Naročnin« $2.00 na I II f I V J^ i^ll A m m fl^JI fc J^ CLEVELANDSKA I ■ ■ i ■■ ■■ a ■■ ^^^^a v ■ a B^k AMERIKA ji LJ F ^Liii^LiUI LB^ fl Al vI^L^^hI leto. linija dva krat ■■■■V'M VHWV mw1^ ■ ■■■ ■■■ M^V „ . .__.. I 11 ■■■■■1 wm ■■■■■■ wm m »b^ ^Um mk mm imkm wm ■nbhbh m ^mm h rimllinf ailnirtiwig I ' I ■ ■ N-- ~ —• ' ■ ■ ■ ' ----A-———-^---| Belgija preplavljena z vojsko. Te dnij se bije silen boj med Nemci in med,Angleži, Belgijci in Francozi. Poročila iz bojišča so jako skromna. Nemci baje silno hitro napredujejo. Avstrijci ne morejo ne v Bosni ne v Galiciji naprej. Poroča nemški cesar ne bo predal kitajske naselbine Japoncem. Avstrija ipnjosi Ru-munijo in Bulgarijo, da ji pridejo na pomoč. Pžtrip, 19. avgusta. Razširjena poročlia, da so Belgijci zapustili mesto Bruselj brez brambe t) i so potrjena. Toda v uradnih krogih se trdi, da so ta poročila mogoče resnična. Trdi se, da "Belgijci sploh niso nameravali braniti Bruselja. Washington, 19. avg. Državni oddelek je dobil danes poročilo, da je belgijska kraljeva družina pobegnila v Antwerp. Kraljevo palačo v Bruslju so pr&aredili za bolnišnico. Ameriški poslanik Whitlock je ie vedno v Bruslju. London, 19. avg. Vsa severna in vzhodna Belgija je danes polna vojakov. Nemcr so v zadnjih dneh navalili ogromne čete vojakov v Belgijo. Kljub strogo cenzuri ranim poročilom* se trdi, da bodejo imeli Angleži, Belgijci in Francozi feud boj z iNemci, in sicer v bližini Waterloo. Nemške armade pri Mleuse in Moseli ste se združili. Nemška armada se razte-zgloB Luksenburga do Nizo-zemtjee. Nobene vesti ni o Lie-gu. Belgijski vojni minister trdi, da' se trdnjava Se sedaj ni udala. Ityrzoaemska poročila pravijo, da ,ko so Belfijdc videli, da fortov ne morejo dalje obdržati, da so jih podminirali jn spustili- v zrak, da ne bi služili Nemcem. OJondonski H$t\ poročajo da-nes gflede Bruselja, glavnega mesta Belgije, sledeč*; Bruselj je nastavljen Nemcem kot za "pdboljšek". Cimdalj pridejo Nemci, tembolj zalezejo v sovražnikovo deželo in nasproti v levovo žrelo. Na fronti na obeh straneth bodejo "Nemci zadeli na sovražne čete. Zgodovina se bo ponovila. Ne^i cesar je zbral 750.-000 vdftkov na belgijskem o-zemljnr. Kljub poročilom, da Nemci ne bodejo mogli prodreti skozi trojno armada Belgijcev Francozov in Angležev, se trdovratno vzdržuje vest, da imajo Nemci na vseh1 straneh uspehe. Cincinnati, O,. 19. avgusta. Tukajšsi x nemški. konzul, -po imenu Metzger" Je obelodanil, da ima direktno zvežo z Nemčijo. Ta nemški konzul je izdal sledeče poročilo: Vsi Poljaki na Ruskem,* katerih je 18 milijonov, so fit uprli proti Rusom. Splošna revolucija je a&ruh-liila. Vsi forti pri Liqge so padli. Avstrijci so prodrli že daleč na rusko ozemlje. Blagor nemškemu konzulu, ki ima taka poročila, katerih ne dobi noben ameriški list. New York, 19. avg. NemSki list "New Yorker Staats-Zei-tung" prinaša v včerajšni številki »ledeče sporočilo: Več či-tateljev nas je vprašalo, zakaj se ne sliši ničesar o nemških vojnih zrakoplovov. Dejstvo pa je, da vsako noč poleti en nemški zrakoplov na široko morje, kjer je zbrana angleška mornarica, in vsako noč raabije eno angleško vojno ladijo, da potone. Odkar se grcznili že 19 angleških ladij. Uondon, 19. avgusta. Uradno poročilo vojnega mmisterstva pravi, da se je vršila odločna ano-ieikim brodov- DllKa UlvU ft —u/, Rim, 19. avg. Nemški diplo-matični zastopniki so na potu v Italijo. Skušali bodejo zadnjič, da pregovorijo Italijo, da napove vojsko Francozom in Angležem. Nemci (pravijo, d* bodejo napadeni od Japoncev, in da qwajo pomagati. »Rim, 19. avg. Po celi Italiji so se vršili veliki izgredi proti Nemcem in Avstrijcem. V nobenem mestu nečejo trgovci prodajati Nemcem živil I* več mest so bili pregnani Nemci.' Kakor hitro napove Italija vojsko Francozom in pomaga [Nemcem, tako trdijo poročila, se dvign^ vse italijansko ljudstvo proti vladi. , Petrograd, 19. avg. Vojni ru-1 ski minister naznanja, da so ru-1 ske čete prodrle v Galicijo in j Bukovino na vseh krajih. "Pet ruskfc- armadnih zborov, nad 176.000, je že prekoračilo av-| strijsko mejo. Rusi so na potu proti tLvovu, glavnem mestu Galicije in Čemovicam, glavnem mestu Bukovine. London, 19. avg. Bulgarsfci in tutiki poslanik y tem mestu so danes znova trdili, da bodejo njftt vlade nevtralne ves čas, kar bo trajala vojska. Zanika se, da bi Turčija mobilizirala, in tudi Bulgarija ni poklicala vojaštva pod orožje. % Haag, 19. avg. Iz Angliji sovražnega tabora prihaja brzojavka, da namerava nemški cesar uničiti ultimatum Japonske s tem, da bo naznanil da izroči nemške naselbine naravnost Kitajski, ne pa Japonski. S tem namerava nemški cesar vzeti Japoncem vzrok m vojsko, kajti Japonci so zahtevali, da morajo 'Nemci povrniti kitajsko zemljo Kitajcem, in če (Nemci izročijo to dzemlje naravnost Kitajcem, morajo Japonci mirovati. •London, 19. avg. Tukajšni list "Express" danes izjavlja, da so angleške ladije do danes polovile nad 200 nemških tr-goVskih ladij, ki so imele skupaj nad en milijon ton tovora, in so bile z blagoqi vred vredne $3©pswo.ooo. R-im, 19. avg. Poročilo iz Tri-denta pravi, da Avstrija očitno mobilizira na italijanski meji. Nad tisoč delavcev dela utrdbe. London. 19. avg. Brzojavka iz Rima poroča, da so nemški vojaki v Devinu (Magdeburg na Nemškem streljali na 3000 italijanskih delavcev, ki so ži-. veli v svojih barakah. Ubilr so I jih sedem in ranili Šestnajst, ker so kričali: živijo Italija! I Rim, 19. avg. Brzojavke iz Dunaja' poročajo, da je Avstrija obljtibila Rumuniji vse srb-! sko obmejno ozemlje, če gre-, do Rumunci avstriji na pomoč. ■Ravno tako se poroča, da j« 'Avstrija obljubila Bnlgariji vse 'iMacedonrji z Drinopoljem vred če napove Bulgarija Srbiji vojsko. I »London, 19. avg. Nepotrjene pordčilo trdi, da je neka ruska oklopnka v Črnem morju aade la na mino in se potopila. Po ! ročilo tudi pravi, da je pristani* šče v Odesi v ognju. -I Berlin, via Amsterdam anc London, 19. avg. Nemške čett vri a nM Rusko Poliskem ške čete že popolnoma okott Bruselja in da so prve pred-straže že prišle celo do Ant-werpa, ge poroča po brzojavkah Reuter brzojavnega urada. Nemce so videli pri Herren-thals, 15 milj od Antwerpa. Vse armade so izdale povelje, da vojni poročevalci ne smejo blizu, m raditega je silno teškp dobiti poročila iz bojnega polja. Toliko je gotovo, ko Ukor se je avedelo jz privatnih virov, da se vrSi velikanska bitka v bližnii Bruselja. Nad poldrugi milijon vojakov stoji na obeh straneh. Splošno prepričanje je, da zvezna armada ('Belgijci, Angleži in Francozi ne bodo braniti Bruselja, pač pa hočejo nemško armado na levem krilu obkoliti, da pretr-| ga jo zvezo z središčem in desnim krilom. Precej zanesljivo poročilo iz belgijskega bojišča rdi: Resnica je, da s oNemci vzeli Bel-'gijcem mnogo postojank, toda ' pri tem so zgiubili 15 dni, ob ka-jterem času je imela francoska armada čas, da se zbere in 2 ^novimi močmi napade sovrafc-' nika, ki je radi silnih in dolgih •bojev že utrujen. (Ne gre se za nekoliko mest, ki so vzeta, pač pa bo glavna bitka odločila usodo, katere se udeležijo vse armade. Armade so pripravljene na bojna celi črti, ki se razteza od Basla na švicarskem do Diesta v Belgiji, kar meri več kot 400 kilometrov. j 'Pariz, 19. avg. Vojni minister 1 je priobčil sledečo uradno br-I zojavko: Poročila iz fronte naznanjajo, da so se francoske čete polastile mesta Morhig-'gen v Akaciji, devetnajst milj od Metza. »Napredek francoski čet je bil jako hiter. Naše čete kmalu prekoračijo Vogeze. Jako številne čete Nemcev korakajo preko reke Meuse med Liege in Namurjem. Francoski brlgadni general nam poroča sledeče: Memci sro ujeli francoskega husarja, nakar so ga peljali v neko alzaško vas, kjer fo mu prerezali pela vas lahko priča o tem dejanju. Pariz, 19. avg. Ttf sem ata dospela dva italijanska častnika, imenom Garibaldi, ki sta izurila 1000•Italijanov za vojsko. Italijani so prišli iz Amerike. ' • London, 19. avg. Uradna brzojavka, ki je dospela sem iz iPiariza, naznanja, potrjuje vest od nekaj dnij nazaj, da so Srbi pregnali 80.000 mož močno i avstrijsko armado pri Sabacu. ■ iPtotrjuje se uradno, da so Av- ■ strijci imeli jako teške zgube, • 3000 ubitih in 5000 ranjenih, . Snbi so zaplenili tuldi mnogjo ; topov in streljiva. ► »Peking, Kitajska, 19. avg. T« l so prepričani, da se vname boj • med Nemci in Japonci pri Kiau Chau. -V tej koloniji imajc > Nemci nekaj nad 3000 vojakov 1 poleg tega sO pa pristanišč« ■ podminirali, da ne more nobe • na kdija blizu. (Dohod s suhe . ga je jako težaven, ker je moč no utrjen in prepleten z bode l čimi žicami i npodminiran. Ni ! tisoče kitajskih kulijev j* po Jmesto. nemškega 'brzojaia iz Bcrolina, naznanja, da sole nemške čete 17. avgusta ifpprijele z ruskimi četami, fttfda so dobili Nemci veliko Ujeli SO nad 1000 ruskiH jetnikov. Pariz, 19. av£> Znani bivši ruski minister zal časa rusko-japonske vojne tfof Witte se je včeraj glede • vojne izjavil sledeče: EvropMa vojna ne more trajati dwkot kvečjem dva ali tri meaeoc. Končala se bo s porazom Neipčije. Trenutek je prišel za Rusijo, da naredi svoje delo. Jluska mobilizacija, je počasn«, toda gotova, in že danes ima car na bojnem polju nad dva milijona vojakov. Na vsak način pa pomeni ta vojna grozno katastrofo za Evropo. Minilo bo 50 let predno bo zopet normalen položaj v Evropi. ^ Rim, 19. avg. Tržaški dopisnik "Corriere de Italia" poroča, da so bili v Avstriji prisiljeni opustiti kampanjo na Ruskem. Velik del čffškjfc vojakov se je spuntal in hotel dalpe streljati. Mnogo njih je bilo takoj ustreljenih. Kodanj, 20. Japonski poslanik je zapustil Berolin. . .1 - O I "Zveza katoliških Slovencev". Dne 11. avgusta se je otvoril v Chicaki že dolgo bobnani katoliški shod. Am. SI je dva meseca delal reklamo za ta shod, in pričakovali smo, da se ga udeleži kakih 500 oseb. Resnično pa je, da so na shod prišli sledeči: Kranjec, Sojar, Čeme, Kompare, Salovan in Zakraj-šek. Sest duhovnov. Poleg tega pa> Nemanidh1, njegov sin, iZaviršek, Klepec, dr. Ivec, Za^ lar, Dunda, vsi iz Jolieta, dr. Seliskar. is Clevelanda in dva druga. iNajprvo so planili po socijalističnem in delavskem časopisju. Obsodili in prekleli so "Clas -Naroda", "Glasilo" "C3. Svobode", "Clev. Ameriko", ("Proletarca" in "Narodni Vest-nik". Sami so priznali, da imajo li listi najmanj 70.000 citate-ljev, in vsi ti čitatelji so zapeljani in duševne reve, ker ne berejo "Am. Slovenca". Bridke solze so točili, ker ima Am. SI. komaj aooo naročnikov. Z* bavljalo in psovalo se je na napredne Slovence ''v Ameriki kot v Albaniji. Ko so se napso-vali, so dali ima zvezi "Zveza - katoliških Slovencev v Ameri-1 ki". Clan mora plačati 25c na leto. Agitirali bodejo za Sloven- • ca" in "Ave Marijo" tiskali , posebne brošure, itd. Tudi an . korporirali se bodejo, ko bo er tisoč članov. Predsednikom j< bil zvoljen dr. Seliškar, ki se j« 1 izjavil, da bo kar sam tako; j upisal 300 ClevelandČanov 1 1 Zvezo, tajnik je Kazimir Za > krajšek, blagajnik pa dr. Ivec , Na shodu so duhovni nabral i med seboj $16 za prte stroške - V "Proletarcu" smo videli pri - memo sliko, ki kaže te sloven • ske duhovne, kako sedijo pr • bogato opremljeni mi«, in pr i vratih se jim prikaže Kristuc PAPEŽ JE MRTEV.1 • ! •' IciLYsW -V^- ' '' Iv > 'T^M^^^B -- Papež Pij X. je umrl - Evropska vojska ga je silno užalostila. Bil je enajst let papež. Volitev novega papeža bo silno težavna, ker se kardinali, ki so raztre- \ seni po svetu, ne morejo hitro zbrati. Ne sluti se niti najmanj, kdo .bo naslednik Pija X. •Rim, 20. avg. Papež Pij X. je umrl ob pol dveh danes zjutraj. Smrt je prišla, ko se je boril dvanajst ur f dosti le teško pošiljali v šolo ra a di revščine. in tri dnij pozneje patrrjarhor n v Benetkah. Toda eno leto f >, mogel priti v Benetke kot p« a triarh, ker je italijanska vlad ci trdila, da ima ona pravico im< 5- novati patriarha, ker je to prs ie vico podedovala od nekdanj lč benečanske republike. Prepi :a se )e končat s tem, da je tedaji :a Jaški kralj sam potrdil Sarta z >- patrijarha. Sarto je bil kot ps j- trijarh velik prijatelj italijansk je vllade, m kadar je prišla kn a. ljevta družina v Benetke, jo j la obiskal. Bil je tudi spovedni ie kraljice Margerite. V svojei s- življenju je t>il jako pripros ci Kot škof in kardinal je šel sk< o- ro vsak dan ljudi in se prost m gibal na cesti. Kot papež je p< a- tal takozvani "vatikanski je ti irfk» da namreč ni smej iz Vi »- tikana. To mu je bilo jako ■< s-lj^ ker j^^ r^r 1. prosttm. Teltom prvin dven a Nasi dopisi. Cleveland, O. IDne 9. avgusta je bil0 zbranih preko 3000 Slovanov v Clevelandu v Grays Armory, da se protestira proti vojski v Evropi, posebno proti Avstriji. Tu so bili Slovenci, Rusini, Poljaki, SlovaJki, Srbi, Hrviti in Čehi. Od vseh slo-vannskih narodov so bili navzoči tudi njih duhovni, le slovenskega ni bilo. Tu- smo videli, kdo je vnet za slovensko stvar. Naši duhovni voditelji spijo mirno spanje, ker jim je mogoče posvetni mamon večja 'skrt) kot slovanska zavest. Pa saj se sami ne poznamo dobro. Koliko naših ljudij trdi, da so "Kranjci". Ce vprašam moža, čegava je ta cerkev, bo rekel kranjska, če vprašam ženico, kaj si, ipravi kranjdca, fant je kranjski, in če vprašam od kod si doma, pravi s Kranjskega, duhovnik je tudi kranjski, in če mu rečem, da je Slovenec, pa pravi, da ni, da je Kranjec. Jaz pa mislim, da so Kranjci tudi Slovenci, in v prvi vrsti Slovenci, kajti na Kranjskem živijo tudi Koče* varji, ki so tudi Kranjci, ker so na Kranjskem doma, toda Slovenci pa niso, pač pa Nemci. Iri potemtakem,, ker se čutimc Kranjce, ni čuda, da ni bilo slovenskega duhovna na protestni shod, ker ga pač nimamo, pač pa samo kranjskega. Poglejmo nekoliko v zgodovino* kaj je pravilno ime Kranjci** ali Slovenci! Zgodovi na nam pove, da so bile slovan ske dežele že 'pred 2000. leti na seljene z ljudstvom. Starino slovci prištevajo Ilirom mogo čen narod pred Rimljani, kakoi pesnik.poje: Mogočen na mor ju Ilirjan je bili, ko se je Rime< še ladije tesat učil. Ilirci so s< delili v več plemen, med njim so bili tudi Veneti. Leta i«8 po Kr. so prišle da našnje slovanske dežele po< rimskega orla. Rimljani so go spodovali v naših deželah, ta krat ni (bilo še med Ijwdstvon tiste inazlike kot jO opažam< dandanes v jeziku. Slovani s< sami sebe nazivali Slovane, tuj ci pa so jim rekli Veneti. V 9. stoletju sta se rodila bra ta Ciril in Mletod v Solunu. T; dva brata sta prvav posloveni la naroden in verski jezik. Le ta 870 jima je papež Hadrijai II. dovolil bogoslužje v slovens kem jeziku. iPa trajalo dol go, ko se je oglasil nemški škc ki je v ljubezni do bljižnjeg Slovana jikradel slovansko bc goslužjeTLeta 886 so Nemci vojaško silo pregnali too Me todovih' učencev iz njih dome vine. Ti učenci so šli v Bulgs rijo," 'Rusijo, Dalmacijo, kjer š danes opravljajo njih potonx versko bogoslužje V domačer jeziku. To je zgodovina mladih k in mi je dobro v spominu. Nii kdar na sveta* š« v nobene 1 > časopisni nisem videl zapisan< da je to "kranjski list", pač p vsadko pravi, to je slovensl ■ list. Celo "Amerikanski Slove 1 nec" v Jolietu ne pravi, da j i "Amerikanski »Kranjec", pa i pa Slovenec. Listi so pisani 2 j slovenske delavce, ne pa 2 ^ kranjske delavce. In kot 61< ■ venci smo Slovenci, kot Kran . ci smo pa Avstrijci, ker nas j i avstrijska vlada tako krstil . Obrezala nas je Judte, vzel ■ ime Slovenec, in nam dala iir ■ Kranjec: Zato pa mi ne mars i mo tega imena. Kot Sloven i se čutimo brate s Srbi, kot Sl< i venci se priznajmo pred celil i svetom. Kdor pa hoče biti Kri ■ njec, naj gre t Kočevarjem, , so tudi Kranjci, ki na Kraaj fe-tlissiti ™BKb1 treh let je odpravil mnogo brezpomembnih ceremonij na papeževem dvoru, toda kasneje jih je zopet upeljal. V politiko se ni dosti mešal, in je vedno obsojal nastop posameznih dur ^ hovnov in škofov, ki so podi- * rali to, kar je on učil. Ker se ni umešaval v politiko, je imel tudi mir pri raznih vladah. Te-'% kom svoje vlade je upeljal mnogo cerkvenih reform, kot gre-gorijansko petje, Modifikacijo cerkvenih postav in revizijo vulgate. I (Papež 'Pij X. pa je objednemfl hotel imeti popolno kontrolor nad vsemi duhovni, in je itfdMH tega leta 1907 izdal poselttttilf encikliko, v kateri je obsodil in proklel moderne ideje dtaho^H nov, kar je povzročilo precej prepira med duhovni. Na Nem- | škem, Angleškem m Italiji je;| izobčil več duhovnov, ki so bili takozvani privrženci "moderne ideje". Pozneje je še dvakrat izdal enako encikliko. 1 /Koriklavij, pri katerem j« | bil Sarto zvoljen papežem, je bil večinoma iz samih Italijanov, en sam amgleško govoreč i \ kardinal je bil med njimi, ameriški kardinal Gibbons. Sprva I' se je mislilo, da bo zvoljen kaf^l , dinal Rampolla, toda avstrijs-j ki cesar je ostro protestiral I proti njemu, ker je bil Rampol#| prijatelj Slovanov. Sedemkrat J so morali kardinali glasovati, j .'da je dobil Sarto večino vseh J j i glasov, namreč 50 izmed fa l • navzočih kardinalov. J Silno neprijetno je sedaj za | kardinale, ker ne morejo v ItM H jo. Pravila namreč govore, da J j se mora deset dnij po smrfiJ zibrati kardinalski kolegij, ktl j naj začne z volitvami novega c papeža. Dohod kardinalov v C Rim bo jako težaven radi voj- —Umrl je v četrtek zjutraj!V e eden starih ClevelandČanov Anton Kolar, dolgoletni gostil-1 ničar, zadnje čase bivajoč na - 3222 Lakeside ave. v starosti - 54 let. Pogreb se vrši v soboto - dopoldne. Bil je član dr. sv. Vi- - da, št. 25. KSKJ. —Davčna oblast Cuyahoga e county se pripravlja za vse sh* 1 U čaje pri razdelitvi davkov. Če j. se jeseni suhim posreči odprawj q viti saloone az Ohio, bo dobila H Cuyahoga Co. $1.300.000 manj [ davka na leto. Zato pa bodejo £ zvišali davke za 15 stotink, kar n bo za marsikaterega precej ob-n čutino. Cuyahoga county pc*-,j trebuje za prihodnje leto devet milijonov dolarjev za stroške. a —Pogorela je tovarna 'Par-5" son and »Parson na 76. cesti, £ kjer so izdelovali celuloid, ir —Delavska zbornica v Clf^ velandu je poslala Wilson« a prošnjo, naj vlada zapleni vsa žitna skladišča, če draginja ne bo odnehala, in naj vlada doloS či cene živilom. ic Rotterdam, 2a avg. (Četrtek) Uradna brzojavka iz Berolina n poroča, da Nemčija ne bo pre-. t dala Kiau-Chau Japoncem. > -Nemci se hočejo boriti za svo-0 jo naselbina ^ n .... ttnf t- —^Ponesrečil se je rojak rtr^ 1- moz Pust, stanujoč v Collin-B- woadu. Delal jc v Trawer 155 Ik ^wfjiK^................................SS*O0 IjpC -fflHf—— ■............■ ■■ -- -------- f lSSUBD TUESDAYS AND FRIDAYS tMd by 18.000 «OT«Uana (Kr»lwi) I« t be City of Cleveland nnd dec where Ad er No. 67. Friday Aug. ai. 29x4 Slovani zahtevajo pravico! (Zveza čepkih čaaopiiov v , Chicaški Nemci so imeli pre-gtefeeno. sredo veliko "borovsnje g* Avditoriju, kjer so prosili ameriške državljane, naj miili-|jo pravično o Nemcih in O nemški vojski. Mi smo za to, da git .z- Nemqi pravično postopa, f|n vsak pameten človek mora priznati. Enega se ne sme p&postavljati drugim, ker vsak plovek na, f vetu ima enak« pra-rvice. Toda Slovani morajo po-Htoliti, da fo Nemci ravno pri tej teti, kakor tudi we kot "barbare. Asi jata'' lili M semi-Azi jate I" "'Ali j« to poštena in pra-ip&no napram Slovanom ? Nem-P ^ričijo, naj se postopa pra-picno z njimi, in v imenu telega slovanstva morajo tudi Slovani zahtevati, da Nemci pravično postopajo s Slovani 1 IV Chicagi živi 600.000 Slovanov ,ki se razdele n& Oebe, Poljake, Ruse, Slovake, Slo-vepce, Hrvate in Srbe. In v vseh Zjedinjtnih državah živi »tiri milijone Slovanov 1 In v imenu teh štirih milijonov Slovanov slovesno protestiramo, da bt nas Nemci imenovali iMi ISlovani ne zahtevamo ničesar druzega kot poštenost in pravičnost, Saj nas cel svet pozna, da nismo ošabni, pač pa ponižni in najraje hlapci dru- če bi bila avstro-ogrska vlada pravična napram svojim državljanom. ki so slovanskega 4pokoljenja in bi enako postopala z vsemi državljani in narodi, ki živijo v okvirju Avstrije, Maj danes na svetu ne bi bilo tega strašnega klanja, mi bi živeli v miru in ljubili bi Av-stri jo kot svojo domovino! In mi se strašimo ideje, kako je mogoče, da se duh narodnega' sovraštva in nestrpnosti more prenesti v to deželo svobode in enakosti, v Zjedinjene države, katere ljubimo in spoštujemo kot našo drugo domovino! Mi imamo resnično spoštovanje do poštenih in miroljubnih nemških državljanov in naše simpatije so z onimi, ki ob-' žalujejo silno evropsko nesrečo. Mi spoštujemo ljubezen vsakega za svojo domovino, leer tako je človeku prirojeno. >Toda mi Ameriški Slovani, prosimo nemške ameriške državljane pred celo ameriško javnostjo, da nam skaiejo dvoj* no Ijrobav: V imenu pravice prosimo Sužefrj tie more biti •atfdVo- 0 ljen s krutim in sebičninj J spodarjem. iBfovan, ki hoče odvrnit! od » sebe udarce biča, s katerim so 1» ga tepli stoletja, ne more biti ~ imenovan nehvaležnikom raditega. ^ Svobodoljuben mož, ki neče spolnovati postav tirana, se ne more imenovati izdajalca. iMl imamo tisočje dokazov, „ da je avstrijska vlada tista, ki j$ nehvaležna proti Slovanom, n Iti mora plačevati največje davke v Avstriji, in ki imajo t Najmanjše pravice v Avstriji, in ■ mi imamo tisoče dokazov, da je avstrijska vlada izdajalka napram svojim narodom, ker skuša zatreti vsako narodno giban- r je. Mi svobodno trdimo, da je ■ Avstrija začela vojsko proti vo-. I j a devet desetin svojih naro-. dov. Cesarski iDunsj je pozabil, da je še kaj druzega v Avstriji kot samo Nemci na Dunaju in ! ravno raditega, ker je bila avstrijska vlada tako p^zaibljiva se je začelo klanje v Evropi, ki bo zahtevalo milijone človeških mladih življenj, pohabljencev in siromakov. Da, mi ne smemo zanikati, da je v Avstriji vse-slovansko gibanje, toda vprašanje je, kdo jt zakrivil to vse-slovansko gibanje) Absolutna in germani-stična avstrijska vlada, ki je pritisnila Slovane v Avstriji k tlom, (Nemcem pa, katfrih je malo v Avstriji, je dala vso moč in pravico. Avstrijski Slovani so se v svoji dolgi in mučni šoli naučili, da se le združeni lahko obranijo usode, kakor-šnjo imajo danes fcdjaki na Pruskem, katere nemška vlada počasi, toda gotbvo iztreblja iz zemlje! Pomnite, da Poljaki v Nemčiji niti govoriti, niti moliti ne smejo v poljskem jeziku! In to se pravi pravica in pošte- 1 nost! In ravno ista usoda čaka Slovane v Avstriji, Čehe, Moravče, Slovake, Slovence in Hr- 1 vatel In danes je v Avstriji že tako daleč prišlo, da smatrajo Slovani kot nekako* dobroto ] vlade, da smejo govoriti v svojem — materinem jeziku! Ali ima narod pravico žive- 1 ti? Ali je vsakemu narodu pod solnccm dovoljeno živeti? Oni, trdijo, da Slovani nimajo pra- ] vice do življenja, imajo prav, da Avstrija zatira Slovani in mi smo trdili povsem napačno. < Toda če pri^name, da je vsa- < kemu dan prostor pod božjim solncem, da sme vsakdd mirno in svobodno živeti na svetu, tedaj je resnica, da je Avstrija ] nakopičila natf svojo glavo ti- 1 soče zločinov nad Slovani, da 1 se je milijonkrat pregrešila pro- 1 ti civilizaciji in človeštvu, in 1 da sedaj samo žanje, kar je se-jaia. t In Srbija? Prosimo vas, ne i imenujte Srbov nehvaležnih na ( pram Avstriji! Ves svet ve, in Avstrija ni mogla in se ni drznila še nikdar zanikati tega, da je bila ravno dunajska -•od naj pokaže kaj zna. Koneč- n ii uspeh iboja bo pa le, da bode-no vsi otroci in bratje proste semlje. Razlika jeaika in rojstva ne p ime biti vzrok, da sovražimo n ubijamo eden druIe»gia. Ka-lar se. bodejo odpravile kraljeve pijavke iz Evrope, ki hujska- " 0 narod proti narodu, kadar ■ ie bodejo odpravili privatni in- I eresi, ki ubijajo ljudstvo,^ te- I laj ne bodemo imeli tako tra- I pčnih dogodkov kot jih ima- I no danes, ko zadostuje beseda I ine pijavke na prestolu, da se I »okolje milijone ljudij. 'Predvsem ipa: INe imenujte I Slovane barbare, kajti vsak na- I od je barbarski, ki prime'za I »rožje, da ubije svojega brata! I ina^a pravica za vse, mi zah- I evamo pravico in poštenost! I Narodni Dom. p -- V pojasnilo slovenskim dru- 8< tvom i nposahieznikom o za-levi nameravanega Narodnega )oma v Clevelandu podamo [lavne točke, ki so bile sklenje- n ie na konvenciji odposlancev r< a narodno zgradbo. 1. Ime nove stavibe se gla- Zi 1 Slovenski Narodni Dom. 2. Dom naj se sezida s pomočjo delnic in prostovoljnimi prispevki. Delnice naj bodo ►o $10 in jih bo odkupoval di- r< ektorij fN, D., kadar se začne ti favba izplačevati. rc 3. Glavno besedo pri Domu vi majo društva. Vsako društvo, ži i iz svoje blagajne kupi vSa) Si et delnic ($$0.00) bo ustanov- m i%aii Narodnega Doma. Drti- k< e delnice naj kupujejo člani žc Po«iiej« se riavnica sviša, Zal dobite v Čirterja je treba ifheti j tove svote#p» eno desetino te-1 ga, torej $250. 5. Sklenjeno je bilo, da sel do prve seje dajejo delnice sarj mo društvom, ker na tej seji se| bodo delala pravila za organi-1 zacijo ,tor0jf bodejo imelf le I društva potom svojih zastopnikov pravvico ukrepati, kako naj se posluje nadalje. 6. Vsako društvo, ki pošlje I delegata na ^rvo sejo, se mora podpisati za najmanj pet delnic ($50.00) in mora vplačati najmanj eno desetino ($1.00) na vsako delnfco, in sicer takoj ' pri prvi seji. Lahko se pa dru- j! štva zavežejo ta več delnic, per legati društev bodo imeli pri L prvi seji toliko glasov, za kolikor delni? se-je društvo zave- 1 zalo. 11 7. Vsako društvo, ki je L sklenilo vzeti delnice, naj izvo- | li dva delegat^ z»a prvo sejo, ki naj prineseta s seboj vsaj eno desetino obljubljene svote. Ilzvoljenih je bilo pri zboro-| vanju sedpm mož, ki vložijo prošn^p pri ^rž^vrtem tajniku za inkorporacijo. Prošnja je prišla nažaj odobrena in ima 2cH»j omenjeni odbor priavvco pobirati od društev podpise za delnice. Društva se motajo vpi-| sati za najmanj 250 delnic ($2500) predtio se vrši delniš-kk seja. Rabimo torej 50 društev po-pet delnic ali 25 društev po 10 delnic. Ker se gre tu za jploŠno narodno korist, je upati, ^a se bodo društva odzvala tudi za večje svote, zlasti še, cer se v začetku- plača le po en lola-r na delnico, ako ni mogoč«* rcc. Ostalo se plača tekom »nega leta, kakor je bilo pripo-•očeno od zadnje konvencije. 8. Vsako društvo, ki oWju-)i vzeti delnice in je zvolilo Iva delegata, naj o tem obvesti >dbornika Jos. Jarca, 13581 Marquette Rd. in sicer morata || lelegata priti osebno k njemu II la dom, da se vpišeta v delniš-N to knjigo v irfienu društva. Ka-j" [oi1 hitro so vsi pogoji spolnje-1 = ii kot označeno zj^rej, bo od-1 r ►or sklical sejo delegatov Na- JIJ odnega ftoma. Kakor vse kaže, je zaniman-Ht e za Narodni Dom v Clevelan-|r lu vedno večje; Takoj po »bo- | ova-nju se je odzvalo več dru- C tev, ki so imela dosedaj seje. | ( 'riglafiila so se " dosedaj na>-\U lednja društva: Slovenija, Na- f »redne Slovenke, Srca Marije staro), Naprej, Lunder-Adahjb lic (11 delnic), Clas Clev. De- f^ ivcev, dr. Janeza Krstnika (10 j elnk). |N Na konvenciji se je zbralo Tostovoljnih donedeov $4°-25 fu aed delegati. Druge svote ho- j O objavljene pravočasno. NAŠIM "^DJAKOM. ftj Naš potovalni .zastopnik Mr J k mton Sabec je aedaj na potu |j o državah Indiana, Illinois« r Visconsin, Michigan, Manne- |j 3ta in Kansas. Obiskal bo vse 11 c; tare nardenike ter objednem ^ kušal pridobiti nove naročni- L e. Rojake po raznih naselbi-lip ah prosimo, da mu gredo na W oko, On je opravičen pobirati li aročnino, sprejemati naročila pj a oglase in tiskovine. . v Uprava Clev. Amerike, t Aretacija. Kakor smo že po- jj >čali, je bil prod/kratkim are- |L ran župnik Vinodolac, kate- L :ga so oddali sodišču v Ro-I J nju. Sedaj se potrjuje, da je K ranile res odobraval atentat v (S arajevu, kar je tembblj čud-1H ^j ke^jebH znan Vinodolac F >t sovražnik Briov in privr- J nec trialistične ideje. ' ^ fijvv ' »' "V':*./ ', um *** JBMte--"" '' • '" iWifc jp-*"'^*^ f OacoDW b ilmdinM JLa. i lim daje moc, da opravljajo svoje delo brez medicin. Pri boleznih želodca, jeter i* tfi sdravilo velike vrednosti. Po ekarnah. Jos. Trtaer, 1333-39 So. Ashland ave. Chicago, Hi. Da zadovoljnimo mnogim pro-i-njam, vam lahko pošljemo Trir lerjevo vino po pošti za dbc iteklenico. . . . ■ * ■ ■ '' v ^ H' ' ft '* 1 * | ^ | Narofaiina $a,oo ml leto. j POZOR POŠILJATELJEM DENARJA! lift it; ti«ii » J itiM f| Itp > -KiCt' / j®mmmm 2» no DO PREKLICA denarja ▼ staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne dela kupčij in raditega amo tudi MI ustavili poslovanje. KAK^l hitro se razmere izboljšajo, bomo obvestili rojake Potom časopisov. TVRDKA FRANK SAKSER, Glavni urad: 82 Cortlandt St. Podrulnfoii: 6104 St. Clair-av NEW YORK, ti. Y. CLEVELAND, O. V STARIH CASE Večkrat slišimo, kdo to naii dedje fiveU in kako zdravi to bili. Bili so ▼ iMpreatanem ttiku z naravo, brex atraatL To je tk«^ Mnn>c«čo » di, ki živijo v meatik in te veselijo življenja. To neredno življenje, pa tudi pomanjltanje svežega zraka in s6fa£nih žarkov, ima slab upliv na nas in naa prisili, da iS&mo tm&M z4r»vi|a, ld ohranijo nale prebavUalne organe t M- lavnem redu. Tako zdravilo je dobro poznano igr i T ■ i. ■. Trinerjevo ameriško grenko vino j " ii 'M11 'ii ... ,1 II,,„ Prva naloga tega zdravila je da spravi iz p^bav^dnih or**n^ utrdijo prcSb^abe organe, da se bolezen zapet ae prikaže. Mi pripot^a-mo daljšo rabo tega zdravila. pri želodčnih boleznih, m boleznm je« pri boleznih odvajalnih organov ker dajo takojiho zadovoljnost in perfektno ozdravljenje. Ravno tako deltu'e to zdravilo pri drugih simptonih, kakor prf zaprtju, nervoznosti, bruhanju, bolefinah in krčih, pri bledosti, upadlosti, pri zgubi apetita in nespečnosti. PO LEKARNAH. 1333»3fr So. Ashli^ Cttfa^O,lLL Inkorporlrana v drlavl Ohio leta 1914. Predsednik: JOHN GORNIK, <105 St. Cftlr Avenue. Podpredsednika PRIMOt KOGOJ, 1*058 Bast «1 Street, ""ajulk- FRANK HUDO VERNIK, 1051 But 6ind Street Blagajnik- JERNEJ KNAU8, 6119 St Clair Avenue. Zdravnik: JAMBS M. SBLIftKAR, 6117 St Clair Avenue. (DDBORNIKI: Frank Jaklič, 3d22 St. Clair Ar«. Josip Rus«, 1306 B. 55 Bt. Prank KorlC 1365 B. 55 St Frank Cerae, 6034 St Clair Ave. Anton Qrdlna <117 St. Clair Are. Ignac Smuk. 1191 Norwood Rd. Anton OiUr 1188 H. 61 St. Zvezlno glasilo "CLBVELANDSKA AMERIKA" Val dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaznice naj se poilljajo si javnega tajnika Pisarna glavnega urada s* nahaja na 1051 B. 61nd Street prvo nadstropje, sadaj. Cuy. telefon: Prlncetto 117« R. IZ GLAVNEGA URADA Sesti zapisnik seje glavnega od bora, ki se je vršila 13. avg. 1914 v novih prostorih na 1053 E. 62nd St. p [Predsednik J. Gornik otvori ob 9. nri *v. sejo pozdravi navzoče odbornike. Gibajo se imena glavnih odbornikov, navzoči so: J. Gornik, P? Kogoj, F. Hitdovernik, J. Knaus, Fr- Jafcšič, J. Rum, F. forič, F. Cerne, A. GriKna iti I. muk. Odsotna sta-J. M. Se-liškar in A. Oštir. Zapisnikar čita zapisnik zadnje seje 16. julija in se na predlog br. Černeta sprejme. ©r. predsedniki pojasnjuje glecje opraviln»ka>, ki bo v kratkem izdan na vsa krajevna društva se mu> da še nadaljna pojasnila o~sestavi, kar je bilo v starem ©pravilniku še pomank-'yivega* Br. Jakšič poroča o članih, kateri so bili člani gtare zveze in do danes še niso naredili svojih oporok, se vzame poročilo v naznanje. Predloži se račun za zvezin pisalen papir, k-uverte in rezit knjige v znesku $11,25, raoun se oddbri. Br. tajnik poroča o članu Jakob Žele, član št. 1, omenjeni član je vtzel potni list za dobo treh mesecev v staro domovino, ker pa bode koncem avg. preteklo že šest mesecev in>po-tnqga lista ni podaljšal, še ga črta iz S, De Z. Potni lift je bil izdan za dobo treh mesecev marc, april in maj 1914. Odbor za selitev glavnega urada SD&, poroča, da je vžel v najem stanovanje pri br. J. Knausu na 1052 E. 62nd St. v prve mnadstropju, od avg i. '14 do 31. dec. 1916, z mesečno najemnino $20.00, kjer bode cfo-jednem tudi stanovanje za glavnega tajnika. Zveza bode plačala mesečno $10.00 z pro-Sto luč in kurjavo, glavni tajnik pa ostalo. Br. tajnik predloži umrli list od članice c. št. 419 Ana Jalovec, članica št. 4, katera je umrla dne 29. junija 1.1. vzrok smrti pljučnica, br. tajnik predlaga da se odloži do prihodnje od-S borove seje ker ni navzoč vrh. zdravnik, ker se o t|j cianid mnogo govori, pod kakšnim pogojem jo je mogel vrh. zdravnik sprejeti za $1000.00. Predloži se drugi umrli list od člana Jakoh-Dr.f.man ,s» aL r 267^11 dr. Ms •tew- je? .vto-niFdnf 15. JuHja f. l."v I^akc Erie, ' posmrtnina se odobri, svdfta $1000.00; $e i>akaže nje-govi z^ni'Frances De£man,.bivajoča v Domžalah.^ skdn, glede evropske vojne, se bo* mogter ~ pwsinrtntna Šeltr pt 60 dnevih izplačati, ker preje se denarja ne d$bi iz hranilnice. Predložijo »e bolniške listine od članov: dr. št. -1. F. Boje, J. Unetič in M. žabkar, kateri čla-►ni so imeli za časa njih bolezni nezadostno število bolniških obiskovalcev, Br Zorič poroča * gle^e tega, da krivda ne leli n» driistvenem tajniku, ampak na ^afiih kateri se selijo, divgi sc zopet odpotovali in ne povejc svojih naslovov, radi tega j« priŠIo, da niso bili v redu, obiskani, poroča nadalje, da je dr lo^br. F. černeta «e listine o- • dobijo. Bolniška listina od Jos. Tor kaSse pošlje društvn nazaj, di scjfr Ikk. seje. » Predloži se bolniška listina od Frances Sajovic, c. št. 790 dr. št. 11, bolniška podpora se ji odkloni, sklep seje se poroča na društvo. Ker se nobeden ni več oglasil k besedi, zaključi predsednik ob IX uri sv. sejo. F .Hudovernik, zapisnikar. I • 1 Zahval«. ] Vsem cenjenim društvom in slav. Občinstvu, ki ste količkaj prispevali, da se je veselica dr. sv, Jožefa tako dbbro obnesla, se iskreno zahvaljujemo, kakor tudi vsem darovalcem, ki so kaj pripomogli v-proslavo 15 letnega obstanka dr. sv. Jožefa. Naznanja se tudi, da se vrši žrebanje za kolo naiseji, 23. avgusta. Vsi bratje so vabljeni, 'da se udeleže. Odbor. *» rSaAi Pozor rojaki! Rojaki, kadar imate hišo zavarovati ali pohištvo, ne hodite vpraševat svojega grocerista ali kakega .druzega trgovca, ker vsak ve svoj posel, groce-risti in drugi pa ne vedo o zavarovalnem poslu nič. Pršite k meni, in zavarujem vam vse, kar je treba zavarovati, in vam tudi jamčim, da kadar vas nesreča doleti, da dobite vse izplačano, kar vam je obljubljeno. Ako pa ^>ra5atni, pl Kt is »tare domovine in|l dragih jeslko v. Ako telite kupiti lanesljlvoj blago, prilite ali pilite meni, kerjlj bodete bolje p ntrirleni kot pri 11 kakem t jfep Blago jamčeM, in fl •e vneme l«ai, leni po volji ali I •e popra ti. Cen« gra/otonoT od $1* do SflOO I Če onroflte gTtifor>n »a 919 dobite 5 I «1otruskih pjo«. s» 990.00 dobite 9 II |l| pravilo In rfrt^VttvaH. kar Mtlt« H > BUjSr^fLate akbljube agfnta ali pa Iptnir k^ ppsertfa, al»(ic gW^' fl pisano« l^e delajte kupnih pa- a!«®« zgubite ali pa bolite. Torej kadar ste namenjeni kupiti hišo in imafe malo svoto denarja, oglasite se,pri meni, imam ttifittltfe nftprodferf, l&f ie fik* 1sa^oT°čite^ornsaerCdiT veiiic sTov^hsite mttimrv bližIHT so tflJm se najiopleje priporočam v nakup vsnkovrstne ženske kako* tudi otročje gotove obleke. Kakor vam je znano, imam v zalogi vedno čisto, sveže in moderno blago, in ker se držim starega pregovora, da boljši so mali in gosti dobički, kakor veliki in redk». zatorej dobite vsako vlagi po vedno nižji ceni kot drugje Za neveste imam vedno najlepšo izbero finih in modernih poročnih oblek, vencev, šlajar-jev in vse drugo po vedno ni/, j i ceni kot kje drugje. Za obilen obisk in podpiranje mojega poduzetja se najtoplejc pfiporo-čam -in vam bom tudi vedno hvaležen. — BENO B. LEUSTIG. 84*4 St tSair Mifti Addison Road. (ft) i Driska, ^ *>! _>! ! v i)., > i i Vi Ikrfi 9 leloficu, poletne prttoibe ln I pri otrocih, hitro odpravi Severovo zdravilo zoper drisko (Severa'« Dlah-rhoea HemSdy>. Oftajfe MlfedeC! dokaz .katerega pile g. Geo. Prokop, ^^ BranswWj, N. P- kor hitro sem dobil valo zdravilo. (drtVTfeeh lekarnah. Vprišajte po njem Co.,'4CMiur Rapids, Iowa. • „ (Aug-Frl.) žini. Prevzame vsaieo delo. Pd-Naprodaj je avtomobil v jakc ■ mmma ima najrpodernejšf napravi eldtrtek)HučlH>j^ garantiran PQetoi Itdoiihitco kitpi- pyjlss St^CIaJfU avell, , (09J 1___• • Atfk^ ..^ v ■:■ rr* Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. i« 6i. cestq. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) Bell E>st ^377 W. Cny., Qen« traj ^78 R,-. — Plin ia Kisije.. Uradne ufe ,,od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6-^8. Dr. F. U KENNEDY, zobozdravnik Dret je zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se .tloxaon sko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cley^l*fld^ Ohio. ... (03-46) .i:ti srJui 1. .jul I(t j j^lJI^ poznate ! te ljudi ? 1 Ca vam vaš prijatelj sli vai S: sosed pove, da je bil ?eC let S bolan, da Je obupal na|4 zdrav- E nlkl In nad zdravili, da je pO: , i tem ozdrsvel v nekaj tednih In 8 sicer radi nsfelna natega zdrav S Ijenja. ln da sedaj dobro spi in I Ima Blast, da je popolnoma I zdrav in s veseljem dela., AU BI MU VRJEL1? : Vpralajte: iM. Anton«« 102? B. 61st flt. t Loals Cat, 1M8 B. 6ist st Geo. Boč, Massilon, Ohio. TI so ssmo nekateri Ismed stotin, katene smo ozdraveli, f fltotlne pisem od onih, katere j [ smo ozdravel}, je ha vpogled i v nafijh uradih od ljudU. ki so prišli v , to mesto kot ZADNJE ZAVETIŠČE da OZDRAVIJO Ml rsak dan odpošiljamo Ig našega urada ljudi, ki so se ozdraveli. Da, otdravell, d*/ ostanejo zdravi, motel In zdravi molje ln lenske. mo samo, pa« p* preiščemo*«* lo vaše telo: Ml pogledamo v notranjost vašega teles* s X 'fcirkl. prelšdemo vato krt g ml* kroskopom. Ml nO ugibamo, pač p« takoj povemo, če mo- j rete ozdravetl sil ne. Prank Glavic, 5133 Bragg Rd. ripravf, da , je veselje ozdraviti pri nas, ker ni noia ln nič Ča- J sa zgubljenega pri d Mu. ' Naši uradi so najbolj priprav-I ni za zdravitve vseh kfonltnib boleznlj, revmatlzma, nervoz ■ sesti In krvnih bolennlh, kakor bolečin, v grlu, pljučab, tolod. cu, jetrab ta mehnrjB. .Z4i»rl se Sko kot v velikih sanatOrl-8 jih v Evropi. To zdravljenje dobite samo v uradu DR« L. E« SIEGELSTEIN PERMANENT BLOti. 746 EUCUD AVE. BLIZU 9- CESTE. CLEVELAND, OHIO j&aMMWWWMttMMaaWWHWW^ ■■i ' '"-- Naprodaj Je dobra, mala in iskra kobila, stara 4 leta, velik voz in vsa konjska oprava. Proda s era^i smrti lastnika. Agnes Dular, 3942 St. Clsfcr ave. , 1 ,1 » ' «1-o (67) Naprodaj je hiša z zemljiščem vred. hProda se jako poceni. Najlepša prilika, da pridete d« do#r«fa zemljišča. Poizvejte , pri Jos. Koprive^, stop I Shdre. Line, Euclkf/ O. (68J 1 H^iipin/. v Poror! 1 Slov^ticefft, ki je selijo ali po^ ■ trebujejo voz za prevažanje ka-► koršnjekoli »tvori, se uljudn© - strežem točno in zanesljivo po prodajalec Josip Vidmar,f Liiknov ave. N. (37-14-3^-15) lilllJL'U-JlLjJ'.'-JWa—gg. II_______ -T MARESH PIANO CO. Se priporoQa Sk>v«encem 2» nakup vsakovrstnih glaaovir-jev, viktrol in godbenih instrumentov. J^ič rehCa, poštena vrednost, najrtižje cene, gotov denar ali kredit! Prodajata Ma-resh in L Rmk, dobro znana Slovana v se m Slovencem, 3303 E. 55th St. blizu Broadwaya. *ll 61. v t68) MJ|! !!!| llllTOiflS'I Odvisno je odras da se --i: 111 1..1' i . ,!. Si flit i^HRM mm (Bi sam JL Od KhOfMOwra mii lunnu ki T^ " w ■ li ^jU-tv - ' ■'} J. •■■■■)■ • i 4.1 -V . . i Pure Rye Whiskey, msosssBsssssSi- j ^T^a ffftr^?:-*-! jnm .v , «sto a^ravno • M *t«re IsMtie Zsht.vsjte -M ^nje. Vaa /loffi po tssK kaUith ^ssUlash, steklenica $1.00 . J80 BWM9Y DISTILLING CO 1 <1«2 »T. CLAIR AVE CLEVELAND, 0, Lil iniiiiiin m'lll m ill|/ .....i......-J 11 i - m JŠL m h. jtSVfrVU^H Nazaanlam slsfmema oMlastvu, da i sem preselil;« svojo trgovino ia 64p8 at, Clslr ave. na 6806 gt. Clsir ; ave.. bllm 55. oeste. Objednem se priporočam vseni mojim starim odje-matcem kakor udi drugim, ta na-datjnl nakmp v moji trgovini. Na ls-bero imam naJboUie ftlvalne stroje, ; katare prodajam po aajnl^l ceni ln : »l^er od ; «19.50 naprej. Popravljam tudi vaakorrstne ftlvalne stroje, tofioo ln smerno po nlikl ceni. i UV Brusilmca t kateri brusim raxoorrstne britve, Škarje, no*e; ter sploh vse drugo rezilno orodje. Poleg tefa dobite pri rnefti najboljle vrste prttve, Škarje, nože ter vsako drugo bifvnO in reall-no prtpeavD. po najnltjih cenah kakor St mart dobiti. Za vsqko stvar la sa Irvrstno delo vam Jamči«. tj ' j ' ' i ; ^ (J i ;' -.(ii'» Pppravljam tudi samoklese, puike. električne aH pilnove Ukalnlke ln drage rainovrstne stvari. Popravila točna ln sanesljiva. ■ , » H nt ' Se priporočam Karot Mm, 1 5806 St. Clair Ave. blizu 55. c«ste. —U"! 1 -t .'t^u.u -H .......... Ta biiaje naprodaj po jako »islti ceni. Na stop WtHJbore Line ali Arrowhead i Avt. 3 mlnnt^doicArtf. Bitajktsob, prodajalca, Velike kleti hlevi in lupe.; Cena mamo faagO Prodaja PRANK PYUCK, 732 EAST 200rd ST. Anton Kolar Jr. CAFE CARNIOLA. - SLQYEN. G08TILNA. ^ 8222 lakiwide Ave. DOBRA POSTREŽBA Z NAJBOLJŠIMI fa r IP^AČAiff IN SMODKAMl. Čist^ije i|i likanje objek. || DOBRO DELO. NIZKE CCNE. I I Molke obleke................$IM> | Ženske kiklje....................M" | Moike soinje......^.....I Jfcnaka dolge suknje------4140 | lom-.............................«Qe j Ženske obleke.................H The DAMN DRY CLEANING 60. -.Ecaatt 4i -ur«- -jjfe'.f u&jm H I*. '. ' '^ , M » Wi . '-fii^if : >!'4f '^fl NEVESTA Z MILIJONI. (HmMmil« rr----"Grof MnU CrtoU" ia "" I _ rrmir— --------- Spisal A l D**as. Potiotftnil L. J. P. _ _ -- - r*- * jj -t. 'Tudi meni se je vedno ta-I ko zdelo," reče Alfonzo. Dvakrat sem ga videl, enkrat še kot mal deček, drugič pa ko sem bil Šestnajst let star. Se da nes pozna vse te pokrajine kot bi vedno tu prebival, in vendar je minulo že dvajset let, odkar je bil tu zadnjič. On je bil edi-mi, ki nas je mogel rešiti/' "*A!i bi mi povedala kaj iz pretelclolsti tega nenavadnega človeka?" vpraša Cuningham. "Z veseljem," odvrne Alfon-zo, "le povedati vam moram, da če bi govoril en teden, ne bi mogel vsega povedati. Skrči* ti imoram torej svoje poročilo na eno uro. Edmond Dantes je vzrastel kot navaden priprost fant, dekler ni strašna krivica, ki se mu je zgodila, mu oropala nevesto in pogubila njegove stariše. Tedaj je prisegel da se bo maičeval nad vtemi onimi, ki so ga naredili nesrečnega. Dasi je bil v močni ječi, se mu je posrečilo pobegniti iz zaporov in priti do zakladov, s katerimi je postal najbogslejii mol na svetu. E nevrjetno »energijo z čudovitim bistroum-jem je začel spolnovati svoje maščevalno delo, in pri tem je vddno skrbel, da ne trpijo nedolžni, pač pa da zadene maščevanje samo one, ki so krivi bili njegove nesreče. Njegovi nasprotniki so medtem dospeli do visokih čaitij, toda on jih je znal vseeno telebnite « visoČine. Ko so bili njegovi nasprotniki pogubljeni, je s svojo ženo Hayde zapustil Evropo, da se naseli v novem svetu. 'Bival.je tedaj v Californiji, kjer se je sestal z mojim sta-t rim o&etom, katereg-a je dobil onemoglega v puščavi. Moj stari oče je kmalu umrl, toda ie poprej je *Dantesu razodel skrivni kraj silne množine zlata, katerega je tudi takoj poiskal in prodal. Toda njegov delavni duh ni mogel mirno uživati silnega bogastva. Hotel je (uporabiti zaklade v korist človeštva* Ko se mu je posrečilo ma&čevati svojo osebno jezo nad onimi, ki so mu zagrenili življenje, je hotel biti pomočnik hi branilec vseh trpečih in zatiranih. Sklenil je pridobiti si može, ki so šli skozi vso šolo življenskega trpljenja, ter jih izučiti, da mu> pomagajo v dosego njegovih visokih ciljev. Ob tej priliki se je seznanil z mojim očetom in z mojim strijcem Buhtfingom. Ta dva si je izbral za svoja, tovariša, toda poprej jima je dal okusiti poln kelih grenkega trpljenja, kar je ofoa skor življenje veljalo. Neki ničvredni lopov, sin enega izmed mož, katerega je Pantes uničil, je sklenil nad njltir^e maščevati in mu je ubil edinega sina. To ga je napotilo, da jilje sklenil razdati vse svoje premoženje in oditi v svet kot misijonar ljubeBni in resnice. Svoje premoženje je razdelil med svoje prijatelje in služabnike. (Največ so dobili moji stariši in moj atrije, kakor tudi oče Edmond de Treporta, loi mu je bil vselej dober prijatelj. Za sebe je dMržal le toliko kot je bilo potrebno, da preživi svojo družino, in od tedaj smo ga le redko videlh Mioj oče sicer dopisuje z njim, in* še danes spolnu-je njegove želje s „tem, da podpira siromake in se poteguje za pravice zatiranih, toda ker je zdaj v vzhodni Indiji, zdaj v Avstraliji, Afriki ali AmeriS, mine vaelej več let, predno zopet obi&e svoje prijatelje. To je kratko, površno poročilo o delovanju tega moža, ki vam jI'" nekoliko razkrije skrivnosti njegovega burnega življenja, bodemo Se dalj časa skupaj, sem prepričan, da vam lahko S« marsikaj povem iz njegovega IjAcnja. Kakšen upljiv ima •te danes videli pri Indijancih. - Blazna divjina Indijancev je - zginilla, ko se je on prikazal, in ! njegova beseda je dosegla to, > česar ni moglo doseči naše t orožje." t Kmalu i potem stopita don r Lotario in Dantes iz koče. Po-r gled starca počiva nekaj minut / pozorno in dobrotno na treh mladih možeh, ki so se »mu spo-: štljivo umaknili. t (Potem pa reče Dantes: "Končajmo dogovore z Apa-. či. V nekaj urah bo večer, in vsli bodemo bolj mirno spali, i če vemo, da se je mir potrdil. . Ker "je moj prijatelj Toledo, , njegov sin Alfonzo in Edmond Ide Treport udeležil se boja, te-'daj so lahko navzoči pri obravnavah, in za Cuhinghama je tu-. di podučno, če je navzoč. To-. rej naj nas spremlja. Toda še i poprej je naša dolžnost, da nahranimo Litavanu smrt njego-l vega očeta. Apadi so mrtveca I pokopali, d a si ravno je bil njih sovražnik, in zasadili na njegov grob sulico, da sin lahko najde grob svojega očeta." Litavana pokličejo in Dantes govoiii z njim v indijanskem , narečju. Sin Keikaua sicer m kazal nobene zunanje razburjenosti, toda poslovil se je takoj, da zahteva svojeg« konja od Apačev in se pod* na grob svojega očeta. Don Lotario ga bogato plača pred odhodom. (Plet mož pa odide brez orožja — tako je Dantes odločil proti sredini vaai. Takoj jim pride nasproti nekaj Indijancev, med- katerimi opazi Edmond tudi tolmača glavarja Vilhamenu, Dantes, katerega , so Indijanci najbolj spoštovati, govori najprvo z njimi« Potem se pa podajo vsi proti sredini vasi, kjer je bil poseben posvetovalen prostor. Zdelo se je, da Indijanci niso nič kaj posebno pripravljeni narekovati lahke pogoje, in res 10 trpeli silne zgube, ker skoro vsi vojniki Vilhamena so zpufctti življenje. Toda Dantes jim zagotorf, da se belci ne bodejo maščevali, in da so deloma sami krivi, ker so prelomili obljube in prisege, katere so sklenili prejšnje dnij z don Lotarijem. Don Lotario je namreč sklenil z Apači pogodbo, po kateri so se Indijanci zavezali, da naj vlada večni mir med raznimi rodovi Apačev in med člani ter služabniki druime Lotario. ""Pogajanja so se vršila med peti mlilndijanci, kot je običajno pri takih prilikah. Dantes sam je bil za tolmača, in videlo se je, da mu Apači niso ugovarjali. O kaki odškodnini sploh ni bilo govora, pač pa le o darilih, s katerimi je nameraval don Lotario obdariti Apače, ki sklenejo nove prijateljske pogodbe z njim. Don Lotario plača takoj gotovo svoto kovanega zlatega in srebrnega denarja, in obljubi poleg tega Indijancem petdeset pušk in sto nožev, zraven pa Še mnogo o-dej in nakitnih predmetov. Ker je pa don Lotario sprevidel, da je vojska, ki je tedaj divjala v Zjed. državah, uničila bržkot-ne tudi njegovo posestvo, ali pa bo sam potreboval orožje, se je tudi orožje spremenilo v plalčilo gotovega denarja, kateri se Indijancem splača, k~o pridejo na posestvo don Lo-taria s svojimi darili]. Indijanci so poleg tega Se belcem obljubili, da prinesejo belcem kruha tn sveže vode. 2e je *ailo solnce, ko so se te pogo4be z vsemi svečanostmi podpisale. Konji so ostali čez noč Še pri Indijancih. Ujeti služabniki pa, ki so bili še pri Indijancih, so pa bili takoj spuščeni. * (Koliko so si možje imeli povedati, ko so pozneje skupaj sedeli pri brljavi sveči v svoji koči. Dkantos je poročal, da je ti . m. \ t v dbtf.; ,">''• t^islL' ^ h?: prišel od severa, in je hotel obiskati don Lotaria. Na njegovem posestvu so mu povedali, da je don Lotario odšel iskat svojo hčer, nakar je jahal takoj v Presidio del Norte, kjer je dobil se natančneja poročila. Vedel je takoj, da bo imel velik upljiv pri Indijancih, zato je ja>-hal naravnost k njim. Tudi dogodek Alfonza v Baranca de Agiua santa, je zbudil začudenje vseh. Alfonzo je moral Dan-tesu natančno .razložiti, kako se ozdravi dotične vrste strup, kajti ta najnovejša pridobitev znanosti mu je bila dosedaj še neznana. Inez, v kotu sedeča, pa po-iluša pazno, ne da bi se vvtikala v govor. Drugega jutra pa -zapusti vsa četa usodepolno indijansko vas. Arizona. ! Država Arizona je prišla pod Zjedinjene države leta 1849 po vojski z Meksiko, ter leži med Oaiilornijo in Texas. Dežela ni sposobna za večjo živinorejo, ker je pregorata, pa tudi H, poljedelstvo ni preugodna, za trgovino še manj, ker je preod-idaljena od morja. Zato še danes >ii kaj gosto naseljena. Celo Indijanci niso niktiar kaj posebno marali za njo, ker oni ljubijo ravnino in ne hribovitega skalovja. Toda v eni dolini se je precej kmalu začela razvijati kultura; to je dolina Aripa. Tu se preneha do 7000 čevljev visoko gorovje, in pričenja- se boljša vegetacija kot jo morete sploh kje v Arizoni opaziti. Goveda in ovce se dobijo tu v množini in presenečijo oko tujca, ki je sicer navajen le na črede divjih bivolov in prerijskih psov. Tw dobite tudi precej lepo se razvijajoče se mesto s precejšnimi poslopji, krčmami in manjšimi hišami. iLepi parki ki obdajajo mesto, vrtovvi, se vrste skoro okoli vsake hiše. V mestu samem pa< slišiš govorico skoro vseh narodov, ker se zbirajo ju^ni in severni Amerikan-cfi, Meksikanci, Angleži, Francozi, .Nemci Spanci, Italijani in Švicarji. Dobiš tudi mnogo temnih postav zamorcev, ki pa ponosno nosrjo glavo, kajti ti niso sužnji kot njih bratje na jujgu, pač pa prosti. Za prijazen sprejem jim jamči skoro vsaka hiša, najbolj pa v hiši don Lotaria. 'Kajti tu je vsak tujec dobrodošel. Lahko ostane, dokler hoče, in če je zmožen dela, pa lahko ostane za vedno. In tu sem se je umaknil don Lotario, dalelč od ameriške cl-vilizacjie, mož, ki bi na dvoru angfleškega kralja lahko igral •' »f«' ■ ' 'I * ."1*''.. ' .'i ___ ■ __ >,. '-- /TPT^CV ^(ZCZAfr-JZS* -^a/fc-^OVBr JSJTVZEZTš. . Mi imamo slovenske prodajalce, ki lakko z vami govorijo. ~ ' V-.' ■..; » -.',™ ; i". ~ -\:r''i,"'• it '■•* if.•' ' t * M> ' -'i-i CiA' ' ■ Vprašajte a sloveeske prodajalce W UftVIH Bi^B^Bl^^* Razprodaja $5.00 oblek za moške in fante, katere obleke so / bile prej $10, $12 in $15 se' nadaljuje v soboto. Dobite čisto sveže blago, in razprodaja se začne znova. Ker dobite tu iug večjo vrednost svetega deMaja, pridite zgodqj, daia-_....................................................... • THC MIKADO i^NSj^ ANCIENT JAPANC5u ORtSfi — Yorku. Pokoren ieljlam Dante-je najjjrvo prevzel njegove qaaeltyioe in posestva v Californiji. Toda ko je novica o odkritju »zlata prišla raetf svet, in ko, so tisoči in tisoči drveli tja, je Dantes oasvetoval, naj Lo~ na j ^ r^ef "D^žc" je postala lastnina Amerikait cev, in ti bodejo še storili >vo-jo dolžnost. Pojdite proti several Meksiki. 0To je dežtla, ki potrebuje dobrih državljanov. m i i i'i ■ "i Vi i ditega tc>' nal^i L ^jJL^M*...... .". NQalje. prihodnjič. ' ^ipfcBHMi alovenafca | ODSJ8M tiipp^pia«