Ogroženost smrekovih gozdov na kočevsko-ribniškem območju
Smreka je na območju GG Kočevje po količini tretja drevesna vrsta. Več je le bukve in jelke. Smreka je najbolj razširjena v nižinskih hrasto-vo-bukovih gozdovih, kamor pa po svoji prirod-ni razširjenosti ne sodi. Da se je razširila tudi izven svojih rastišč, je razlog v njeni veliki upo-rabnosti, izdelani tehnologiji umetne obnove in dobremu naravnemu pomlajevanju.
V   nižinskih hrastovo-bukovih gozdovih (ti so od človeka najbolj spremenjeni) je smreka na več področ-jih že glavna drcvesna vrsta. S sadnjo in z naravnim pomlajevanjem je razširjena tako. da na več mestih (kočevski Sahni, Loški potok) tvori tudi po več 100-hektarske čiste smrekove kulture. Iz več razlogov bi bilo bolje, če bi bila kot ekonomsko interesantna vrsta posamično ali pa v skupinah (manjših od 1 hektarja) primešana naravnim gozdovom listavcev. V zadnjcm tisočlctju je bilo na Kočevskem naravne smreke zelo tnalo; primešana je bila le jelovp-bukovim gozdovom nad 900 metri nadmorske višine.
Na celotnem gozdnem gospodarstvu je po kubaturi polovico iglavcev in polovico lislavcev. Tako razmerje želimo ohraniti tudi v prihodnje. Jelko, ki ji vitalnost že dalj časa moino pada, naj bi zamenjala smreka. Bodo nalogo res lahko uspešno opravila?
Posledice onesnaženosti zraka
V  letu 1985 je bil po enotni metodologiji za celo Slovenijo, ki jo je izdelal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, opravljen popis poškodova-nosti gozdov.
Na stalnih kontrolnih ploskvah (mreža 4 X 4 m), kjer spremljamo umiranje gozdov zaradi onesnaženosti zraka. je ugotovljeno, da je zdravstveno stanje listav-cev dobro. Srednje in močno poškodovano je že 62% dreves jelke, smreke pa 19%.
To je najbolj zgovoren dokaz o kratkoročni potrošni-ški miselnosti človeka pri izbiri sredstev za čim hitrejši industnjski razvoj.
Posledice žleda
Novembra 1985 je žled, ki pri nas sicer ni pogost pojav, močno poškodoval gozdove severnega dela ob-močja. Takoj je bilo potrebno posckati 400.000 m3 drevja, v gozdu pa je ostalo še 400.000 m3 močno poškodovanega drevja, predvsem iglavcev z odlomlje-nimi vrhovi, ker obstoja verjctnost, da se bodo obrasla. Najbolj so bili poškodovani mlajši sestoji do prsnega premera 25 cm ne glede na drevesno vrsto, smreka pa tudi debelejša. V primerjavi z drugimi drevesnimi vr-stami (jelko) ima smreka vrsto slabosti: plitcv korenin-ski sistem, vitek zgornji del kroSnje, slabo regeneracij-sko sposobnost ter veliko rastlinskih bolezni in škod-ljivcev.
Nevarnost od lubadarja
V  letu 1986 je bilo težišče dela pri sanaciji žleda na poseku in spravilu poškodovane lesne mase. Izjemno velika sredstva so bila vložena v izgradnjo cest in vlak na poškodovanem podroiju (500,000.000 din), zlasti v zasebnih gozdovih.
V družbenih gozdovih, kjer je bila škoda manjša, so bili posekani in izdelani skoraj vsi poškodovani sestoji. V zasebnih gozdovih je iz objektivnih in tudi subjektiv-nih razlogov gozdnogospodarske organizacije in lastni-kov gozdov ostalo v gozdu še veliko neizdelanega poškodovanega drevja listavcev in iglavcev.
Omenjene poškodbe so zaradi onesnaženosti zraka, neizdelanega močno poškodovanega drevja iglavcev ob ugodnih vremenskih razmerah osnova za preitevilčen razvoj smrekovih lubadarjev.
Gozdno gospodarstvo je pozimi izdelalo varstveni načrt preventivnih in represivnih ukrepov za varstvo gozdov pred gradacijo lubadarjev. Od uspešnosti reali-zacije načrtovanih ukrepov bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj smreke na celotnem gozdnem gospo-darstvu.
Naloge lastnikov gozdov
Skoraj v vsa zaprta področja so bile v letu 1986 zgrajene gozdne ceste, v nekatera tudi gozdne vlake. Sredstva so za te namene združili predvsem kmetje -lastniki gozdov in lesna industrija s celotncga območja. Velik je bil tudi prispevek družbenih TOZD gozdar-stva. Zaradi tega in zaščite lastnega premoienja oziro-ma premoženja drugih imajo lastniki gozdov, ki še niso
v celoti pospravili poškodovanih sestojev iglavcev, po-sebcj zahtevno in odgovorao nalogo. V primeru, da je les že napaden od lubadarjev, je to potrebno takoj sporočiti področnemu gozdarju, ki mora organizirati vse potrebno, da se rastlinska bolezen ne bo razširila. Lastniki gozdov in temdjna organizacija irnajo pri zati-ranju te bolezni veliko odgovornost.
Predlog rešitve problema
V zadnjem obdobju se je smreko sadilo predvsem na grmiščih, ki so nastajal zaradi opuščanja paše in kmetij-ske proizvodnje na manj ugodnih površinah. Zaradi prej omenjenih treh neugodnosti, ki na Kočevskem zadnja leta redno ovirajo njen razvoj, je potrebno čim prej menjati dosedano strategijo. Nova usmeritev go-spodarjenja s smreko pa naj ne pomeni zmanjšanje sadnje smreke. Nujno je potrebno to sadnjo preusmeri-ti v višje jelovo-bukove sestoje, kjer jelka močno hira. Na ta rastišča smreka tudi po naravi bolj sodi.
Vztrajanje pri dosedanji strategiji, da se smreko sadi tam, kjer je razlika med proizvodno sposobnostjo ra-stišča in stanjem gozda največja (grmišča), bo imelo lahko neugodne posledice. Naravni nižinski gozdovi listavcev se bodo spremenill v nenaravne nestabilne smrekove monokulture, v višinskih legah pa se bodo zaradi naglega umiranja jelke gozdovi spremenili v nenaravne čiste bukove. Ta strategija povzroča v nara-vi dvojno škodo. Prav je, da nas na to včasih tudi opotnni!
Janez Andoljšek, dipl. ing. gozd. Gozdno gospodarstvo Kočevje