejšnji dan zvečer bo pridiga sč slovesnimi večernicami, drugo jutro pa služba božja sfe skupnim sv. obhajilom. Po službj božji bo zunaj cerkve zborovanje, na katerem bodo nastopili s kratkimi nagovori tretjeredniki sami. Vsi prijatelji tretjega reda ste na ta shod presrčno povabljeni!
P. ANGELIK.	.	/
Pregled knjig in spisov (literature) o tretjem redu sv. Frančiška Asiškega.
(Dalje J
VI. Spisi različne vsebine za ude tretjega reda.
Zajemljiv je ta del literature ne toliko zaradi raznih^zdaj vodila tretjega reda in odpustkov, ampak vsled zbirk tretjerednih pesmi, kaker jih imajo Nemci, Italijani, Francozi i. dr., ki jih pojd udje tretjega reda ob shodih, pri obljubah in drugih slavnostih.
Agui/Jo L6pez de Turiso, P. Jeronimo, O. F. M., Las liueviis Indulgeneias eonccdidas a la V. Ordcn Tercera seglar de nuestro Scratico Padre san Francisco, y una breve rešena de lo que sou las Indulgencias, y con de los recjuisitos para ga-narlas, con las roglas de la juriš prudencia vigente para distinguirlas de las apdcrifas.
—	Barcelona 1902.
Anonymus, Ceremoniale pro Tertio Ordinc s. P. Francise! Assisiensis concordaus ceremoniali a S. Congr. Rit. die 18 Junii 1883 approbato ad usum commodiorem R. R. P. P. et D. D. III O. Directorum. — Augsburg 1887.
—	Ceremoniale III Ordinis S. Francisci. Ohrednik III. reda sv. Frančiška (85 str. 12°) — Rudolfovo 1889.
—	Compendio della Ilegala e degli Statuti del Terz’ Online seeolarc del N. P. S. Francesco, con un piccolo Rituale. — Roma 1882.
—	Katecliismns des dritten Ordens von der Itnsse des hi. Vaters Franziskus.
—	Innsbruck 1910.
—	Costitu/.ioni delle Snorc Terziarie, Figlie di S. Francesco, viventi solto la Regola del Terz’ Ordine, modificata e ridotta da Leone XIII. — Quaracchi 1916.
—	Sveto pravilo trečega reda (46 str. 12") Čakovec 1921.
—	Kaccoltina di Lodi ed Inni popolari ad uso dei Terziari Franeescaui. —
Genova 1906.
—	La Kegle du Tiers-Ordrc Franciscain. — Chalon-sur-Saone 1911.
—	Ilegala trzeciego Zakonu S. O. Franciszka Seraf, zlagodzona przez koustytucya Ojca S. Leona XIII. etc etc. — Poznan 1890.
t- Sprejemnica za tretji red sv. Frančiška. — Ljubljana 1922.
—	La Venerable Grden Tercera de San Francisco, o breves instrucciones sobre la Regla de la mišma a los Hermanos Terciaros. — Madrid 1905.
—	Vodilo tretjega reda sv. Frančiška. — Novomesto 1898.
—	Vodilo in odpustki tretjega reda. — Rudolfovo 1902.	s
—	Vodilo tretjega reda sv. Frančiška. — Ljubljana 1912.
—	Zang yan het Ceremonienboek der Ilerde Orde van den II. Vader Frnnciseus.
—	Deselče De Brouver et Cie 1895.
Armada P. Modestus, O. F. M., Memoria acerca de la rcstauraeion de la Venerable Grden de Penitencia de San Francisco en Noya (1004 1000). — Santiago 1906. Cami/lus,' ab Hierapoli, O. F. M, Vodilo svetnega tretjega reda spremenjeno po Leonu XIII. — Jeruzalem 1886 (v arabskem jeziku).
P. Carme/us n Neapoli, M. R., Terzo Grdine Franeeseano seeondo le rečen ti dispo-sizioui di Sna Snntita Leone XIII e le posteriori dichiarazioui della S C. commentato istoricamente e canonicamente. — Napoli 1890.
*	&z± *sss
de %? - Pariš 188^ M ’ L“ st‘raphi,l,,c R*&le ,lu Troisfeme Ordre de S. Fran-
Etienne, Benoit, O. Cap., Le Tiers-Ordre d’ apres la Liturgie — Evmlications des ceremonies de Veture et de Profession. - 1912.	‘ [llcatlona (les
AeC/?Hohen' »rinjnrn?;if,', M'i KJf‘,Ui? Ablassbilehlein fttr die Mitglieder des welt-U(lien Britten Orden* des lil. Iraiiziskus. (188 S) - Innsbruck 1897.
Lem°s> P PJa.cld° Angel Rejr, O F. M., Iustrncciones breves solire la regla de la Veiierablc Orden Tereera de San Francisco. Barcelona 1897.
yI/‘3rindnfifinriflatap^°i’ °’M;’ Tesoro del Tereiario FraneiScano <5 sea la Hegla, Indulgeneias, Privilegios e Indultos de la Venerable Orden Tereera de Penitencia de San Francisco de Assis. r- Sevilla 1915.
/J. Othon, O. F. M., Recite il de ehants et prieres pour servir anx Pelerinaaes et BorXdeauxli1884 extraordinaires des Tertiaires de Saint Frai.fois d’Assise. -
Rengjes, o. Franjo, O. M., Pravilo svjetovnoga Trečega reda sv. Franje. - Zagreb 18^4.
P Rinito'žn «er’„'l1ddolon‘r' P' *\M- ReS0,a «,el Ter/.’ Ordine di Peniten/a insti-tuito da S. Frauceseo d Assisi. — Napoli 1881.
Rimsko-serafinski koledar za leto 1925.
Avgust.
1	g		Presv. Kri Gospodova
2	0	tu	Obiskanje bi. D. M.
8	p	Čra.	Stf. Leon 11. pap.
4	s	Čm.	BI. Rajmund L. 3. r.
5	m		5. po bink. S v. Ci r i 1 in Metod
6	p		Osmina sv. ap.
7	T		Mit. in sv. m. od dneva
8	S	t	Sv. Elizabeta Portgl. 3 r.
9	0	t	Sv. Nikolaj in tov. 1. r.
10	p	,+	Sv. Veronika 2. r.
11	s	Cm.	Molt. in sv. m o Mariji 1
12	N		6. po bink. Sv. Mohor in Fort.
13	P	t	S v. F r a n 6 i š e k Solan l.r.
14	T	t	Sv. Bonaventura c. uč. 1, r.
15	S		Pr. Grob Gospodov. Sv. Henrik
16	č		Karmel.M B Rnzgl.sv.Fr.za sv.
17	p	Čta.	Sv. Aleš
18	s		Sv. Kamil
19	N		7. po bink. Sv. Vinc. Pavl.
20	P		Sv. Jeron. Emiljan. Sv. Marjeta
21	T	t	Bi. Angelina M. 3. r.
22	S	t	Sv. Lavrenoij Br. Sv. M. Mag. l.r.
23	e		Sv. Apblinarij šk. m.
24	p		BI. Kuuigunda in M Magd. 1.3. r.
•25	s		Sv. .Takob ap. Sv. Krištof m.
26
27
28 29 80 81
t
J
Cm.
Črn.
Čm.
8. po bink. Sv. Ana BI. Mar. Magd. Martinengo 2. r, Sv. Nuzarij, Viktor, Inocencibp. Sv. Marta	/
BI. Simon, Peter, Arhangelj l.r. Sv. Ignacij	.
1	:s		Sv. Peter v verigah. Makabejci
2	IV	Čm. t	9. po bink. Porcij un k u la
8 4	p T		Najdenje trupla sv. Štef. Sv. Dominik
5	s		Mar. Snežnica
6	(J		Spremenonje Gospodovo
7	p	t	BI. Agat. in Kas. Sv. Kajetan l.r.
8	s		Sv. Cirijak, Larg, Smaragd m.
9	N		10. po bink. Sv. Roman m.
10	P	Čm.	Sv. Lavrevcij m.
11	T		BI. Ludovika 2. r.
12	S	tv.o.	Sv. Klara
13	Č	Čm.	BI. Vincenc in Frančišek l.r. r.
14	p	/	post. BI. Sankt 1. r. Evzobij
15	s	tv.o.	Vnebovzetje Mar.
16	N	t	11. po bink. Sv. Joahim
17, P		,tCm.	Sv. Rok 8. r. Sv. Ilijacint
18, T			BI. Pavla 2. r. Sv. Agapit
19 S		t	Sv. L ud o vi k T. sk. 1. r.
20 Č			Sv. Bernard op.
21	P		Sv. Ivana Frančiška
22 S		t v o.	Sedmero Mar. veselje
23	N		12. po bink. Sv. Filip sp. Sv. Jernej ap.\ /
24	P	tv.o.	
25	T		Sv. Ladovi k kralj 3. r.
26	S	t	BI. Timotej, Bernard l.r.
27	Č		Sv. Jož. Kalasancij
28	P		Sv. Avguštin c. ufc.
29	s		Obglavljenje sv, Jan. K.
30j N			18. po bink. Sv. Roza d.
311	p		Sv. Rajmund sp.
Op.: t pomeni popolni odpustek, ki se mora v svetom letu pokojnim v prid obrniti = vesoljna odveza, Čm ==, Sv. maša se sme ta dan opraviti v Črni barvi.