Leto IX,, štev. 37.
*\**istaa pi*tsa* t gotovim.
V LJUBLJANI, v soboto, 12. septembra 1925.
Današnja Številka Din 1*50
tfi&aja razen ponedeljka ln dneva po
prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvor Lfabljana, poštni predal šter. 168.
ISagtav sa telegrame: >NapreJ<, Ljubljana.
Čekovni račun št. 18.807.
;	•	«	j
V '-5.3fc._l
SŠgrpSsgS
Stene mesečno za inozemstvo
Din 25--Din 85-
Oglasi :
Prostor 1X55 mm 00 par. Moli oglasi: besed* 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frank irajte in podpisujte, sicer se a« priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za lisi so poštnine prosto, j
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
seača$«o le enkrat na leden Irt sSasrte rr.esečsso G dinarjev
T.einik VII., štev. 37.
Četrtkova ,NapreJeva“ šievilka izhaja kol Setinik :
LJUDSKI GLAS
Olasiio Kmetsko-deJavsIce zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Vsak bi rad barantal s socializmom.
Če pogledamo nekaj let nazaj, se spomnimo, kako je takrat kapitalistični svet — blatil socializem. Kdor je učil socializem, je bil največji razr bejnik, bogokletnik in izdajalec. K. u. k. Patent je gajžljal in križal (novi križ so vislice); na vislicah, v ječah so umirali socialisti, ker jih je mučila buržuazna inkvizicija. (Poglejmo danes v Bolgarijo!) Krivic, ki so se godile, ni smel poštenjak razkrinkati. Kapitalistična druhal je razgrnila svoj plašč čez ves svet. Kapitalizem se je pa tako močno organiziral, da je ogromno maso delavnega ljudstva zvezal v mrežo, ki je spletena s puškami, meči, plini, z vrvmi za vislice, pa tudi z rožnim vencem in različno pobarvanim — nacionalizmom, — Vera je to mrežo blagoslovila.
Pa tudi ta mreža ni zadržala socializma. Socializem raste v živih človeških možganih ter bo še rastel — do zmage. Buržuazija takrat ni imela toliko vrst organizacij kakor danes. Takrat smo poznali le klerikalce in liberalce, ki so se med seboj tepli. Klerikalci predvsem za vero, liberal ci pa za čast kraljev in cesarjev. Sicer pa imata oba sistema, tako klerikalni kakor liberalni, isto stremljenje: z vero v zlato tele izkoriščati ljudstvo za svoj mošnjiček.
Delavske množice so takrat enotno vodile svoj boj proti vladajočemu razredu. Kapitalizem je slutil svoj konec in takoj je začel sejati razdor in sovraštvo v delavskih vrstah. Privabil je nezavedno delavstvo v svoje ■pasti v obliki raznovrstnih organizacij. Nahujskano ljudstvo se je v bojni erti klalo — brat brata. Socialistični pokret zaradi nezavednosti delavskih mas ni mogel preprečiti, kar bi sicer lahko — bil je brez organizacij. Živeli so le posamezniki, Marks, Lassalle, Adler itd. Ti prvobojevniki so zarisali pot za bodoči boj proti tej visoki gosposki, ki je morila brez usmiljenja. Ti naši predhodniki so spoznali krivice, ki se ljudstvu gode! Niso pa mogli izvesti socialističnih zahtev brez organizacij! Toda proletariatu so zapustili kazalo v boljšo bodočnost. Rekli so: taka je pot v svobodo, delavci! Vaša stvar je, da to pot dogradite. Čim več sodelavcev bo na tej poti, tem prej bo pot dograjena. Kdor pa ne bo na tej poti gradil, je ne bo poznal in torej tudi čistiti je ne bo znal — vedno jo bo le oblatil. Zato, sedrugi, sodelujte, da bo pot vedno ravna in čista.
Svetovna gosposka je videla, da socializem zmaguje in da mora zmagati. Spoznala je pa tudi, da se tudi delavec pusti podkupiti, spoznala je nesamostojnost preprostega ljudstva, spoznala, da delavstvo v svojem srcu nima prepričanja, da se pusti voditi. Zato je kapitalizem začel ustanavljati različne stranke in organizacije na vseh poljih. In tudi »socialistične< organizacije je kapitalizem ustanovil in jih še ustanavlja, samo da lažje lovi in drži nezavedneže v svoji mreži. Nacionalistična gospoda je ustanovila »Sokola .;, narodne socialiste in ima tudi štiriletnega otroka »Orjuno«.
Klerikalci slepomišijo s krščanskim socializmom, z »Orli« itd.
Pa tudi v socialističnih vrstah je nastala cepitev. Levičarji (komunisti) so stranko razbili. Ta porod je tudi iz kapitalističnega sveta. Poštenjak ne cepi, temveč dela in hoče popraviti napake in odstraniti škodljivce. Komunisti se tega niso zavedali in se še danes ne — — —
Kapitalistične organizacije, ki sO si nadele socialistična imena, so vlačuge. Narodni socialisti, ki imajo kot glavni temelj boj za narodni jezik, ne morejo zboljšati svojim sodelavcem položaja, če so ti n. pr. druge narodnosti. Svobode nam narodni socializem torej ne bo izvojeval. Če je tvoj sotrpin druge narodnosti, si z njim sovražnik, daš na svoja prsa or-junaški znak in ga ustreliš (spomin iz Trbovelj 1. VI. 1924). Tako si napravil prvo dolžnost programa NSS.
Klerikalci ravnajo še grše. V temi te hočejo obdržati vse življenje. Ukrotiti te hočejo z vero. Verovati moraš! Komaj prideš na svet, brez razuma si, pa že dobiš pečat, kateri veri pripadaš. Še pred 400 leti so ljudi, ki niso hoteli slepo verovati, na grmadah sežigali. Ali vemo ljudstvo pozna vse te grehe?! No, vi verniki, ali niso božji pastirji učili in oznanjevali, da pride Antikrist, ki bo denar trosil, in kdor bo tisti denar pobiral, bo pogubljen? Po njihovem so tega zmožni le socialisti. A danes pobirajo božji namestniki Antikristov denar! Dobro vemo, kaj mislijo klerusi in kaj hočejo in česa se bojijo še bolj nego Antikristovega denarja. Ta nevarnost je zavednost, ki jo socialisti gojimo in zahtevamo. Zavednost je več nego denar. Zavednost bo rešila človeštvo kapitalističnih verig. Zavedno človeštvo se bo samo upravljalo.
Komunizem ima isti cilj kakor socializem. Samo to ni prav, da hočejo sedanji komunisti doseči svoj cilj s^ terorjem in prelivanjem krvi. Tak način boja za osvoboditev ne more uspeti. Vse te stranke ima kapitalizem v svoji mreži. Laž, demagogija, korupcija, egoizem itd. so njih orožje. Skrita laž, javna lepota. Ljudstvo, varuj se jih! Odstrani lumparije!
Kaj hoče socializem?! Ali uči pravi socializem — ubijaj? Ali uči pravi socializem — veruj? Ali uči pravi socializem — barantijo — kompromise?
Poglejmo malo v socialistični pokret v Sloveniji. Tudi tukaj najdemo nepravilnosti in celo napačno' učenje socializma. Zato je razcepljen. Pa da ne bo kdo mislil, da je temu priv socialistični sistem!! Posamezniki so krivi. Pred štirimi leti je bila samo ena socialistična stranka, eno socialistično strokovno gibanje — en cilj.
Od trboveljskega kongresa (leta 1921) so šli nekateri voditelji v srcu s socializmom, v možganih s slabo »taktiko«, ki škoduje marksističnemu programu in pravilniku. Ta taktika pravi: o osebah, ki so na površju v
diielji, so šli in razcepili pravo socialistično stranko. Priključili so se brez kongresa SPJ v Beogradu in ustanovili v Sloveniji svoje časopise:
/ Zarjo;, »Rdeči prapor , »Socialista . Obdržali so si strokovni tisk in ga izrabili v političnem boju, čeprav so v strokovnih organizacijah še danes člani o»beh smeri. Dve tiskarni so delavstvu zapravili. Namesto organizacijam koristijo posameznikom.
Naš pravilnik pravi: uči se socializma! Če si zaveden socialist, je tvoja dolžnost izvrševati, kar ji? večina sklenila. Če tega ne maraš izvrševati, potem ne govori, da si socialist. Poberi se od nas! Kdor greši proti socialističnemu programu, tistega je treba javno skritizirati, da bodo lahko vsi člani sami spoznali in sodili krivdo. Tako bodo tudi kapitalisti kmalu spoznali, da ne pomaga nič podkupovati člane stranke, ki svoj program dosledno izvršuje. Denar za plačane agente jim takrat ne bo nič koristil, ker bodo videli, da tiste, ki socializmu škodujejo, stranka sama izloči in prepusti kapitalizmu, če si more 7. njimi kaj pomagati. Kdor je socialist in kdor le količkaj ljubi pravico, tistemu mora biti socializem vse na svetu! Več nego mati, oče, sestra in ljubica, kajti če socializem učiš in če zanj delaš, tedaj koristiš vsemu proletariatu. Tudi svoji materi, očetu, sestri in ženi. Ne daj se premotiti, če te kdo odvrača od socializma!
Razvoj socialistične stranke zadržujejo vse kapitalistične stranke in njih priveski in tudi lastni bratje, ki se sicer imenujejo socialiste, ki pa mislijo, da je izvrševanje le dolžnost drugih. Nezavedni nasedejo. Delavec, kmetič, uradnik, vsak, ki si služi svoj kruh z delom, če je pošten in značajen, pa naše delovanje zasleduje in naše javno delovanje sam presoja. Ko se prepriča, ne čaka v ozadju, ampak P g stopi in sodeluje, da bodo vsaj naši potomci, če še mi ne, uživali beljše čase.
Ne veruj — prepričaj se, to uči socializem. Spoštuj samega sebe, pa ne boš nikdar grešil, delaj vedno tisto, kar si za prav spoznal. Delavci, proč od kapitalističnih organizacij! Voditelji naj ostanejo sami — delavci, ročni in duševni, pa k delavcem v pravo socialistično stranko, ki se bori na vseh postojankah brez ozira na višje strankine interese« proti, kapitalizmu. To je SSJ in KDZ ter njeno glasilo -Naprej«.
Slovenci, ki že imajo svoje organizacije, morajo delovati še dalje, da bo 'r vsakem kraju, povsod, kjer je -še danes ni, ustanovljena proletarska organizacija. Kadar bo Slovenija organizirana, pejdemo pomagat Hrvatom in Srbom. Po našem delu bodo tudi Srbi in Hrvati cenili našo moč in okrepili to močno stranko tudi s svojim delovanjem. Nihče več je ne bo razbil. Tudi Internacionali bomo potem delo strankinega članstva pokazali, radi nas bodo sprejeli. Takrat, če prej ne, bo treba resno govoriti tudi o tem, kdo je pravzaprav kriv,
socialističnih organizacijah, se ne sme * da naša stranka ni bila sprejeta v javno pisati, oziroma kritizirati njih	Internacionalo1. Na Češkem je pet so-
delo, čeprav je napačno! Sodrugi, s	cialističnih strank — pa zaradi nacio-
takimi nazori, seveda bili so sami vo-	nalnih diferenc, in vse so priznane —
mi pa ne. Nihče ne bo trdil, da je to prav.
Neustrašeno bodi pripravljen žrtvovati za pravico svoje življenje vsako minuto. Bodi revolucionar! Še se bodo pojavile barabe, ki bodo s socializmom barantale in zahtevale žrtve, kakor n. pr. s. Mateottija v Italiji. Sedrugi, stražite! Največji zaklad je zavednost!
Kcmpromisarji pa — roke proč od socializma!	F.	Oset.
Kongres socialistična internacionale.
Druga važna resolucija, ki jo je sprejel kongres, obravnava sredstva za ohranitev miru v zapadnih evropskih državah.
V	uvodu resolucije se poudarja, da je kapitalistični konkurenčni boj po-edinih dežel glavni vzrok vojne nevarnosti. Predvsem balkanizirajo svet nasprotujoči si gospodarski sistemi zdaj s privatnim egoizmom in do viška .razvitimi sistemi zaščitnih carin, zdaj z metodo dumpinga, kar ima za posledico brezposelnost, podražitev življenjskih potrebščin in nestalnost valute z vsemi gospodarskimi in finančnimi krizami. Edino socializem lahko naredi vsem tem kaotičnim razmeram konec.
Drugi del resolucije določa stališče Internacionale do Zveze narodov. Nekatere določbe mirovnih pogodb so nezadostne, ali pa so slabo rešile nekaj vprašanj, tako n. pr. vprašanje narodnih manjšin in pomenijo veliko nevarnost za mir, ker žal suvereniteta nekaterih držav ni bila tako omejena, kakor to mednarodna solidarnosti zahteva. Kljub temu je v soc. Internacionali združeno delavstvo ustanovitev Zveze narodov pozdravilo, mora pa izjaviti, da bo mogla Zveza narodov izpolnjevati svojo nalogo le, če se ji bodo pridružili vsi narodi in bodo imeli vsi enake pravice in dolžnosti. Iz tega razloga želi Internacionala, da bi se člen 19. pakta Zveze narodov, ki omogoča revizijo mirovnih pogodb, natančno določil in izpolnjeval. Potern želi, da se spremenijo gospodarske organizacije Zveze narodov (Mednarodni urad de-
lo	i. dr.) v poseben mednarodni gospodarski svet, v katerem bi sodelovale tudi delavske strokovne in zadružne organizacije. Vsi spori brez. izjeme, tako tudi oni, ki nastajajo pri razlagi in izvrševanju mirovnih pogodb, se morajo v bodoče obravnavati pred obveznim razsodiščem. Izrečno je treba določiti, da so dovoljene oborožene vojne akcije samo v obrambi pred napadom ali na temelju posebnega sklepa Zveze narodov. Država, ki bi se branila razsodišča, ali bi odklonila sklep razsodišča in začela vojno, se mora smatrati za napadalko. Zveza narodov naj skliče konferenco za splošno razorožitev.
Tretji del resolucije se bavi s tkzv. ženevskim protokolom in separatnimi garancijskimi dogovori. (Kakor znano, je Zveza narodov sklenila lani pod Macdonaldovim in Herriotovim vplivom tkzv. ženevski protokol, ki je določil, kako naj se izvede razoroži-
tev v vseh državah, ki so včlanjene pri Zvezi narodov. Kmalu nato je delavska vlada na Angleškem padla, sledeča ji konservativna pa ženevskega protokola ni hotela sprejeti in za njo nobena druga vlada. Pač pa delajo zadnje mesece angleška, francoska, belgijska in nemška vlada na to, da bi sklenile poseben garancijski dogovor, ki naj bi zajamčil mir med temi štirimi državami). Kongres opozarja na sklepe, ki so bili sprejeti na prejšnjih kongresih in na konferencah Internacionale, v katerih je bilo rečeno, da so sedanje težave med narodi posledica tega, da niso sprejele ženevskega protokola. Sedanji garancijski dogovor je nepopolen, ker ne vsebuje nobene določbe za splošno razorožitev. Internacionala zahteva: ta garancijski dogovor ne sme imeti nobene tajne določbe, določena jamstva morajo vezati vse države enako, biti mora pod kontrolo Zveze narodov in ne sme biti naperjen proti nobeni državi ali drugi zvezi držav.
Ker garancijski dogovor, ki ga je predlagala nemška vlada, še ni v končni obliki znan, Internacionala o njem ne more izreči svoje sodbe.
Kakor hitro bo pa tekst garancijskega dogovora objavljen, naj se skliče konferenca socialističnih strank iz tistih držav, ki bodo dogovor podpisale, in izvrševalnega odbora Internacionale, na kateri naj se obravnavajo določbe garancijskega dogovora. Vse težave bi se dale razmeroma lahko rešiti, če bi bila tudi Nemčija članica Zveze narodov, ker bi se mogle ugotoviti kršitve mirovnih sklepov kot sovražna dejanja samo s skupnim .sklepom vseh držav, priključenih Zvezi narodov. Tudi pomisleki Nemčije in sovjetske Rusije glede čl. 16. bi postali brezpredmetni, če bi bili ti dve državi včlanjeni v Zvezi narodov.
V	parlamentih in na agitaciji morajo zastopniki Internacionale poudarjati, da separatni garancijski dogovori niso zadostni in obenem morajo obsoditi egoizem in zaslepljenost reakcionarnih strank in vlad, ki dušijo svobodo narodov in jim tako ropajo pravice, da bi sami organizirali boj za mir. S sanjami o revanši in z upanjem na brutalno reakcijo ovirajo namenoma razvoj miru v pravu in življenju.
Prav tako bodo zastopniki Internacionale zastopali to svoje stališče v boju z nauki boljševizma, ki nasprotuje konstruktivni socialistični misli s svojimi sanjami o slepem razdejanju in tako samo brani, da bi nastopila doba, v kateri bo postal proletariat gospodar svoje usode in se bo rešil. Za pospešitev razvoja te svoje politike daje kongres izvrševalnemu odboru Internacionale nalogo, naj zveze med glavnimi pridruženimi strankami in strokovno internacionalo vedno bolj poglablja. Izvrševalni odbor naj ne izpusti nobenega važnega dogodka v internacionalni politiki, ne da bi dal smernice delavski politiki in ji tako dal gesla, s katerimi bo z vzajemnim sodelovanjem organizacija miru najbolj pospešena.
*
Ta resolucija je bila sprejeta šele po burnih debatah. In še pred glasovanjem v plenumu je podal delegat italijanskih unitarističnih socialistov, Turati, v imenu svoje kakor tudi avstrijske, ruske, nemške soc. dem. stranke na Češkem, neodvisnih poljskih socialistov, obeh nemških soc. <lem. strank na Poljskem in skoro vseh drugih manjših socialističnih strank izjavo, katere bistvena vsebina je: resolucija naj bi bila krajša, jasnejša, v bolj socialističnem in marksističnem duhu sestavljena. Svarila naj bi pred iluzijami meščanskega pacifizma. Sestavljena naj bi bila manj diplomatično in abstraktno, vsebovala pa naj bi direkten apel na ves internacionalni proletariat. Prostestirala naj bi proti militarizmu, obsodila pa pariške mirovne sklepe. Resolucija je preplavljena s poedinostmi, ki so zabrisale temeljne socialistične principe za rešitev vprašanj, ki jih resolucija obravnava.	(Dalje prih.)
Razno.
r Velikih in vidnih sprememb v političnem položaju še vedno ni opaziti. Pašič je še vedno na Francoskem v kopališču na oddihu, Radič pa je delegat naše vlade pri sejah Zveze narodov v Ženevi. Radičevci hočejo pognati nekaj sedanjih višjih upravnih uradnikov na Hrvaškem, a radikali, pravijo, se upirajo. Ni verjetno, da se radičevcem res kaj mudi s premestitvami uradnikov, zdaj namreč vsaj lahko nezavednemu ljudstvu nanje kažejo, ker se ni nič spremenilo na boljše, če pa teh uradnikov ne bo več, boljše pa tudi nič ne bo, se bodo morali izgovarjati kakor svoj čas de-mekratje ali klerikalci: na malo število poslancev in na kratko debo vlade. Tega radičevci še zdaj ne smejo storiti, da jih ljudstvo prezgodaj^ ne prične vpraševati, čemu so sploh v vlado šli.
r Radie in republikanstvo. Znano je, kako je Radič delal propagando za svobodno hrvatsko kmetsko republiko in kako je nenadoma postal v svojih izjavah goreč monarhist. Tedaj so rekli nekateri, da je to le Radičeva finta.Mož je pa kaj kmalu pokazal, da je monarhist tudi v dejanju. Ni dolgo od tega, kar je hrvatski pisatelj Avgust Cesarec napisal brošuro .Radič in republika«. V tej brošuri je moral Cesarec temeljito obračunati z Radičevim republikanstvem, kajti brošura je bila takoj prepovedana in zaplenjena. Kar je prišel Radič iz zapora, potuje in govori skoraj neprestano. Vladni listi so polni njegove slave in časti in poročajo o njem tako natančno, kakor so sveje dni — recimo — o avstrijskih princih. To^ je seveda kult na čisto monarhističen način. Če bi bil namreč Radič kdaj res republikanec, tega ne bi pustil.
r 0 politični zavednosti, hrvaških kmetov daje sledeči dogodek lepo sliko: V torek, na praznik, je imel oivši minister Pribičevič s^s^anek dvojih zaupnikov v mesiu Gracač v Liki. V svojem govoru je napadel sedanjo vlade, ki res ni nič boljša kakor ona, v kateri je sam imel veliko besedo. Po shodu so baje njegovi zaupniki napadli radičevce in razvil se je boj, v katerem sta obe stranki rabili tudi orožje. Nekateri listi poročajo, da je bilo več ranjenih in tudi nekaj mrtvili. — Če bi kmetje tam drli kaj čitali, bi vedeli, da se jim smejeta v pest tako Radič kakor Pribičevič, a to je, da ne čitajo in ne premišljujejo sami, zato se dajo tudi tako zmešati od demagogov, da se v njihovo- korist in v svojo škodo celo pretepajo med seboj. Seveda je tam zelo malo šol, kmetje sc v velikem številu analfabeti, zavedni postanejo torej le težko. Vse bolj žalostno je, da ni veliko bolj zavedno tudi slovensko ljudstvo, dasi je med Slovenci razmeroma malo takih, ki ne bi znali citati. Če ne čitajo, večinoma nočejo citati, zate pa potem pravijo, da so vse stranke enake, vsi politiki lopovi, vendar pa ?i puste mirno dreti kožo, namesto da bi se organizirali in sami organizirano vodili vso politiko tako v državi kakor v občini.
r Alkoholizem v Trbovljah. Iz zanesljivega vira sem izvedel, da 15. preteklega meseca 104 rudarji niso prišli na delo, v ponedeljek po izplačilu jih je izostalo od dela celo 107. 1. t. m., torej zopet na plačilni dan, jih je izostalo 84. Te številke govorijo o veliki kugi med slovenskim delavstvom, zato si dovoljujem opozoriti člane naše politične organizacije v Trbovljah na točko e, §17. našega programa in na sklepe celjskega kongresa 1. 1923. (V brošuri Program in pravilnik« strani 15. in 16.) Naša organizacija je kot edina- čuvarica in iz-* vrševateljica socialističnega programa in pravilnika poklicana, da uporabi vse svoje sil:; proti tej kugi, ki nam je že v sramoto. Pijančevanje naj gojijo »Delavski domovi:, ki niso delavski domovi in ostale profitarske gostilne, kakor n. pr. rudniška gostilna (če misli imeli rudnik več dobička od gostilne nego od rudnika!) Socialistično je gojiti zdravje, ne zastrupljevanje! — Dr. Mikic.
Op. ur. Trb. prem. družbi »ni prav , da delavci pijančujejo, sama
pa ima gostilno. Korunovski »socialistk se tudi borijo proti alkoholizmu
—	na tak način kakor Trb. premogo-kopna družba. Neki najemnik gostilne v »Del. domu« v Trbovljah je moral iz Del. doma , ker ni hotel prodajati žganja, zadruga ozir. načelstvo zadruge je pa to od njega zahtevalo! To naj preudarijo tisti, ki jim je socializem in napredek proletariata resna stvar, ne pa samo demago-ško sredstvo za osebne koristi.
r Zdravstvena anketa. Prvi odgovor sem dobil iz Slov. Bistrice. V Slov. Bistrici imajo vodnjake. Pitna voda ni najslabša, pohvaliti je pa ni mogoče. Vodovoda ni radi pomanjkanja denarja in radi malomarnosti občanov. Bolezni radi vode ni. — Alkoholizem je pri vseli stanovih zelo razvit, ne radi slabe vede, ampak v glavnem radi nepoučenosti. Dopisnik ne ve, ali se je kdo za pitno vodo brigal. V splošnem vlada velika brezbrižnost. Umivanje delavcev ni nikjer uvedeno: 1. radi brezbrižnosti delavstva, 2. ker ni nobene organizacije, 3. ker delavci in mali kmetje spijo v klerikalizmu. — Delavcev je okoli 300. So: lesni delavci, zidarji, delavci v tovarnah za živila (clje), za baker itd. Rekrutirajo se s kmetov. Dopisnik prosi za vpis v abstinentsko društvo, ker je že nad eno leto popo-len abstinent. — K tem izvajanjem dopisnika bi pripomnil le: da umivanje delavcev n. pr. pekov, ni samo interes pekov samih, temveč interes celokupne javnosti! — Na tem mestu bom večkrat referiral o interesantnih dopisih udeležnikov zdravstvene ankete. — Dr. Mikič.
Piniai Mg
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za a oda.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-saik, klota, belega inrujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbinikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje tri.
Ha velo! Ha mi!
J
m
hoa
Kristan med dvema kamnoma.
(Kristan in Bernot na ženskem zborovanju Trbovljah 7. septembra 1925.)
Domišljavemu gospodu ministru se je pripetila nesreča baš tisti dan in baš tam, ko je upal, da bo polagal temelje svoji novi stranki.
Kakor je čitateljem »Napreja« znano, je preskrbel svojim oboževalkam »Mostec«, in okoli te parcele kot kristal izačne točke so konsumarice zbrale še par žen, ustanovile » Zvezo del. žena in deklet« in s tem imenom so začele zbirati žensko armado tudi izven Ljubljane.
Podobno kakor vsi enotnofrontar-ji je tudi Kristan gradil na frazo, da je vse, kar je, popolnoma zanič in da je treba ustanoviti nekaj popolnoma novega. Vsi bogovi ustvarjajo na tej frazi, ker vsi bogovi mislijo, da je vse zanič, le oni da so izjema in da mora zato vse letati za njimi. In ker za Kristanom kot človekom ne mara
nihče več hoditi, hoče, da hodijo vsaj za »Mostecem«. Konsumarice so šle za njim, ker razdeljuje konsumski kruh, »Mostec« so prevzele rade že tudi nekonsumarice, in zdaj lovijo pod firmo »Zveze del. žen in deklet« tudi ženske drugod s parolo: »Moški so zanič, izpremenimc svet me ženeic Kristan sam je te besede izrekel na ženskem sestanku v Trbovljah, in ker je sebe na vso moč hvalil, je iz-gledalo, da hoče ustanoviti stranko po načelih kuretine: same kokoši, on pa bo petelin, on, edina izjema med moškimi. Našel je tudi res nekaj žen. tam, ki so se s tem strinjale in ki se tako malo zavedajo človeškega dostojanstva, da so izjavile, da bodo rade pozobale, kar jim bo petelin pri-brskal. Takole je bilo to: Na očitek, aa je Kristan podpornik Zveze, je Kristan izjavil, da.ni ničesar dal, ampak da je dalo le Konaumno društvo za Slovenijo; da bi pa tudi on dal, če bi ga prišle ženske prosit, a ker še niso prišle, ni mogel nič dati. Pri teh besedah so nekatere ženske (tiste pač, ki imajo kurjo naravo!) vzkliknile: »Bomo pa še prišle!« Izgledalo je, da jim je žal, ker še niso šle prosit.
Kuretina ima okusno meso in jajca, braniti se zna pa slabo, zato mora biti mnogo jajc zleženih, drugače bi kurji rod izumrl. Kokoš pa, ki vsak dan zleže jajce, mora imeti mnogo hraae; naravno je, da petelin kavalirsko skrbi za svoje putke. Puike torej niso nezavedne, če vzamejo, kar jim petelin pribrska.
Ženske pa gotovo ne potrebujejo več hrane ko moški, zato pri ljudeii ni kurjega reda. Ženam ni treba, da so putke, zlasti pa delavskim ne, ker delavska žena si svojo prehrano prav gotovo zasluži in prav nič ji ni treba petelinovega kavalirstva. Žai, da je dandanes tudi moških še precej, ki čakajo, od kod jim bo kak politični petelin kaj pribrska!. čim slabše jet tem bolj ljudje čakajo pomoči od zgoraj, namesto da bi po socialističnih načelih sami prijeli za delo rešitve ...
Ženske so na javnem -shodu sklenile poklicati Kristana hi Bernota, da se. izkaže, čigava je Zveza in kaj hoče prvi in kaj drugi. Zveza je res oba poklicala, a ne na javni shod, ampak: na člansko zborovanje. Že s tem je dokazala, da je kristanovska — čemu se skrivati? A še na članskem zborovanju niso mogle Bernota mirno poslušati, ko so ga že poklicale, ampak so ga ves ča3 niotile. Večkrat se je vsedel in prepustil besedo njim, šele tako jih je pouiiril za nekaj časa* komaj je pa zopet začel, so pa voditeljice že zopet začele regljati. Kristam je imel seveda absoluten mir in tudi s tem so dokazale, da so njegove, komur še prejšnja razlaga o putkah ni dovolj.
Če bi bilo mogoče popisati ves-shod,'bi bilo to zelo zanimivo. Kako je Kristan pobijal načelo javnosti, ali pa progresivni davek! Rekel je, da dela ta davek sovraštvo med ženo in možem, češ, drug drugemu bosta gledala na krajcarje! Ali pa kako je hvalil svojo stranko, dokler jo je on vodil: »Ko sem šel jaz v ministrstvo, je bila moka po 3 krone, ko so pa začeli takile voditi proletariat, je bila moka kmalu po 20 kron!« Pa naj kdo še reče, da Kristan ni dober gospodari Prav škoda, da ni mogoče vsega popisati! Samo eno na j bo popisano obširnejše, ker je najvažnejše.
Rakovčeva je izjavila, da je za načelo javnosti še bolj nego »Naprejev-ci«. Ona je pripravljena ^ pokazati knjige »Zveze delavskih žen« tudi nasprotnikom, vsakemu, kdor si jih hoče ogledati. Iz teh knjig da se bo videlo, da njih Zveza ni Kristanova.
I.	t. d.
Mi na knjige ne verujemo tako, mi imamo drugačno načelo javnosti. Za zgled jim je Bernot povedal, kako so knjige potrpežljive. Žid proda blaga za 1000 Din, toliko tudi zanj dobi, pobotnico pa napiše za 1200, 1500, 2000 Din — kolikor pač hoče posredovalec provizije. Med vojno je bila navada, da jo žid kar vprašal, koliko naj napiše. Zato je nemški cesar Withelm tl. rekel, da bi bil rad avstrijski računski podčastnik! — V knjigah se
taka korupcija nič ne pozna, zapisano je, da je blago veljalo 2000 Din, pobotnica je priložena in se vjema na vinar, vendar je korupcija zraven.
Kristan je čutil potrebo vprašati, koga govornik misli. Rernot je nato opomnil, da je zdaj govoril o vojakih, da pa na željo lahko preide tudi na Kristana.
Socialistični konsumi ne smejo delati s provizijami, to je stara zahteva, ne Bernotova. Nastavljencem tu ni treba provizije, ker imajo mesečno plačo. Posredovalčev dobiček je treba izključiti popolnoma. Kristan je pa dal svoji politični stranki denar, ki ga je dobil kot provizijo za nakupljeno blago. Ko je šlo pa za to, ali je Konsumno društvo za Slovenijo podpiralo stranko ali ne, je Kristan prisegel, da ni dobila stranka od Kon-sumnega društva prav nobene podpore.
[ »Potemtakem je pa po krivem prilegel! se oglasi ena izmed žen.
Dobro čutite! Kdo ne bi pohvalil tako dobrega čuta? Kristanu je bilo pa neprijetno in začel je grozili, češ da bo dal Bernota zapreti, ker mu je očital krivo prisego.
Ne jaz, gospod!«
»Vidite ga, kako jemlje besedo nazaj!
»Nič ne jemljem nazaj! Jaz spm popisal dejanje, medklic je dal pa ime zanj. Jaz ne! Predobro se zavedam, s kom^ imam opravka! Če bi prišlo namreč do sodišča, bi Kristan še enkrat prisegel, da Konsumno društvo ni dalo nič, tisto provizijo je dal on sam osebno iz svojega žepa! Pri sodišču bi to držalo, kajti provizije so trgovski običaj in so last posredovalca. Kristan bi moral prej priseči, da ni prejel nikdar nobene provizije, potem bi šele veljalo, da tista provizija ni bila njegova ampak zadružna. In šele potem bi držalo, da če jo je dobila stranka, jo je dobila od zadruge, ne pa od njenega ravnatelja. Dokler pa ravnatelj lahko reče, da je bila provizija njegova osebna last, tako ' dolgo rnu ni varno očitati, krivo pri-‘‘ šego. Jaz nisem tako neroden!
Večinoma so ženske to prav dobro razumele. Zmagale so pa odbornice, ki so stale brezpogojno na Kristanovi strani in se zgražale nad Bemotom, češ da najprej blati, potem pa trdi, da ni rekel. Trezne ženske, ki so ves čas mirile in zahtevale, naj pustijo tudi Bernota mirno govoriti, so ostale brez moči, ker niso bile tako vsiljive. Mnoge se pa tudi niso zavedale, za kaj pravzaprav gre, zlasti so večinoma stale na Kristanovi, strani, ko je tako lepo razlagal Bemotovo podlost, češ, pomislite, sam priznava, da provizije nisem spravil v svoj žep, ampak jo dal stranki in stranka in Konsumno društvo sta pravzaprav eno! Torej sam prizna, da sem delal tako, kakor je prav, vendar me hoče s tem oblatiti, kakor da bi bilo to kaj hudega!
Tfežko je proletarcu razumeti vse potankosti modernega gospodarskega življenja, trikrat težko, če se vmešajo strasti vmes, da sledi človek bolj čutu nego razumu. Vendar bo treba poglobiti se tudi preprostemu delavcu, vsak mora razumeti te pojave, šele potem bo zmaga mogoča.
li	L E K E
N A ROKE
ME8TN1TR9 6 ERNATOVIC.
je najboljša žitna Icaiva!
Iz stranke.
GARANCIJSKI SKLAD.
(Vloge ostanejo last vlagaleev, dvigniti jih Pa ni mogoče prej, dokler ne bo stala s-tran-ka gospodarsko popolnoma trdno. Te vloge se tudi nič ne obrestujejo. Poglej članek »Nov napredek v Napreju St. 34 z dne ~-• avgusta.)
Vloge do 30. junija glasom bilance Din 164 vloženo po objavi imenovanega članka	Din	391
gar. sklad 10. septembra 1925 Din 555 To izgleda malenkostno, vendar je z.a začetek prav lep napredek. iz malega raste veliko. Zdasti če pomislimo, da ti sodrugi niso vložili na obresti, niti ne mislijo zahrbtno; kdor da v ta sklad, ne misli na razdor, ampak dela za konsolidacijo delavstva. Če se do skregal in odstopil, ne bo mogel zahtevati takoj nazaj, čes, zdaj vam bom ze pokazal, kdo sem in da se z mano ni igraii! Ce doseže garancijski sklad 00.000 Din, ne bomo Kapitalistom nič vee dolžni in koru-novci ne bodo imeli več možnosti begati delavstva, češ, »vse« boste zgubili! Ce bi vložil v ta sklad vsak član 100 l)in, bi imeli takoj več nego je treba, in to brezobrestno! ta nikogar Dl ne bilo več, ki bi mogel strašiti, da boste *vse izgubilis. — pri tem pa 100 Din tudi nikakor ni tako veliko, da bi se moglo imenovati »vse«, r ač pa bi s tem vse pridobili. Obrestovauje bi bilo ubito, vsaj v lastni stranki bi bilo kapitalizma ko nec, tudi nezavedni bi gledali v bodočnost brez strahu. Ali bi bilo potem še treba trobiti za zedinjenje? Ali ne bi bilo s tako konsolidacijo, že izvršeno"? — lJa držimo misel pri realnosti! Vsak član ne bo vložil 100 O in. Kdor jih bo, jih bo; če bomo vsak teden napredovali za 391 Din, bo tudi to nekaj, zlasti če pomislimo, da smo imeli letos v prvih šestin mesecih prebitek v lepem ■znesku 10.41ib Din. i'a smo plačali samo na obrestih skoro 8000 Din, torej bi bil prebitek 18.000 Din, če bi lie bilo obresti. In to v stranki, o kateri pravijo, da nas nič ni!
V	tem polletju bodo obresti manjše, torej bo prebitek lahko še lepši. Če bo garancijski sklad lepo rastel, bo ob Novem letu s prebitkom vred lahko dosegel potrebno vsoto 60.000 Din in potem bomo vso strankino last imeli — neobremenjeno. Pač, obremenjena bo z garancijskim suladom, pa namesto obresti bomo odplačevali glavnico, dokler tudi ta ne izgine. Takrat ne bomo dolžni niti več samim sebi. Kdor bo takrat pristopil, bo lahko rekel: »Drugi so skledo napolnili ob času najhujše reakcije, jaz se pa zdaj zraven vsedem, dočim se meu reakcijo nisem upal ne prisesti ne žrtvovati.«
TISKOVNI SKLAD.
Od 1. januarja do 5. avgusta 1925 D nabrano dr. Fedor Mikič, Ljubljana Anton Faganel, Rakek Franjo Langof, Vrhnika, 10% izrednega zaslužka Martin limek od prod. brošur nabiralna pola 309:
Han Iljaž, rišece Martin Umek, Globoko Ivan Cizelj, Globoko J. Cizelj, Oloboko Jos. Žitnik, Globoko F. Germovšek, Globoko J. Putrich, Globoko Marija Ovsenkova, Trbovlje Fr. Mlinar, Vrhnika Ivan Bizjak, Krško Rezi Domanjkova, Sv. Lovrenc na Pod..
Anton Odlasek, Trbovlje Ivan Polak, Trbovlje, pop. od prod. brošur
Janez Kramar, Zagreb, preplačilo pri naročnini s. Ivan Sekavčnik, nabral na
polo 288:
Alojz Božič, Črna
Jernej Kolšek, Črna
Anton Sivec, Črna
Jože Jesenik, Črna
Gašpar Lesnik, Črna
Alojz Rotter, Črna
Filip Grabner, Črna
Amalija Zatnperlova, Radovljica
Din	5.25
Din	3.—
Din	30.—
Din	10.50
Din	2,	
Din	9,—
Din	v>	
Din	4.—
L) in	1.—
Din	5.—
Din- 2.—	
Din	2.50
Din	20.—
Din	10.—
Din	5.—
Din	10.-
Din	4.10
Din	o	
Din	5.—
Din	10,—
Din	3.—
Din	5.25
Din	5.—
Din	<3.—
Din	3,-
Din	4.—
Skupaj Din 3686.10
s Vse krajevne organizacije in zaupnike pozivamo, naj takoj obračunajo za prodane koledarje, brošure, za zbirke tiskovnega sklada it i. Zaupniki, ki še niso napolnili zbiralnih pel za tiskovni sklad, naj jih še obdržijo, pač pa naj obračunajo za že nabrane prispevke.
Strokovno gibanje,
Vabilo na konferenco »Splošne delavske zveze Jugoslavije«, ki bo dne 20. septembra 1925 ob 9. dopoldne v društvenih prostorih hotel pri »Kroni v Celju. Na konferenco se vabijo zastopniki vseh podružnic SDZJ v Sloveniji.
Ta konferenca se sklicuje radi ukinitve oblastnega tajništva v Celju in premestitve s. Leskoška iz Celja v Zagreb brez predhodnega sklepanja oblastnega odbora SDZJ v Sloveniji.
Za dnevni red se predlaga:
1. Poročilo oblastnega odbora SDZJ in oblastnega tajnika za Slovenijo.
2. Revizija deklaracije zedinjenja in ustanovitev podzveze steklarjev, tekstilnih, tvorniških in drugih, delavcev.
3. Volitev oblastnega odbora in določitev sed ža oblastnega upravnega
cdbora i t , !.r lariata za Slovenijo.
4. Akcija za razširjenje Splošne gradbene produktivne zadruge v Celju pri vseh podružnicah SDZJ v Sloveniji.
5. Predlogi za kongres Opeega radničkega saveza Jugoslavije« v Zagrebu.
6. Razno.
Stroške za konferenco ima plačati vsaka podružnica sama in se bodo zaračunali na konferenci v breme podružnicam. Podružnice, ki iz kateregakoli razloga ne morejo poslati delegata, naj svoje želje pismeno spo-roče oblastnemu odboru v Celju.
Valentin Lebič s. r.,
predsednik oblast, odbora SDZJ.
icLZHlSČufi
Tako lovi
ER0X0jj
'J fapontt**
db.f
A E RCSXO N
z
zaponcem
Dobi se v vseh trgovinah.
in 3512.50
Dopisi.
Liboje. V našem kraju imamo dve tovarni za keramično industrijo. V teh tovarnah je zaposlenih nad 100 delavcev, ki ustvarjajo bogastvo raznim delničarjem. Izdeluje se glinasta posoda, katera se razpečava po vsej Jugoslaviji. Delavci v teh tovarnah so kvalificirani za to delo. Kakor povsod, kjer se nahajajo delniške družbe, imamo tudi pri nas mnogo tujcev, ki imajo lepe plače, a mi domačini smo postavljeni na razpoloženje.
— Neki keramik Hubi je prišel v Liboje se učit namesto delat. Po krivdi tega gospoda se je že več peči posode pokvarilo. Škoda znaša baje več milijonov. Zato ni čuda, da se delavci pošiljajo na dopust brez vsake plače. Razmere v našem kraju so postale neznosne. Pozivamo Delavsko zbornico in inšpekcijo dela, da posveti nekoliko pozornosti v ta kraj.
Brežiško okrožje. 20. marca t. 1. sem vložil kot občinski odbornik občine Globoko na brežiški okrajni za-stop priziv radi fingiranih računov naše občine. Čeprav je okrajni zastop poslal takoj 20. marca moj priziv občinskemu uradu v Globokem, ker je prizivni rok potekel 22. marca in je torej do tega dne lahko dospel, je ge-rent okrajnega zastopa, vladni komisar, rešil, da prizivu ne more ugoditi, ker da je bil prepozno vložen, namesto da bi bil dal račune preiskati in župana na odgovor poklicati! Proti tej rešitvi vladnega komisarja, da je bil priziv prepozno vložen, sem poslal pritožbo velikemu županu v Ljubljani, kateremu naj bi vladni komisar dokazal, da je bil priziv res prepozno vložen. Veliki župan pa je pritožbo odbil, češ, da je nedopustna, ker je po čl. 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih ge-rent okrajnega zastopa ozir. vladni komisar že drugo' upravno oblastvo. Tako torej! Ljudje so že zgubili skoraj vso vero v nepristranost in objektivnost, vendar pa znajo sami razsoditi, kaj je prav in kaj ne. In radi tega bo ukrenjeno vse potrebno, da bodo vsi, tudi gg. orjunaši, odgovarjali za svoje delo tako natančno, kakor so nekateri svojo dni že morali.
— Martin Umek.
Trbovlje. (Shod Zveze delavskih žen in deklet.) Dne 3. t. m. je bil shod te zveze pod Kristanovo patronanco. Dnevni red je
bil določen pravzaprav tako: 1. pomen žen-
ske organizacije in 2. razno. K prvi točki je rekla predsednica, da mora poročati Sodražica čertančeva, a ta je odgovorila, da naj najprej druge poročajo, potem pa bo ona. Govoriti je pričela nato Rakovčeva iz Ljubljane, a ne o pomenu ženske organizacije^ pač pa je navdušeno govorila o Kristanu in hvalila njegovo delo v organizacijah in zadrugah (ker ima hčerko v njegovi službi). Pripomnila je pa. da se je naučila nekaj tudi od sodr. Bernota in Etbina Kristana, največ pa vendarle od g. Toneta Kristana. Tega je hvalila, koliko zaslug ima. ni pa povedala, da bi Blasnikova tiskarna bila lahko v delavskih rokah, da je pa po njegovi zaslugi čisto kapitalistična tiskarna itd. Vse, kar je govorila Rakovčeva, je bilo le za uvod k poročilu sodr. čertančeve in je že naprej pobijala. kar je pri reviziji v Ljubljani sodr. čertančevi sama povedala. Po njej je dobila besedo sodr. čertančeva in je poročala o reviziji, katero je iz\ršila 8. avgusta pri centrali Zveze delavskih žen in deklet v Ljubljani. blagajno je našla v najlepšem redu in je to ugotovila s pohvalnimi izrazi. Pri reviziji ji je tekom pogovora povedala Rakovčeva, zakaj je ena številka »Ženskega lista, izostala: ker je bil v njej nekdo osebno napaden. Na vprašanje, kdo je bil napaden, je Rakovčeva odgovorila, da tega skoraj ne sme povedati; a končno je le povedala, da je bil Kristan tisti, da pa naj tega nikomur ne pove. Seveda je dobila sodr. čertančeva s tem tudi prepričanje, da g. Kristan res vpliva na žensko organizacijo in je povedala to svoje mnenje tudi na odborovi seji v Trbovljah. Njeni trditvi se je odločno uprla gdč. Ajdiškova in je spravila tudi ostale odbornice do sklepa, da sodr. čertančeva nikakor ne sme svojega mnenja in prepričanja po vedati članicam, ker bi prišla s tem ženska organizacija v nevarnost, da se razbije, a tako ugodne prilike za ustanovitev ženske organizacije da ne bo več kmalu, kakor je sedaj. Tako so hoteli zavezati jezik sodr. čertančevi. A njej je šlo za poštenje in ko je videla, da resnice ne sme govoriti, je odložila mesto predsednice trboveljske podružnice Zveze del. žen in deklet. Med tem so pa Kristanove privrženke raznesle med članice trditev, da se je sodr. čertančeva preveč najedla Bernotovega duha, da laže in da zato noče priti in govoriti. Tako se je vršil shod 3. septembra, na katerega je bila povabljena tudi sodr. čertančeva. Prišla je pa tudi Rakovčeva. Po poročilu sodr. čertančeve o reviziji in po njenem pristavku o g. Kristanu in njegovem vplivu ter da je Rakovčeva prepovedala povedati članicam, da je Kristan sodr. Bernota v »Ženskem listu« napadel, se Rakovčeva ni sramovala imenovati sodr. čertančevo lažnivko. Iz jeze je razlila tudi celo ploho gnojnice na sodr. Bernota. Na javnem shodu Ivajevne politične organizacije SSJ in KDZ v Trbovljah 9. avgusta sodr. čertančeva res ni bila in »Zveze del. žen in deklet« tudi ni branila, ker bi morala pač povedati resnico, ki jo je prejšnji dan v Ljubljani slišala. Smatrala je za pošteno povedati svoje mnenje najprej odboru, potem pa javnosti. Dne 10. avgusta je dobila zato nezaupnico, ker je bila prejšnji dan v družbi sodr. Bernota in je potem za ljudi Kristanovega kova seveda nemogoča.
Trbot Ije. Neki Kristanov pristaš je po sestanku ženske organizacije 7. t. m. raznašal : po Trbovljah, kako prefrigan je Kristan: da je razlagal ženskam progresivni davek, iu eicer tako-le: Ženske, premislite, kako krivičen je progresivni davek v stranki! Vst člani socialistične stranke morajo plačevati enake prispevke! N. pr. delavec, ki je privatniku sejal pesek, mora povedati Bemotu, koliko je zasluži). Od tega zaslužka mora stranki plačati davek. V tajništvu se pa naj dva skregata, pa bo eden vzel knjigo in jo bo nesel na davkarijo. Tam bodo videli, koliko delavci zaslužijo in bodo morali dotični delavci plačati davek. Kristanov pristal pravi, da ni na to s. Bernot nič odgovoril. Mogoče. Če ni s. Bernot zagovarjal progre-sije, bom odgovoril Kristanu in njegovim jaz: Če je s. Bernot molčal na Kristanovo demagogijo, je molčal zato, ker računa na zavednost, ne pa na ljudi, ki računajo, da bodo dingi zanje mislili in jih rešili h kapitalističnega jarma. Tudi razumne ženske vedo, du je progresivni davek pravičen, vsak razumen delavec ali delavka pa ve, da imajo podjetniki nalog, odtegniti davek ročnemu delavcu ali delavki. Delavci svojih zaslužkov pred davkarijo ne morejo prikriti. Delavci, nikar ne mislite, da se Kristan boji za nas delavce, da bi morali mi preveč davka plačati, ampak zase in za svojo debelo malho se boji! In tudi ne mislite, da se on sam boji, on ima za seboj mnogo proletarcev«, ki jih lahko vidite po hotelih in barih pri šampanjcu.	Rudar	I.	P. v Trbovljah.
Orna. (»Nažajfanim žrtvam?.) še nikoli se nisem oglasil v javnosti, a zdaj, ko nas nasprotniki "tako grdo napadajo, moram nekaj povedati. To ni socialistično, da svoje bivše tovariše tako napadate. Ali si se že najedel proletarskega kruha, da si šel k zeleni mizi zato, da bi tam dobil pogače z rozinami? Mi ne pljuvamo na vaš kruh, le vaša dejanja kažemo v pravi luči, svoj kruh držite itak tako visoko, da ga noben proletarec ne more doseči, dosegliv je le višjim demagogom. Vi javkate, ko razkrivamo ljud1-stvu vaše grehe. Nam nič ne pomaga tak »socializem«, da v vsem le posamezniki odločujejo, socialistično delo mora biti javno, da vsak član ve, zakaj je organiziran, ne pa da bi se s pomočjo organizacij le nekateri žepe polnili. Sramota je za vas, da ste šli iz stranke, tako umazani ste, da se mi kar studi, ko čitam vašega »Sociali-
Kdo Vam pomaga
v slabih jčasih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja?
I. N. ŠOŠTARIČ, Maribor
Aleksanrova cesta štev. 13.
Ker le ta prodaja dobro blago za obleke in perilo po nizki ceni. N. pr. platno po Din 8’—, 9'—, 10'—, 12' — itd. sukno po Din 50‘—, 60'—, 70’—, 80'— itd. izgotovljene srajce Din 39•— spodnje hlače Din 24'— nogavice Din 7.—, 8-—. Kdor nima denarja dobi na obroke.
■ C	20	m	močnega	dirja	Din	220’—,	20	m trpež-
M	nega oksforta Din 230’—, 20 m močne niodrovine
J A|	(druk)	Din 240'—, 20 m krasnega parhanta za
otročje in ženske obleke Din 300'—, 10 m hlačevine iMali	dvojno	široke (cajga) za moške obleke Din 395’—,
20 m belega platna	Din 200'—, 20 m sirovega platna Din 140'—
razpošilja
veletrgovina It. JlgmigCK!, CeOešt.23
llustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zasionj, vzorci od sukna, kamgarna in razr.e manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrniiev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene.
Predno kupite
oglejte si v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik — Celje.
Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna!	Blago	prvovrstno!
sifflflnBiimsiinnHRmmuiiinHntniiRiiniiiiUiinRii
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
[Ustanovljena lOOO.
Ljubljana, Dunajska c. (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
Mie rezerve dod i 10,0011.9119'
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, MetlcoviC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. AGENCIJA: Logatec.
Poštni {ek. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261,413, 502, 503, 504.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela.
Bll!!!lll»!ll!l!nni!!M!!i!lliilll!!l!!!i!!!l!!i!i!|||!!liM	;!!!!lli!llfiii!l!!!!ll!!!!il!ll||||||il!l!lllli:i!!l!lllll!ll!lini!ll'^
sta«. Hvalite se vedno, kako napredujete, ljudstvo pa v temi tava, ker ga le farbate s Kristanovo mavrico. Pa tudi z vašim načelom tajne diplomacije ljudem oči odpirate, vedno bolj vas spoznavajo: mnogo sem jih že slišal, ki so rekli, da so že dovolj dolgo bili pri vas, odslej pa nočejo biti več. Tako malo vas je že, da se morate skrivati za našo SSJ, da ljudstvo varate. Ali ni to demagoštvo in sleparija?! Morda boste rekli, da s. Bemota perem, pa bela ovca je bela čeprav jo dež (načelo javnosti) opere, črni pa vse mavrične barve nič ne pomagajo, dež (načelo javnosti) spere vse umetne šeka-ste barve in črna ostane. — P. Lesjak.
Litija. (Radičevci v Sloveniji.) Odkar sta se radikalna in hrvatska radičevska stranka »družili in si delita državno oblast v Beo-
gradu, so začeli radičevci prodirati v Slovenijo. Njim so se pridružili saniostojneži in prepeluhovci ter ostali politični šarlatani. V najnovejšem času se jim je pridružila baje tudi NSS na Kranjskem. Nas socialiste ta vest prav nič ne vznemirja, ker smo bili vedno overjeni, da je NSS buržujska oportunistična stranka. Presenetilo nas bo le, če bomo videli med radičevci tukajšnjega »vodjo« NSS-arjev g. Luka Bizjaka, ki je mnogokrat izjavil, da je za zedinjenje s socialističnimi delavskimi organizacijami. Litijsko delavstvo seveda ni čakalo, da ga zedini kak NSS-ar temveč se je zedinilo samo in pokazalo narodnemu prvaku hrbet. Okrog Bizjaka se nahaja še nekaj gospode uradniškega slanu, od delavcev nima nikogar več. Sedaj smo radovedni, ali bo še! g. Bizjak med »kmete« ali bo ostal pri uradnikih.
Če udariš tega, beti tudi onega.
Lažnivo krščanstvo je zasedlo cerkve in ne dovoli v njih nikomur go-
voriti, kdor ni zvest klapec kapitalizma. Tako se je zgodilo, da sta kapitalizem in klerikalizem eno in isto tudi takrat, kadar se navidezno pobijata.
Lažnivi socializem je zasedel organizacije in ne dovoli v njih nikomur govoriti, kdor ni zvest hlapec kapitalizma. Tako se je zgodilo, da sta kapitalizem in buržujski socializem eno in isto tudi takrat, kadar se navidezno pobijata.
Ko so bili klerikalci na vladi, je cvetel kapitalizem enako kakor zdaj. Kdo veruje, da je klerikalna opozicija resnična?
Ko so bili socialpatrioti na vladi, je cvetel kapitalizem enako kakor zdaj. Kdo še veruje, da je socialpatrioti-
zenf in njegov »boj proti kapitalu* resničen?
Lažnivi komunizem raznih Golouhov, Štebijev, Žorgov, Makucev itd. je pobijal Kristana in Koruna, ko sta bila socialpatriotska ministerialista. Dandanes gre z njima skupaj, ker pravi, da se mora vse delavstvo združiti. Če bi nič drugega ne bilo, že to bi bilo dovolj dokaza, da so ti »komunistični levi« enako zvesti kapitalu, kakor klerikalci in buržujski socialisti.
Od časa do časa zmagujejo delavci, toda te mimogrede. Pravi sad njih bojev r i neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev. - Kar! Marks.
Kje kupuješ?
V	trgovini K. WORSHEJA nasl.
ANTON MACUN
v MARIBORU, Gosposka ulica štev. lO
ker si lahko izberem izmed velike zaloge, vsakovrstnega manu-fakturnega blaga, kakor sukno za moške in ženske, barhenfa, platno od 9 Din naprej, gradi za posteljino. odeje za postelje, izgotovljeno perilo za delavce in uradnike i. t. d. po naj-nižjis cenas in ker se vsakega solidno postreže.
Tvornica dežnikov in soinčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli 1	velikosti	po najnižji ceni. —— •■-■■■■
Martufakturna trgovina
]. KUDIŠ - Celje - Gaherje
priporoča svojo veliko zalogo inozemskega, češkega, agleškega itd. blaga na drobno in debelo po najnižjih konkurenčnih cenah.
Drobnino in galanterijo ter delavsko perilo po znižanih cenah dobite samo v detajlni trgovini
GASPARI SFAMINGER
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
Češko sukno, žensko voineno blago, perilo, platno, hlačevino, tiskovino itd.
kupite v prvovrstni kakovosti najceneje
v Celju pri „Solncu“.
Za obilen obisk se priporoia
Alojz Drofenik.
Najboljši šivalni stroj
Je edino le
Pouk v vezenju brezplačno.
Večletna garancija. Delavnica na razpolago
Grietzner in
Adler za rjod-
\
binsko in obrtno rabo v vseh opremah
Josip Peteline, Ljubljana (bllIU Prc5e^°
vega spomenika)
Štajerska klet'
M-ariSaor, Narodni cžoitz. Kopališka ulica na vogalu Tattenbachove Najcenejše vino in jabolčnik. DV" Podtemeljsko kegljišče *^E3.
POPRAVILA.
Mehanik
Ivaun. Legat
specialist za pisarniške stroje Maribor samo Vetrinjska ulica št. 30
Telefon Siev. 434.
Razširjajte
in oglašajte -v edinem proletarskem listu v
MNapreju"!
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — FraitCISkanska ulica Štev. O
reuistrovana sadraga k omejeno naveno,
Tiskovine
M lob, inpanstvo la urada, najmodernejše plakate in vabila sc veselica, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošnr itd.
STEBEOTIPIJA	LITOGRAFIJA
r
Lastnik »SLOGA«, r. z. z o. p. — Izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ). —11. IX. 1925. — 2400. — Za tiskarno »Merkur« A. SEVER