ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
Padavine bodo zajele vso državo. Pihal bo močan jugozahodnik. Ohladilo se bo. Meja sneženja se bo spustila do nižin. V soboto proti večeru se bo delno zjasnilo.
rV
o
58 let
številka 50
četrtek, 15. decembra 2011
r
Spoštovani občanke in občani,
vabimo vas na osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki bo
v četrtek, 22. decembra 2011, ob 18. uri v Domu kulture Velenje.
Večer bodo glasbeno obarvale pevke vokalne skupine Katice, nastopili bodo tudi člani Šaleške folklorne skupine Koleda.

MESTNA OBČINA
VELENJE
Prijazno vabljeni!
Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje
20%
popust
J „renoWs"e9a
5SÄ35:. ■trr.*-""'-

Od 1. do 31. decembra 2011 super ugodni dnevi v Telekomovih centrih po vsej Sloveniji.
Obiščite Telekomove centre, kjer vas v decembru poleg akcijskih ponudb in ugodnosti čaka 20-odstotni praznični popust na redno ceno fiksnega ali mobilnega telefona in dodatne opreme.
TelekomSIovenije
1,50 EVR
IIAIMO
VELENJE
Nepotrebno
V f ••
žaljiv
Milena Krstič - Planinc
Ne bi pogrevala. Še manj pregrevala. A je Matjaž Hanžek, nekdanji varuh človekovih pravic, rekel tisto, s čimer se popolnoma strinjam: »Vsak javni izraz ne-strinjanja z negativnimi praksami, s sovražnim govorom, predstavlja kamenček v mozaiku do strpnejše družbe.« Zapis, objavljen na spletni strani stranke SDS, ki govori o »novih državljanih v trenerkah«, pa je tak, s kakršnim se noben svobodomiselni državljan ne more strinjati, ker je žaljiv, nestrpen, nespodoben, ciničen, nepotreben in sramoten. Zato je tukaj tudi moj kamenček. Informacijska pooblaščenka je vložila kazensko ovadbo. Svoj kamenček k strpnejši družbi je dodal predsednik republike. Obsodili so ga na shodu v trenirkah v Ljubljani, kjer so bili tudi nekateri politiki, kulturniki, novinarji, akademiki ... Prav je, da mu je bilo namenjene toliko pozornosti. A ko smo se ukvarjali s tem, smo kar malo pozabili, da nam voda teče v grlo, da Slovenija čim prej potrebuje močno ekipo, ki se bo intenzivno ukvarjala s preživetjem evra in ljudi. Z vedno več reveži, ki že dolgo niso le med brezdomci in brezposelnimi, ampak tudi med zaposlenimi z mizernimi plačami in upokojenci z mizernimi pokojninami.
To so nam nenazadnje na volitvah obljubljali vsi. Zato zdaj od njih pričakujemo, da bodo zmogli premagati stopnico več in zavihati rokave. Da v takih decembrskih dneh, kot so letošnji, takih, ki otrokom, svojim bližnjim, ne bodo mogli podariti ničesar, ne bo. In ne bo tudi takih, v katerih socialna stiska sproža nasilje.
Nič več trije podžupani?
Župan Bojan Kontič zaprosil za nadomestilo poslanske plače, saj se še ni odločil, ali bo poklicni ali nepoklicni župan
Velenje, 12. decembra - Na predčasnih državnozborskih volitvah je šaleška dolina dobila dva poslanca. Tako Srečko Meh kot Jožef Kavtičnik sta trenutno še podžupana MO Velenje, kar pa po novem zakonu o nezdružljivosti funkcij ne bosta več mogla ostati. Župan Bojan Kontič nam je povedal: »Vesel sem in delim veselje z njima glede izvolitve. Tako bo naš prostor dostojno in primerno zastopan v državnem parlamentu. Prepričan sem, da bosta oba odigrala svojo funkcijo tako, kot je potrebno, in da se bo glas Šaleške doline v državnem zboru slišal odločno in takrat, ko bo to potrebno. Seveda pa imamo zaradi tega težave v Velenju, ki pa so pravzaprav sladke skrbi. Kot župan bom moral razmisliti, kdo bo po konstitutivni seji državnega zbora, ko bo ugasnil podžupanski mandat Srečku Mehu in Jožefu Kavtičniku, opravljal to funkcijo v prihodnje. Odločitve še nisem sprejel, ko jo bom, bom obvestil javnost in mestni svet. Bosta pa oba še naprej svetnika v mestnem svetu, zato se sestava tega ne bo spreminjala.« Ob tem nam je župan povedal, da ni nujno, da bo MO Velenje v prihodnje imela tri podžupane.
S konstituiranjem novega državnega zbora pa bo poslanski mandat ugasnil županu Bojanu Kontiču. Tako kot večina tistih, ki ne bodo več v novi sestavi državnega zbora, je tudi velenjski župan zaprosil za nadomestilo. Povedal nam je: »Vlogo za nadomestilo poslanske plače sem vložil le za obdobje od prenehanja poslanskega mandata do nastopa poklicne županske funkcije. Zanesljivo možnosti prejemanja nadomestila ne bom izkoristil v celoti, čeprav bi s tem v občinskem proračunu lahko prihranili okoli 35 tisoč evrov. Naj dodam še to, da bom del nadomestila za nepoklicno opravljanje funkcije župana kakor doslej tudi v prihodnje namenjal v dobrodelne namene. Januarsko (v višini tisoč evrov) na primer Varstveno-delovnemu centru SAŠA, enoti Ježek Velenje.«
■ bš
jV_/T_f^

^ imlin *
■
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
s
15. decembra 2011
lokalne novice
Velenje uradno drugo najlepše
Portorož - Velenje, 9. decembra - Ocenjevanje krajev in vseh drugih sodelujočih v projektu Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela -lepa in gostoljubna so prejšnji teden tudi uradno zaključili s podelitvijo priznanj najboljšim. Letos prvič so jih podelili na prireditvi v okviru prav tako prvih Dnevov slovenskega turizma v Portorožu, ki se jo je udeležil tudi častni pokrovitelj projekta predsednik dr. Danilo Türk.
Med dobitniki priznanj - kategorij je bilo letos res veliko - jih je bilo kar nekaj iz naših krajev. Velenje se je med večjimi mesti ponovno odlično odrezalo, saj je bilo drugo, takoj za Ljubljano in pred Koprom. Med zdraviliškimi kraji je Topolšica zasedla tretje mesto, Mozirje pa drugo med izletniškimi kraji. Med mladinskimi prenočišči, ki delujejo v sklopu mladinskih centrov, je velenjski Mladinski hotel zasedel tretje mesto, za lepša pa sta bila razglašena celjski in brežiški. V tekmovanju s poglavitnim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja sta sodelovali dobri dve tretjini slovenskih krajev, zato je bila konkurenca močna. Nagrajencem čestitamo. _■ bš
Novelacija Lokalne agende
Šmartno ob Paki - Na eni do predhodnih sej občinskega sveta je svetniška skupina SLS naslovila na šmarškega župana Alojza Podgorška vprašanje: »Pogrešamo razvojno strategijo občine kot temeljnega programskega dokumenta za usmerjanje in izvajanje razvojnih aktivnosti s ciljem trajnostnega razvoja občine«.
Podgoršek je pojasnil, da je lokalna skupnost razvojno strategijo vključila v dokumentu Lokalna agenda 21 in v prostorskih planskih aktih.Te dopolnjuje, v načrtu pa ima tudi novelacijo lokalne agende. Letos je naročila izdelavo demografske študije. Pričakujejo jo do konca tega leta. V njej naj bi našli analizo podatkov za obdobje 1991-2010, oceno demografskih in socialno-ekonomskih značilnosti prebivalstva v občini ter na osnovi ocene obstoječega stanja in ob upoštevanju splošnih trendov pa tudi pripravo projekcije do leta 2030.
_ntp
Prenova javne razsvetljave
Šmartno ob Paki - Lokalna skupnost je letos naročila izdelavo analize stanja javne razsvetljave. Ta je pokazala, da je od 213 svetilk delno tehnološko zastarelih in potratnih 84, 65 pa jih ni skladnih z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
Med njimi je 23 takih, ki so nameščene ob državni cesti v Paški vasi. Glede na to, da bo javno razsvetljavo na tem delu prihodnje leto prevzela Direkcija RS za ceste, bo morala poskrbeti tudi za svetilke. Prenova ostalih svetilk naj bi lokalno skupnost stala 8500 evrov. Ker je občinska uprava ugotovila, da bi na razpisu za ta namen lahko pridobili 2900 evrov, hkrati pa bi morali investirati v projekt prenove najmanj 8000 evrov, je sprejela odločitev, da bo za prenovo poskrbela sama glede na izstrošenost svetilk do leta 2015.
Mazej Kukovičeva gre v Evropski parlament
Ljubljana, 8. decembra - Poslanci državnega zbora so na četrtkovi izredni seji potrdili izvolitev Zofije Mazej Kukovič kot osme poslanke v evropskem parlamentu in bo tako lahko že sodelovala na decembrskem plenarnem zasedanju parlamenta.
Mazej Kukovičeva se je v Evropski parlament uvrstila glede na izid volitev, ki so potekale junija 2009. V tistem času je Sloveniji v evropskem parlamentu pripadalo sedem sedežev, z lizbonsko pogodbo pa je ta v njem dobila še osmi sedež. Pridružila se bo evropskim poslancem iz Slovenije Milanu Zveru, Romani Jordan Cizelj, Lojzetu Peterletu, Tanji Fajon, Mojci Kleva, Jelku Kacinu in Ivu Vajglu.
Zofija Mazej Kukovič je kandidirala tudi na predčasnih držav-nozborskih volitvah, ki so 4. decembra potekale v Sloveniji, in to v volilnem okraju Velenje II, vendar v parlament ni bila izvoljena.
■ mkp
Kuzmanu priznanje 'mladina in gore'
Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije za izredne zasluge in dosežke na področju dela z mladimi enkrat letno podeljuje priznanje mladina in gore. Podeli ga lahko posamezniku, mladinskemu odseku ali organizaciji. Na predlog mladinskega odseka PD Velenje je priznanje letos dobil Velenjčan Andrej Kuzman, upokojeni profesor matematike in nekdanji ravnatelj gimnazije Velenje.
Ponovno razpis za direktorja
Svet zavoda Bolnišnica Topolšica je pred nedavnim ponovno objavil razpis za direktorja ustanove. Vloge z dokazili bodo sprejemali do 23. decembra. Ali bo tokratni razpis uspešnejši kot minula dva, je težko napovedati. Svet oziroma ustanovitelj - vlada RS - namreč ni spremenil nekaterih razpisnih pogojev. Konkretno določila, da mora biti kandidat zdravnik specialist. Prav to določilo pa je bilo pri dosedanjih razpisih največja ovira. Dosedanjemu direktorju Damijanu Justineku se je iztekel mandat julija letos, vlogo direktorja pa sedaj opravlja kot vršilec dolžnosti.	■ tp
Državni svetniki v »rdečem mestu«
Redna seja Državnega sveta je potekala v Velenju tudi zato, ker so si svetniki in svetnica po njej ogledali gradbišče TEŠ 6
Velenje, 7. decembra - Prejšnjo sredo opoldne se je v sejni dvorani Mestne občine Velenje pričela 42. seja Državnega sveta Republike Slovenije. To je bilo prvič, da je ta pomembni državni organ, ki ga večina pozna po tem, da lahko na posamezne zakone da veto, zasedal v Velenju. Državni svet sestavlja 39 svetnikov in ena svetnica, mnogi med njimi pa so prepoznavni obrazi slovenskega družbenega življenja. Zato je bilo že dogajanje pred začetkom redne seje, ko so jim v avli velenjske občinske hiše pripravili manjšo pogostitev, prav zanimivo.
Med državnimi svetniki sta dva Velenjčana, oba predstavnika gospodarstva. Pobudo, da se sestane-jo prav v Velenju, je dal Borut Meh, Drago Bahun pa nam je povedal, da mu je zelo všeč, da so se tokrat sestali v Velenju: »Običajno se državni svet poskuša vsaj dvakrat letno sestati zunaj Ljubljane. S tem poskušamo vsaj simbolično vzpostaviti vez med regijami, ki jih tudi zastopamo. Sedaj je prišla na vrsto Savinjsko-šaleška regija, saj bomo veliko govorili o energetski strategiji. Zato bomo obiskali tudi gradbišče šestega bloka v TEŠ. Prepričan sem, da bomo mnoge dosedanje skeptike prepričali o upravičenosti
Sedeže v sejni dvorani velenjske mestne hiše so tokrat prvič v zgodovini zasedli državni svetniki in svetnice, ki so imeli v Velenju odlične pogoje za izvedbo redne seje.
te investicije, saj nam jo bodo predstavili iz prve roke.«
Že pred začetkom seje je župan Bojan Kontič v svoji pisarni sprejel predsednika Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaža Kavčiča, ki se je po seji tudi vpisal v občinsko »zlato knjigo«. Zapisal je: »Prisrčna hvala za topel sprejem in zagotovitev odličnih pogojev za naše delo. Želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu Mestne občine Velenje in nadaljnji razvoj kakovosti življenja občank in občanov.«
Ko so se preselili v sejno dvorano, je Kontič nagovoril članico in člane Državnega sveta. Seznanil jih je s potekom postopkov gradnje tretje razvojne osi, saj so to, da cesto in tretjo razvojno os nujno potrebujemo, zagotovo občutili med potjo v Velenje. »Ob polni podpori lokalnega in regionalnega gospodarstva se zavzemamo za traso Šentrupert-Velenje in se težko strinjamo z ar-
gumenti, ki jih navajajo zagovorniki povezave Arja vas-Velenje. Zaradi zahtev civilne iniciative sedaj na ministrstvu za promet pripravljajo projekte, ki cesto umikajo na više ležečo traso, kar pa realizacijo projekta hitre ceste odmika in draži,« je dodal. Kot drugi za dolino zelo pomemben projekt je župan izpostavil še gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. »Ni pomemben le za nas, v dolini, ampak za vso Slovenijo.« Ob tem je dodal, da pogosto sliši očitke o Šaleškem lobiju, sam pa ne ve, kdo je v njem, in ga ne bi znal niti sklicati.
Predstavil je tudi aktivno vlogo velenjske občine pri reševanju socialnih in drugih stisk občank in občanov pa tudi delavcev, zaposlenih v tukajšnjih podjetjih, ki niso občani Velenja. Ob tem je dodal: »Zaradi izrazite socialne naravnanosti in angažiranosti naše skupnosti smo deležni tudi različnih oznak. Pravijo
nam na primer socialna republika, rdeče Velenje in podobno. Če je Velenje rdeče zaradi tega, ker pomagamo ljudem, ko so v stiski, potem smo na tako poimenovanje vsekakor ponosni.«
Državni svetniki so potem dobre tri ure obravnavali 6 točk dnevnega reda, med drugim tudi pobudo za sprejem predloga zakona o spremembah Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu; predebatirali so predlog stališč Slovenije do uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike. Obravnavali so pobudo za sprejem zahteve za začetek postopka za presojo ocene ustavnosti Zakona o gospodarskih družbah in obravnavali zaključke posveta »Nacionalni energetski program«.
■ bš
Pred volitvami bi, po njih le pod pogoji
Kdo bi s kom in zakaj ne - Tudi naša deželica ima svoj »WikiLeaks« - Župani bi še županovali - V Celju je bilo vroče -Koncerti na visoki ravni
Volitve so mimo in če bi veljale besede skoraj večine kandidatov ali vsaj veljakov strank, bi lahko kmalu dobili vlado. Saj jo nujno potrebujemo. A že prvi pogovori med najverjetnejšim mandatarjem in predstavniki strank so pokazali, da so nekateri imeli pred dobrim tednom verjetno fige v žepih, ko so napovedovali sodelovanje z zmagovalcem, pa naj bo kdorkoli že. Očitno pa so mnogi na osnovi anket mislili, da ne bo ta, ki so mu ljudje dali največjo podporo. In čeprav naj bi še vedno veljalo, da ima ljudstvo vedno prav, so nekateri prepričani, da se moti. In so se začele težave in tudi po volitvah smo lahko, tudi javno, slišali znova veliko obtožb, kot da smo res že v novem predvolilnem času. Saj so nekateri to res že napovedovali. V tem nemirnem času pa seje tudi Sloveniji zgodil »WikiLeaks«. Kdor je hotel, je lahko spremljali nekdanje seje naših vlad. Čeprav z zamudo. Ne le zadnje pod vodstvom Pahorja, menda tudi prejšnje, ki jo je vodil Janša. In na teh sejah je bilo izgovorjenega veliko takega, kar lahko našo državo postavi v neprijetno luč. Ne le med našimi ljudmi, tudi na tujem. Seveda bo kdo porekel, da so svoj pravi WikiLeaks imeli tudi Američani, pa so se vseeno izvlekli brez hujših posledic. A verjetno tudi pri tem velja preneseno reklo: kar je dovoljeno velikim, ni malim. Pa se lahko znajdem v resnem zosu.
Naš pravi Zos, Zveza občin Slovenije, pa seje postavila v bran županov. Čeprav smo že vsi mislili, da je z novimi volitvami res konec poslansko -županske dvojnosti, nekaterim to še ne gre v glavo. In je Zos pripravil in v imenu pobudnikov na Ustavno sodišče RS vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in predlog zadržanja izvajanja novele Zakona o poslancih do dokončne odločitve Ustavnega sodišča RS. Kot je
znano, sta z našega širšega območja v takem položaju polzelski župan Ljubo Žnidar in radeški Matjaž Han. Vsaj za slednjega se ve, da se z odločitvijo nezdružljivosti strinja.
Ob tem, ko se svojevrstna politična vročica v naši deželici še ni polegla, je bilo zadnji vikend v Celju res vroče. Ne zaradi kakšne afere ali kakšnega drugega tovrstnega dogodka, vroče je bilo nekaterim zaradi sejma erotike. Nekateri pri nas so pač za vroče. Pri tem naj bi bil ta sejem že malo pred parlamentom. Ne zaradi kakšnih čudnih vročih igric, bolj zaradi spolnega razmerja. V slovenskem parlamentu bo v novi sestavi glede na leta doslej že nadpovprečno veliko žensk. Obisk tega sejma pa že zdavnaj tudi ni le domena moških. Pravijo, da je zelo veliko obiskovalcev v parih. Ni pa podatka, ali gre za pare, ki jih sestavljata mož in žena, ali gre za bolj ad hoc sestavljene pare. Če je tako, da je na sejmu tudi veliko obiskovalk in ne le obiskovalcev, potrem seveda tudi ne velja, da je ta sejem najpomembnejša moška predpraznična prireditev. Takoj po novem letu pa se bo v Celju zgodil tudi posebne vrste čudež. Iz mesta bodo pregnali lisice. Tiste jeklene, s katerimi vklenejo avtomobile. Tega bodo seveda najbolj veseli lastniki avtomobilov, čeprav se ne smejo zanašati, da so lahko povsem brez skrbi. Namesto lisic jih pač lahko čakajo druge kazni. Nič kaj mile. Bolj vzhodno, v Šmarju pri Jelšah, pa bodo te dni spravili pod streho nov vrtec. Nekateri ga imenujejo kar evropski vrtec, saj bodo dobršen del denarja zanj dobili iz tako imenovanih evropskih sredstev. Pa čeprav gre za naš denar. Ko bo končan, se bodo Šmarčani izenačili z Velenjčani. Tudi zanje bo veljalo, da bodo lahko starši dali v predšolsko varstvo v vrtce vse otroke, če bodo starši le to želeli. Že zdaj pa je v tej občini vrtičkarjev 80 odstotkov otrok. Na Rogli nad Zrečami sicer ni naše najvišje ležeče smučišče, imajo pa tam koncerte na visoki ravni. Celjska Hiša kulture, ki s Festivalom Velenje in žalskih zavodom za kulturo, šport in turizem tvori tudi Triangel, posebno kulturno navezo, pripravlja koncerte v novi cerkvi na Rogli. Prav ob začetku zimske sezone je pripravila poseben adventni koncert. Morda pa bodo cerkveni zvonovi priklicali tudi kaj več snega.
■ k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti).
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
Nekaterih spominov čas ne briše, legende živijo večno
Žalna seja ob smrti Ivana Atelška: častnega občana občin Velenje in Šmartno ob Paki, očeta ene najuspešnejših in najuglednejših slovenskih gospodarskih družb
Tatjana Podgoršek
Velenje, 8. decembra - 6. decembra leta 2004 je umrl Nestl Žgank, 6. decembra letos se je poslovil še zadnji iz skupine AFŽ - skupine treh velikih (Atelšek, Alojz Fijavž, Nestl Žgank), ki so krojili razvoj mesta Velenje in Šaleške doline: Ivan Atelšek - častni občan občin Velenje in Šmartno ob Paki ter oče Gorenja - ene najuspešnejših in najuglednejših slovenskih gospodarskih družb. Mestna občina Velenje je v sodelovanju z družbo Gorenje in Občino Šmartno ob Paki pripravila v veliki dvorani hotela Paka
v Velenje minuli četrtek žalno sejo, na kateri so se mnogi najvidnejši predstavniki gospodarskega in političnega življenja ter nekateri občani Šaleške doline poklonili preminulemu samemu, njegovemu delu in prispevku k razvoju okolja.
O Ivanu Atelšku kot očetu in dolgoletnemu direktorju Gorenja (od leta 1953 do leta 1979) je najprej spregovoril Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenje, d. d., Velenje. Med drugim je dejal, da je malo izjemnih posameznikov, ki so slovenskemu gospodarstvu vtisnili tako pomemben pečat kot Ivan Atelšek. Njegov pogled na gospodarstvo in družbo je bil
globok in kritičen navzven in navznoter. Nenehno je iskal spremembe na bolje, imel je občutek za prihodnost in vseh izzivov se je lotil neustrašno. Verjel je v uspeh in z vztrajnimi koraki tlakoval internacionalizacijo Gorenja. Ob tem je Bobinac izpostavil Atelškov pristop pri vodenju velikega kolektiva Gorenja, njegovo vizionar-stvo, inovacijske pristope, ki so prerasli v inovacijsko gibanje, njegovo povezanost s poslovnim sistemom tudi po tem, ko ga je, sicer ne prostovoljno zapustil. Ivanovo merilo vrednot predstavlja - po mnenju Franja Bo-binca - prag, preko katerega vstopajo ljudje v svet legendarnih osebnosti.
»Ključne kompetence, ki jih Gorenje še danes izpostavlja v novem strateškem načrtu, je razvil na vrhunsko raven: obvladovaje tehnologij in razvoja, internacionalizacija in usmerjenost v oblikovanje. Le odlično je bilo zanj dovolj dobro.« Franjo Bo-binac je še menil, da Ivan Atelšek s svojim odhodom zapušča dediščino človeka širokega obzorja, premišljenega poguma, predanega nenehnemu napredku. »Poslej bo živel naprej skozi svoje potomce, katerim je dal trden temelj za življenje. Mi pa obljubljamo, da bomo njegove človeške vrednote, znanje in inovativnega duha prenašali na nove generacije Go-renjčanov. In tako povsem odšel ne bo nikoli,« je še dejal Franjo Bobinac.
Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki, v kateri je Ivan Atelšek živel, je dejal, da se je med »Ivanom in nami stkalo veliko trdnih vezi, pravih čutenj in odnosov.« Kot oče tovarne, ki je začela izjemno in neponovljivo uspešno poslovno zgodbo v njihovi vasi Gorenje, je postal po svoje tudi oče številnim občankam in občanom lokalne skupnosti, ki so delali in še delajo v velikem Gorenju. Svoje in življenje Šmarčanov in Šmarčank je bogatil z življenjskimi vrednotami: modrostjo, izkušenostjo, videnjem pravil ciljev, preudarnostjo, naklonjenostjo, prijateljstvom, pripravljenostjo pomagati, odprtostjo, domačnostjo ... Pustil je neprecenljivo sled na marsičem, kar je pospešilo utrip tamkajšnjega vsakdana in razvoja.
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je poudaril pomen dela Ivana Atelška pri razvoju lokalnega okolja, njegova prizadevanja za hkraten in enakomeren razvoj vseh področij življenja. Pozval je vse, da nadaljujejo in nadgrajujejo njegovo delo in delo njegove generacije, gradijo in tlakujejo velenjsko pot v prihodnost. Pot, po kateri bodo lahko prav tako s ponosom in uspešno stopali naši nasledniki.
»Združeni smo močnejši«
Posvet nevladnih organizacij Savinjske regije o spremembah zakonodaje in strategiji razvoja tokrat v Vili Bianca -Iščejo predloge za zastopnike interesov nevladnih organizacij v Razvojnem svetu Savinjske regije
Velenje, 8. decembra - V vili Bianca je v četrtek potekal posvet nevladnih organizacij (NVO) savinjske regije pod naslovom »Združeni smo močnejši«. Organiziral ga je inštitut IPAK v okviru projekta Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije. Udeležilo se ga je 15 predstavnikov nevladnih organizacij - društev, ustanov in zavodov - iz regije.
V	uvodu je dr. Vojko Strahovnik predstavil osnutek strategije razvoja nevladnih organizacij v regiji. Poleg analize stanja so v strategijo vključeni tudi predlogi ukrepov in aktivnosti za izboljšanje delovanja NVO, tako na državni, regionalni kot lokalni ravni. Ob koncu posveta so sodelujoči podali svoje predloge za izpolnitve in izboljšave, ti bodo vključeni v strategijo.
V	nadaljevanju je Maja Lipnik predstavila osnutek predlogov ključnih državnih ukrepov za krepitev nevladnih organizacij v obdobju 20122016. Predlagani ukrepi se navezujejo na ureditev statusne zakonodaje za nevladne organizacije, izboljšanje javnega financiranja NVO, ustvarjanje ugodnega podpornega okolja za de-
S posveta, ki je tokrat potekal v Vili Bianca.
lovanje NVO, bolj odprta vlada in okrepljen civilni dialog, spodbujanje socialnega podjetništva ter davčni ukrepi, ki bi olajšali delovanje NVO. Me drugim predlagajo, da bi bila podjetja, ki podprejo delovanje društev, zavodov in nevladnih ustanov, oproščena davka za višino donacije. Predstavniki nevladnih organizacij so bili pozvani, da predlogom dajo tudi svoj podpis podpore. Ukrepi bodo poslani najverjetnejšemu bodočemu mandatarju in koalicijskim partnerjem.
Sledila je predstavitev predloga projektov za vključitev v regionalni razvojni program (RRP). Dr. Vojko Strahovnik je za izhodišče razprave predlagal štiri projekte: oblikovanje skupnega nastopa NVO pri ponudbi socialnih storitev v regiji, oblikovanje skupnih turističnih dejavnosti in celovitost ponudbe, odprtje evropske projektne pisarne za NVO v regiji ter vzpostavitev strateškega sveta NVO v regiji, ki bi deloval po ključnih področjih. Udeleženci posveta so bili pozvani, da se tudi sami aktivno vključijo v oblikovanje predlogov za projekte.
Na koncu je mag. Biljana Škarja predstavila postopek za izvolitev predstavnikov nevladnih organizacij v Regionalni razvojni svet Savinjske regije, ki se bo pričel že ta mesec. V Savinjski re-
giji potekajo aktivnosti, s katerimi bodo v skladu z novo sprejetim Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja izvedeni vsi potrebni postopki za ustanovitev razvojnega sveta regije. V njem se bodo predstavniki občin, gospodarstva in nevladnih organizacij kot razvojni partnerji dogovarjali, se usklajevali o najpomembnejših razvojnih vprašanjih regije in se odgovorno odločali o načinu in prioritetah rešitev le-teh. Z delom v razvojnem svetu Savinjske regije bo sodelovanje z nevladnimi organizacijami v prihodnje dobilo nove, širše dimenzije, predvsem pa bo za predstavnike NVO predstavljalo soodgovornost pri kreiranju razvoja območja naše regije.
■ bš
Stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije poziva vse predstavnike nevladnih organizacij (društva, ustanove, zavode), da predlagajo kandidata, ki bo zastopal interese nevladnih organizacij v razvojnem svetu Savinjske regije. Kandidata lahko predlaga vsaka nevladna organizacija s sedežem v Savinjski regiji. Rok za vložitev kandidature je 31. december 2011. Volitve bodo izvedene meseca januarja. Poziv je objavljen na spletni strani Stičišča nevladnih organizacij Savinjske regije (www.snvosr.org).
Obstoj fakultete
•	VlM
ni vprašljiv
Na Fakulteti za energetiko v 3 letih vpisali 350 študentov - Razočarani nad odločitvijo občin Velenje in Krško o prekinitvi financiranja
Tatjana Podgoršek
Na Fakulteti za energetiko s sedežem v Krškem ter dislocirano enoto v Velenju so prejšnji teden podelili diplome prvim 30 diplomantom, od tega jih je bila dobra polovica iz Velenja. 7 diplomantov je uspešno končalo visokošolski strokovni študijski program, 9 diplomantov univerzitetnega in 14 diplomantov magistrski študijski program po drugi bolonjski stopnji. Po nekaterih informacijah se fakulteta, ki je bila ustanovljena pred 3 leti pod okriljem Univerze v Mariboru, srečuje s precejšnjimi težavami. Med drugim naj bi ji finančno »sodelovanje« odrekli njeni glavni ustanoviteljici - občini Velenje in Krško. Dekanu fakultete - re-
Prof. dr. Andrej Predin:»Vse več je dejstev, ki kažejo, da se je fakulteta prijela.«
dnemu prof. dr. Andreju Predinu smo zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril:
Je fakulteta nastala zaradi potreb, zaradi tako imenovane decentralizacije visokošolskega izobraževalnega sistema ali so bili razlogi drugi? »Pri snovanju študijskega programa smo izhajali iz rezultatov analize o potrebah po teh kadrih v gospodarstvu. Ti so potrdili, da gre za deficitarne poklice, ki jih potrebujejo v vseh energetskih sektorjih v Sloveniji. To je bilo prvo vodilo pri ustanavljanju fakultete in njenih programov. Zakaj v Krškem in Velenju? Zato, ker smo želeli mladim približati energetski bazen.« V minulih letih se z dobrim vpisom niste mogli pohvaliti. Koliko prostih mest ste predvideli za študente in koliko ste jih dejansko vpisali? »Glede na to, da je energetika tehniški študij, za katerega je zanimanja manj kot za družboslovni, smo z vpisom zadovoljni. Dejstvo, da so mladi zaznali programe fakultete kot zanimive in da se vpisujejo vedno boljši dijaki, nas navdaja z optimizmom. Za univerzitetni študijski program smo razpisali 80 mest za redni, prav toliko za izredni študij, za visokošolski program 100 mest za redni in 80 za izredni študij, za magistrski program pa 40 za redni in prav toliko za izredni študij. V tem študijskem letu smo vpisali 84 študentov v visokošolski strokovni program, v univerzitetni v prvi letnik 27, v magistrski študijski program pa smo v prvi letnik vpisali 18 rednih študentov.« Dve težavi naj bi bili v tem trenutku v ospredju: manj študentov od predvidenih in finančne težave. Mestna občina Velenje in Občina Krško kot ustanoviteljici fakultete sta se zavezali, da bosta sofinancirali študij le 3 leta, potem se mora fakulteta financirati sama. Mestna občina Velenje je že napovedala, da bo zaprla pipo.
»Študentov ni manj. 350 imamo vpisanih, od tega je 276 rednih in 73 izrednih. V Velenju 126, v Krškem 223. Menimo, da je to zelo dober vpis. Težave z denarjem so nastale zato, ker je država spremenila uredbo o financiranju fakultet. Po starem sistemu bi dobili toliko denarja, kot ga potrebujemo. Več bi ga fakulteti zagotovili diplomanti v 3. letniku. Nova uredba pa ne »šteje« več študentov, ampak dobi določeno kvoto denarja univerza, ki ga nato razdeli med fakultete. Težavo v zvezi s financiranjem je tako država prenesla na univerzo. Mariborska je ugotovila, da je »podhranjena« za blizu 20 odstotkov. Zato ta trenutek poteka na univerzi nova prerazporeditev sredstev. Pričakujemo, da bomo znotraj univerze dobili dovolj denarja za nadaljnje izvajanje študijskega programa. Pogodba z omenjenima občinama ni bila omejena na 3 leta, ampak sta se lokalni skupnosti odločili za izstop iz sheme financiranja univerze. Smo razočarani nad njuno odločitvijo. Naj pa povem, da fakulteta izvaja razvojne projekte za gospodarstvo, imamo tudi 4 evropske projekte in vsi ti prinašajo dodatna sredstva. Sem optimist in mislim, da bomo premostili težave. Pričakujemo razumevanje gospodarstva in donatorska sredstva. Država bi morala razmisliti o denarju, ki ga namenja za družboslovne programe. Slovenija si ne more privoščiti diplomantov ekonomske, pravne fakultete, ki z diplomo čakajo na službo, tehnični poklici pa so deficitarni in prinašajo dodano vrednost.« Je obstoj fakultete vprašljiv, če ne boste rešili vprašanj? Poleg izvajanja samega študija ste predvideli izvedbo še nekaterih projektov, povezanih z njim (obnova stare elektrarne v Velenju...).
»Obstoj ni vprašljiv. V Krškem se je fakulteta bolje »vključila« v okolje kot v Velenju. V Krškem ima svoje prostore, začenjamo gradnjo razvojnega centra, v katerem bo fakulteta pridobila v souporabo laboratorijske prostore. V Velenju se je zataknilo. Nimam informacij, kaj se dogaja s staro elektrarno. Imam pa občutek, da nam je okolje zamerilo, ker se nismo vključili v njihov razvojni center Energija, čeprav smo bili pripravljeni sodelovati. V center smo se želeli vključiti s stvarnim vložkom, s čimer pa člani konzorcija niso soglašali. V Krškem centru smo se inovativno vključili v center s stvarnim vložkom, žal pa v Velenju ni šlo po tej formuli. Vstopili pa nismo zato, ker fakulteta ni imela denarja. Fakulteta za elektrotehniko je vstopila s 1000 evri, kar je smešno, v Krškem pa smo vstopili v izgradnjo centra z blizu 750 tisoč evrov ocenjenim projektom. Zanj bomo pridobili približno 1,5 milijona evrov.«
■
DOGODKI
hsiH:as
15. decembra 2011
Prostovoljstvo je Šalečanom v genih
Župan tudi letos pripravil sprejem velenjskih prostovoljcev in prostovoljk kot zahvalo za vse, kar naredijo za boljšo družbo
Velenje, 7. decembra - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v sredo popoldne v sejni dvorani Mestne občine Velenje sprejel velenjske prostovoljke in prostovoljce. Sprejem zadnja leta tradicionalno pripravljajo ob mednarodnem dnevu prostovoljcev, 5. decembru.
»V Velenju prostovoljstvo zelo podpiramo, saj je naše mesto »zraslo« s prostovoljnim - udarniškim delom, kakršnokoli je to že bilo. V naše mesto je vgrajenih veliko udarniških ur. Lahko rečemo, da je Ša-lečanom prostovoljstvo v genih, na kar smo ponosni. Kot tudi na to, da je prostovoljstvo v časih, ko velja, da je treba za vsako delo dobiti plačilo, v Velenju prostovoljstvo še vedno način našega življenja. Zato je prav, da se prostovoljcem zahvalimo zato, kar počnejo vse leto. Pre-
Prostovoljci in prostovoljke delajo v zelo različnih oblikah dejavnosti. Marsikje si brez njih
delovanja sploh ne morejo več predstavljati.
pričam sem, da tega niti ne pričakujejo, a je prav, da se jim z malim darilom in nekaj besedami zahvalimo za njihov nesebični trud,« nam je povedal župan Bojan Kontič. In s podobnimi besedami je nagovoril tudi skoraj polno sejno dvorano, saj so se vabilu odzvali številni prostovoljci in prostovoljke. V njihovem imenu se je županu za pozornost zahvalila Tinca Kovač, ki je županu podarila pisanega prašička, simbol
sreče in varčevanja.
Število prostovoljcev je v Velenju res zavidljivo. V lanskem letu je pod okriljem Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje delovalo kar 650 prostovoljcev, med katerimi so člani društev prijateljev mladine, člani Kluba vzgojiteljev Mladi za mlade in svetovalna skupina telefona TOM (telefon za otroke in mladostnike). V Šolskem centru Velenje se je s prostovoljstvom
ukvarjalo 118 dijakinj in dijakov vseh letnikov, v Mladinskem centru Velenje pa je aktivno delovalo 30 prostovoljcev. Dodamo lahko številne gasilce in gasilke, pa vse, ki delujejo v projektu Starejši za starejše ... In tudi zato je prav, da so v Velenju v letu 2011 začeli izvajati izbor za najboljšega prostovoljca in prostovoljko, saj s tem še spodbujajo njihovo delovanje.
■ bš
Želodec že, a kakšen?
Certificiranje zgornjesavinjskega želodca buri duhove - Pretiravanje pri dodatku, kot so nitritne soli, je rakotvorno
Tatjana Podgoršek
Poročali smo že, da so se pri združenju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca razveselili sporočila iz Bruslja, da je postala njihova suho-mesnata specialiteta tudi evropska. Vse manj veseli pa so polemik, ki jih povzroča certificiranje.
Premalo premišljeno
»Pred vrati je čas kolin in s tem nove sezone predelave in pridelave kakovostnega »domačega želodca«. Ker po novem ne smem več delati zgornjesavinjskega želodca, ker nimam certifikata (čeprav sta klima in receptura isti kot tedaj, ko se je suhomesnata specialiteta iz naše doline lahko imenovala zgornjesa-vinjski želodec), pa se lahko pohvalim, da je moj kakovostni domači želodec doživel v Luksemburgu na praznovanju dneva državnosti in na nedavni predstavitvi Slovenskih specialitet v Londonu same pohvale,« je napisal na svoji spletni strani edini prejemnik zlatega priznanja letošnje ocenitve želodcev, ki ga organizira združenje, Franc Čretnik iz Lok pri Mozirju.
Po mnenju Čretnika zadeva ni poštena do pridelovalcev želodcev v Zgornji Savinjski dolini. Mislim, da je bila stvar premalo premišljena tako pri izdelovalcih kot članih druženja in še pri kom. Certificiranje namreč pomeni sledenje »od vil do vilic«. O tem najbrž niso razmišljali. Med drugim morajo kmetije, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, a nimajo certifikata, umakniti z domačega jedilnega lista zgornjesa-vinjski želodec. Menim, da bi bilo zmede, slabe volje in še česa veliko manj, če bi se izdelek s certifikatom
Jože Tlaker (prvi z desne) in Franc Čretnik na letošnji podelitvi priznanj najboljšim izdelovalcem zgornjesavinjskega želodca
imenoval geografsko zaščiten zgor-njesavinjski želodec, ostali kmetje in pridelovalci pa bi pridelali zgornjesavinjskega. Pač po vzoru, ki velja za vina.» Kot je še povedal, se sam certificiranja ne bo lotil. Naslednikov, ki bi se ukvarjali s tem, nima, ker stvar ni enostavna. Za vsakodnevno obračanje želodcev, strganje moraš imeti veliko volje in veselja. Primerna ureditev prostora s pravimi napravami pa stane. Certifikat za 50 želodcev v seriji pa se ne poplača.
Ne bomo prevzeli odgovornosti za rakotvornost
»V pojasnilo tistim, ki sedaj oporekajo uporabi imena zgornjesa-vinjski želodec, moram povedati,
da bomo vztrajali pri certifikaci-ji. Ta namreč potrjuje, da je suho-mesnata specialiteta izdelana po piijavljeni, klasični recepturi, da je brez umetnih arom, predvsem pa konzervansov, kot je nitritna sol (E250). Z dolgoletnimi analizami smo namreč ugotovili, da so ljudje pri izdelavi želodca pretiravali pri omenjenem dodatku, vemo pa, da je v koncentraciji 0,2 odstotka ta sol rakotvorna. Še najprej se bomo zavzemali za ekološko neoporečen izdelek. Če bi hoteli spremeniti specifikacijo, bi naredili velik korak nazaj v kakovosti,« je odločen Jože Tlaker, tajnik združenj. Povedal je še, da so julija letos prejeli certifikat Inštituta za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu ter gozdarstvu Maribor. Doslej ga je združenje podeli-
lo le dvema izdelovalcema: Francu Mikeku iz Devc za 25 želodcev v seriji in Branku Petku iz Podvolov-jeka, ki je pridelal v certificirani seriji 70 želodcev. »To pomeni, da sta toliko želodcev izdelala na tradicionalen način, da sta za suhomesna-to specialiteto uporabila najboljše kose svinjskega mesa in slanine v razmerju 85 : 15 ter sol in česnovo vodo.« Certifikat je potrebno obnoviti vsako leto, je še dodal Tlaker.
Razlog za to, da sta se le omenjena odločila za pridobitev certifikata, tiči v visokih stroških za pridobitev listin, ki jih je v veliki meri doslej krilo združenje, in dejstvo, da pogoje pridelave predpisujejo različni zakonski predpisi.
Rešitev bo prišla sama po sebi
Jože Tlaker je prepričan, da se bo rešitev težave ponudila sam po sebi. Večje ko bo povpraševanje po zaščitenem zgornjesavinjskem želodcu, večji bo pritisk na tiste, ki uporabljajo nitritno sol, da bi vsaj del želodcev pridelali brez konzervansov. Dokler pa povpraševanje po želodcu presega ponudbo, »dokler bodo lahko pridelovalci prodali vsak izdelek ne glede na to, kaj je v njem, kot zgornjesavinjski želodec, tako dolgo bo ta dualizem. Menim pa, da bo z delovanjem našega društva in njegovih podpornikov vsako leto več ljudi prepoznalo razliko.«
Na vprašanje, kakšen želodec bomo imeli na mizi spomladi prihodnje leto, je Jože Tlaker odgovoril: »Imeli bomo oba. Zgornjesavinj-skega si bodo privoščili tisti, ki vedo, kaj je zdrava hrana, domačega pa si bodo privoščili najprej pridelovalci sami, ki približno vedo, koliko nitritne soli je v njem, njihovi sosedje in prijatelji, ki ga običajno jedo zastonj, in kupci, ki pridejo in ne vprašajo, koliko stane, ampak samo daj. Jedli ga bodo v dobri veri, če je s kmetije, je zdrav, kar pa seveda ni vedno res.«
Prvi v Sloveniji!
Ljudska univerza Velenje je prva v Sloveniji, ki je za uspešno in kakovostno izvedbo evropskih projektov prejela že dve nacionalni priznanji Jabolko kakovosti
Ljubljana, Velenje, 8. decembra - Četrtek je bil za Ljudsko univerzo Velenje izrednega pomena. Prejeli so nacionalno priznanje jabolko kakovosti 2011 za projekt Vseživljenjska telenovela in zasedli 1. mesto. Tako so postali prvi v Sloveniji, ki so za uspešno in kakovostno izvedbo evropskih projektov prejeli že dve nacionalni priznanji jabolko kakovosti.
Ideja za projekt Vseživljenjska telenovela je nastala ob ugotovitvah, da veliko oseb, predvsem žensk, v tretjem življenjskem obdobju spremlja te-lenovele, ki se predvajajo na različnih TV-kanalih. S partnerji v projektu so preko 50 udeležencem omogočili učenje španskega in angleškega jezika, jih spodbudili k uporabi računalniškega omrežja, predvsem komuniciranja preko foruma in webloga, jih naučili uporabe digitalne fotografije, pisanja scenarija, snemalnih tehnik in ne nazadnje snemanja telenovele. Predvsem pa je projekt pripomogel k razvoju lastne ustvarjalnosti in kreativnosti udeležencev.
V družbi soproge predsednika države gospe Barbare Miklič Türk in generalnega sekretarja Zveze Ljudskih univerz
Slovenije Igorja Kotnika
V sklopu projekta je nastala španska telenovela, ki so jo udeleženci iz različnih evropskih držav (Velika Britanija, Francija, Poljska, Latvija, Španija in Slovenija) snemali v Španiji, v španskem jeziku. Video telenovele si lahko ogledate na naslovu http://www.youtube.com/watch?v=mkzWnLctVmk.
Rezultati evalvacije projekta kažejo izredno zadovoljstvo tako udeležencev kot tudi vseh partnerjev v projektu, kar ponuja možnost dobrega nadaljnjega medsebojnega sodelovanja in povezovanja v prihodnjih projektih. Velika zahvala velja predvsem koordinatorkama projekta Brigiti Kropušek Ranzinger in Jasmini Felicijan za uspešno vodenje in realizacijo projekta. Na Ljudski univerzi pa že snujejo nove ideje za nadaljevanje projekta telenovela.
■ J.F.
Uspešna promocija
Na gradu Jable pri Trzinu je sredi prejšnjega tedna potekala prireditev Slovensko podeželje po 20 letih samostojnosti in iniciacije podeželskega parlamenta v Sloveniji. Ob tej priložnosti so se predstavile lokalne akcijske skupine (LAS).
Med udeleženci je bila tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je na prireditvi predstavila projekt Ekodar - slovensko rdeče ekološko meso, s katerim orje ledino v slovenskem prostoru. Za zdaj dokaj uspešno. S predstavitvijo je vzbudila precejšnje zanimanje tudi pri predsedniku države dr. Danilu Tuerku in kmetijskem ministru Dejanu Židanu. Na zadrugi ocenjujejo, da je bila predstavitev ekološkega rdečega mesa eden večjih letošnjih promocijskih dosežkov.
Kmetijska zadruga Šaleška dolina se je predstavila s projektom Ekodar - slovensko rdeče ekološko meso.
■
AKTUALNO
Bivalna enota marca prihodnje leto
V okviru socialnega projekta Mozirske Trate 24-urno varstvo za odrasle osebe s posebnimi potrebami - Za zdaj za 12 uporabnikov, možnost še za enkrat toliko - Cena storitve
določena
Darja Lesnjak: »Z bivalno enoto bomo v regiji Saša dvignili kakovost storitev za osebe z motnjami v razvoju na precej višjo raven.
Tatjana Podgoršek
V velenjskem Sožitju - Medobčinskem društvu za pomoč osebam z motnjami v razvoju - so že dalj časa izpostavljali potrebo po ureditvi prostorov, v katere bi lahko namestili odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki iz najrazličnejših razlogov ne morejo ostati v oskrbi domačih ali njihovih svojcev. Vse kaže, da bo spomladi prihodnje leto v regiji Saša poskrbljeno tudi za to.
Darja Lesnjak, direktorica regijskega Varstveno-delovnega centra (VDC) Saša, je povedala, da se za zdaj osebe z motnjami v razvoju lahko vključijo v dejavnost dnevnega varstva v treh varstve-no-delovnih enotah: Ježek Velenje, Maksi Žalec in Varstveno-delovni center Mozirje. Konec februarja prihodnje leto pa bodo, glede na pogodbo, lahko zagotovili odraslim osebam s posebnimi potrebami 24-urno varstvo in oskrbo. »V okviru socialnega projekta Mozirske trate namreč ljubljansko podjetje Interdesign gradi bivalno enoto. Za slednjo in ne za stanovanjsko enoto smo se odločili zaradi zahtevnosti uporabnikov. Bo nadstandardna, kakršne v državi še ni. V Sloveniji je 38 regijskih VDC-jev. Mi smo eden zadnjih, ki možnosti 24-urnega institucionalnega varstva odraslih oseb z motnjami v razvoju še nimamo.«
Da bodo objekt za potrebe odraslih oseb s posebnimi potrebami v regiji Saša gradili v Mozirju, so se odločili predstavniki občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Mozirje pred 4 leti. Tudi v dogovoru z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve je omenjeno ljubljansko podjetje kupilo nekaj manj kor 26 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem namerava zgraditi še nov varstveno-delovni center. Bivalna enota je prvi objekt omenjenega projekta. V prvi fazi bodo v njem zagotovili možnost institucionalnega varstva 12 odraslim osebam z motnjami v razvoju. Če bodo potrebe večje, bodo objekt dogradili še za 12 uporabnikov. Na vprašanje, kakšne so trenutne potrebe, je Lesnjakova odgovorila: »V naših dveh enotah (velenjski in mozirski) je izkazanih 12 potreb, tako da bomo, če si kdo ne bo premislil, bivalno enoto napolnili. V žalski enoti pa uporabniki oziroma njihovi starši o možnosti nastanitve njihovih odraslih otrok v Mozirju še razmišljajo. Če se bodo odločili zanjo, bomo zmogljivosti povečali.«
Cena oskrbnega dne v bivalni enoti je, po zagotovilih Lesnjakove, določena tako, kot je v domovih za varstvo odraslih. Določa jo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pod okriljem katerega delujejo tudi VDC--ji. Cena naj ne bi presegala cen, ki veljajo v drugih zavodih po Sloveniji. »Uporabniki bodo stroške nastanitve in oskrbe plačevali tako, kot jo plačujejo stanovalci v domovih za varstvo odraslih. Vse pravice, ki jihprejemajo (invalidnina, sredstva za nego in pomoč ...), bodo dale seštevek njihovega »prihodka« in iz tega bodo plačevali stroške bivanja v bivalni enoti. Če bodo njihovi prejemki premajhni, bodo razliko doplačali njihovi starši ali skrbniki, v določenih primerih pa tudi lokalna skupnost, iz katere bo varovanec.«
Po dogovoru z investitorjem naj bi se prvi stanovalci vselili v bivalno enoto februarja prihodnje leto, 8. marca 2012 pa naj bi pripravili otvoritveno slovesnost.
Klestenje stroškov občinske uprave
Šmartno ob Paki - V zadnjem času skorajda ne mine seja občinskega sveta, na kateri ne bi svetniki opozarjali na potrebo po nujnem varčevanje vseh proračunskih porabnikov. Pri tem postavljajo v ospredje stroške delovanja občinske uprave.
Po zagotovilih slednje sproti sprejemajo potrebne ukrepe. Primerjava s podobnimi občinami naj bi pokazala, da so glede stroškov za plače pri repu. S prevzemom določenih nalog posrednih proračunskih porabnikov so povečali učinkovitost dela. Regres za letni dopust je ostal na lanski ravni, prav tako si niso izplačali del plače za redno delovno uspešnost. Zamrznili so vsa napredovanja. Pri materialnih stroških so odpovedali vse storitve zunanjih sodelavcev, ki niso nujne za delovanje občine, s preselitvijo v nove prostore pa optimizirali komunalne stroške.
Po podatkih občinske uprave naj bi leta 2009 ta porabila za delovanje 348 tisoč evrov, lani 306 tisoč, do 15. novembra letos pa 339 tisoč evrov. »V omenjeni vsoti je tudi več kot 64 tisoč evrov stroškov obnove prostorov, 8000 evrov za projekte, nadzor in priključitve ter 11 tisoč evrov za opremo. Brez omenjenih investicijskih stroškov znašajo odlivi v tem letu dobrih 255 tisoč evrov,« še zatrjujejo.
Naj bo veseli december res vesel!
Policisti bodo naloge opravljali po načelu presenečenja
Milena Krstič - Planinc
Dnevi, ki so pred nami, bodo gotovo polni zabav. V času krize jih bo sicer manj, tudi manj hrupne in manj razposajene bodo, a k sreči se ljudje še znajo družiti, veseliti, zabavati. Da bo veseli december res vesel, da se ne bo končal slabo, bognedaj tragično, vas želimo spomniti na to, da se je treba tudi zabavati po pameti in pri tem misliti na varnost. Svojo in drugih.
Prihajajo dnevi, ko se zgodi več prometnih nesreč
Pogledali smo malo v statistiko. Slovenska pravi, da se v decembru zgodi več prometnih nesreč. »Na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje statistični podatki kažejo, da se je v letu 2009 zgodilo 35 prometnih nesreč, v lanskem decembru 36. Glede na ostale mesece v letu se v decembru dejansko zgodili nekoliko več prometnih nesreč,« pravi komandir Policijske postaje Velenje Drago Alenc.
Pogosto je pri udeležencih prisoten alkohol
Na Policijski postaji Velenje ne morejo trditi, da december v primerjavi z drugimi meseci v letu posebej negativno izstopa po številu alkoholi-ziranih povzročiteljev in koncentraciji alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč. »Decembra 2009 je bilo pod vplivom alkohola 5 povzročiteljev prometnih nesreč, decembra lani so bili trije. Poprečna koncentracija alkohola v prometnih nesrečah decembra 2009 je bila 0,85 g/kg, v decembru lani pa 0,50 g/kg.«
Koncentracije alkohola tudi pri storilcih prekrškov v decembru ne odstopajo od drugih mesecev v letu, več pa je tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. »Takih pa dejansko v decembru zalotimo več kot v ostalih mesecih v letu. Posledica tega je tudi več pridržanih oseb,« pravi komandir.
Policija bo ustavljala
Če za december ljudje pravijo, da je vesel mesec, je za policiste to ravno obratno. Decembra policisti izvajajo poostrene nadzore v prometu, v katerem so posebej pozorni na vožnjo pod vpli-
vom alkohola, in to vsak dan. Posebej aktivni pa bodo od 12. do 18. decembra, ko bo potekal usklajen nadzor na celotnem območju Slovenije.
»Voznikom bi svetoval tisto, kar večina že ve in kar k sreči postaja praksa. Druženje mora biti, srečanja morajo biti, ljudje se morajo veseliti, vendar se je treba dogovoriti, kdo bo tisti, ki bo na koncu peljal domov. Če pa se že zgodi, da bi se vsi prekršili z alkoholom, svetujem, da pokličejo taksi, svojce ali koga drugega.«
Kako ravnati ob nesreči?
Če smo udeleženi v prometni nesreči z materialno škodo, moramo počakati na kraju in si z udeleženci izmenjati podatke. O krivdi se lahko udeleženci dogovorijo sami, policijski ogled ni potreben.
Če povzročitelj nesreče z gmotno škodo s kraja pobegne, noče dati svojih podatkov in podatkov o vozilu, če se udeleženci o odgovornosti za nesrečo ne morejo dogovoriti, je treba takšno nesrečo prijaviti policiji.
Če je v prometni nesreči kdo poškodovan, je treba poklicati policijo. Policijski ogled prometne nesreče je v tem primeru obvezen.
Vinjeni v javnosti
Vinjenost posameznika sama po sebi ni prekršek ali kaznivo dejanje, ne glede na to, kje se vinjena oseba nahaja. Vožnja pod vplivom alkohola pa je prekršek. To je jasno, ne? Če boste uživali alkohol, svoje vozilo pustite doma, vi pa pokličite taksi ali treznega prijatelja.
Drago Alenc: »Policistov je premalo, da bi bili lahko v vsakem trenutku prisotni
povsod.«
Težko je, če imaš otroke, denarnico pa prazno
»V decembru je več srečanj, prireditev in tako je tudi število kršitev javnega reda in miru večje. Večje pa je izključno zaradi tega, ker je več popitega alkohola. Nekaj pa k temu pripomorejo tudi družbene razmere,« pravi Drago Alenc.
V mislih ima nasilje v družini, ki je nedopustno, a se dogaja tudi v decembru. »Težko je, če imaš otroke in denarnico prazno. Tudi ti želiš dati nekaj svojim. Žal v takih okoliščinah hitro pride do prepirov in tudi nedopustnega nasilja.«
Pirotehnika kot »nacionalni« šport
Še pred nedavnim so se velenjski policisti srečali z najstnikom, ki je s petardami pridno kršil javni red in mir, vznemirjal druge in klical nesrečo. Takoj za tistim so imeli tudi klic o kršitvi. Prodaja pirotehničnih izdelkov je dovoljena od 19. do 31. decembra, uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, pa od 26. decembra do 2. januarja, vendar je tudi v tem času prepovedana v strnjenih stanovanjskih nase-
ljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za javni promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. »Policisti bomo veliko na terenu, spremljali bomo uporabo in dosledno ukrepali proti kršiteljem.«
Ljudje lahko, kadar zaznajo kršitve, tudi sami pokličejo policiste. Odzvali se bodo in reagirali zoper kršitelje in ustrezno ukrepali. »Globe niso majhne. Gibljejo se v razponu od 400 do 1.200 evrov.«
»Dilerčki« pirotehnike po navadi izkoriščajo otroke, jim poberejo še tiste zadnje evre. Otrokom je seveda v veliko veselje, da imajo pri sebi kaj, kar poči. »Ne zavedajo pa se, da s tem močno motijo druge, sebe pa spravljajo v nevarnost.«
Avto naj ne bo razstavišče!
Vabljivih predmetov ne puščajte na ogled. Hitro lahko koga zamikajo.
Pazite nase in na premoženje
Velikokrat ugotavljamo, da ljudje za svoje premoženje sami storimo premalo. Na žalost so med nami tudi nepridipravi. »Naj velja osnovno samozaščitno obnašanje. Če pa bodo težave, je policija mesto za prijave. Imamo tudi redarsko službo, ki nam pomaga, s katero sodelujemo. Vedeti pa je treba, na nas je policistov premalo in ob vsakem trenutku na vsakem mestu ne bomo prisotni, bomo pa naloge opravljali po načelu presenečenja. Kjer pa bomo ocenili, da je nujno, da smo prisotni, bomo tudi prisotni.«
Povecane razpoke na parkirišču na Gorici
Strokovnjaki trdijo, da objekti ob velikem gradbišču niso ogroženi - Meritve opravljajo dvakrat do trikrat na teden, merilci tudi na bližnjih blokih
Velenje, 12. decembra - Prejšnji teden so stanovalci Goriške ceste in Koželjskega ulice opazili, da so se razpoke na parkirišču v neposredni bližini gradbišča poslovno-stano-vanjskega objekta Gorica, ki so se pojavile konec poletja, še nekoliko razširile. Stanovalce bližnjih blokov je, razumljivo, strah, zato so na MO Velenje, ki sofinancira gradnjo, zahtevali pojasnilo odgovornega projektanta gradbene jame iz podjetja Geoekspert, d. o. o.
Na občini zatrjujejo, da je strokovnjak povedal, da so razpoke vsekakor nastale zaradi izkopa gradbene jame in pomikov začasne zaščite, vendar je to običajen in pri projektantih vnaprej predviden pojav. Razpoke naj bi bile od vseh okoli-
Strokovnjaki zagotavljajo, da za objekte nad gradbeno jamo na Gorici ni nobene nevarnosti, bodo pa, da bi bila škoda na asfaltiranih površinah manjša, že pred dokončno sanacijo razpoke zapolnili in s tem preprečili nadaljnje dotekanje vode.
krat ali trikrat na teden. Merilce pomikov so namestili tudi na bližnje objekte. Rezultati rednih meritev kažejo, da do pomikov ne prihaja več, kar pomeni, da so razlogi za širitev razpok drugje. Po mnenju strokovnjakov je do širitve razpok prišlo zaradi sestave tal na tem območju. Gre za glinaste materiale, katerih prostorninske in druge lastnosti se spreminjajo glede na
vsebnost vode. Tudi ta pojav naj bi bil znan in pričakovan. Trdijo še, da bo najkasneje do sredine januarja 2012 na najbolj izpostavljenih mestih gradbišča postavljena končna konstrukcija, s tem pa bo gradbena jama stabilizirana ter vo-dotesna in pojavljanja razpok naj ne bi bilo več.
■ bš
ških objektov toliko oddaljene, da po zagotovilih strokovnjakov nanje nimajo negativnega vpliva. Škodo, ki bo zaradi gradnje povzročena na vozišču oziroma parkirišču, pa bodo po končanih gradbenih delih izvajalci odpravili.
Meritve pomikov gradbene jame so v zadnjih mesecih opravljali dva-
radio@talfa
<5 m
«S
O (M
=5 oo n «o
■
■
■
DOMA IN NA TUJEM

15. decembra 2011
ü
I
Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 7. decembra
Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič se je z nadzornim svetom sporazumno dogovoril za prenehanje mandata. Na njegovo mesto so imenovali Andreja Plosa.
Sporazumno je odšel Matjaž Kovačič.
In že se je začela bitka za mesto župana slovenske prestolnice. Kandidaturo na nadomestnih županskih volitvah je resno sicer napovedal le Miha Jazbinšek, omenjalo pa se je tudi Aleša Zalaija in Pavleta Gantarja.
Hrvaško sodišče je odločilo, da se bo Ivo Sanader lahko branil s prostosti ob plačilu varščine v višini 1,65 milijona evrov, a ne bo smel zapustiti Zagreba, odvzeli pa mu bodo tudi potni list.
Kitajski predsednik Hu Džintao je dejal, da mora njihova vojna mornarica pohiteti z razvojem in modernizacijo ter se pripraviti na morebitno vojskovanje.
Grški parlament je ponoči sprejel varčevalni proračun, ki ga je na zahtevo Evropske unije pripravila vlada premierja Lukasa Papadimosa.
Četrtek, 8. decembra
Mediji so opozarjali, da utegne bonitetna agencija Fitch zaradi pričakovanj o šibki novi vladi in poslabšanju napovedi v bančnem sistemu znižati kreditno oceno Slovenije.
Znova se je ustavila gradnja predora Markovec - tokrat zato, ker je izvajalec del družba Alpine Bau začela izvajati vzdrževalna dela na izkopnem stroju.
Na spletu so se pojavili posnetki delov sej vlad Janeza Janše in Boruta Pahorja in večina Slovenije je bila zaposlena. Nekdanji ministri so se spraševali, kako so posnetki prišli v javnost, profesorji na Fakulteti za varnostne vede pa so ugotavljali, da bi moral Pahor še enkrat odstopiti.
Članice EU so dosegle dogovor o fiskalnem paktu za zaostritev proračunske discipline v evrskem območju. Vanj bo vključenih 17 članic z evrom in devet držav brez evra, brez Velike Britanije. Ker voditeljem ni uspel dogovor o spremembah pogodbe EU, v katero bi vnesli novi fiskalni pakt za območje evra, bodo položaj poskusili rešiti s posebno medvladno pogodbo, v katero naj bi privolilo 23 držav.
Hrvaška je po šestih letih pogajanj v Bruslju slovesno podpisala pogodbo o pristopu k Evropski uniji, katere članica bo predvidoma postala 1. julija leta 2013.
Vladimir Putin je ameriško državno sekretarko Hillary Clinton obtožil podpihovanja vse glasnejšega ruskega opozicijskega gibanja.
Sobota, 10. decembra
Ministrstvo za okolje je javno naznanilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za železniško progo Ljubljana-Kranj-Jese-nice z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika.
Na Zavodu za zaposlovanje so pojasnili, da so začasno ustavili novo vključevanje v intervjuje za presojo poslovne ideje v okviru programa za samozaposlitev. Dejali so, da so se tako odločili, ker so sredstva za letošnje in prihodnje leto zaradi velikega zanimanja že rezervirana.
Prvič v zgodovini Nobelove nagrado za mir so prestižno priznanje podelili trem ženskam - predsednici Liberije Ellen Johnson Sirleaf, njeni rojakinji Leymah Gbowee in Jemenki Tavakul Karman.
žabjcr
perspektiva
Tomaž Majer je zapisal, da so za Jankoviča glasovali »volilci
v trenirkah«.
Udeležencem podnebne konference ZN v Durbanu je zgodaj zjutraj uspelo doseči načelni dogovor, ki naj »bi danes rešil naš jutri«.
Jugozahod Mehike je stresel potres z magnitudo 6,5, ta je povzročil paniko v prestolnici Ciudad de Mexico in tihomorskem letovišču Acapulco.
Ameriški general Martin Demp-sey je o finančni krizi, ki se je raz-besnela nad Evropo, izrazil zaskrbljenost zaradi »potencialnih državljanskih vstaj« v Evropi.
Ponedeljek, 12. decembra
Predsednik SDS Janez Janša je komentiral sporni zapis na spletni strani stranke, ki so ga mnogi (tudi informacijska pooblaščenka) označili za sovražni govor. Dejal je, da bi morali imeti glede sovražnega govora enaka merila, in dodal, da ima »do svojega mnenja pravico tako Tomaž kot Zoran ali Danilo, in to pravico do izražanja različnih mnenj je treba braniti.«
Nadaljevalo se je sojenje v zadevi Patria. Po prebranem obtožnem predlogu so potekali pravni ugovori zagovornikov na obtožni predlog, vnovič je prišlo do zahteve za izlo-
Gradnja predora se je (spet) ustavila.
Državni zbor je na izredni seji potrdil izvolitev Zofije Mazej Kuko-vič za osmo poslanko iz Slovenije v Evropskem parlamentu.
Začelo se je težko pričakovano zasedanje najvišjih predstavnikov EU. Angela Merkel je ob tem izrazila prepričanje, da bo evropskim voditeljem uspelo poiskati prave rešitve za evro, Nicolas Sarkozy pa je ob tem opozoril, da je tokratni vrh zadnja priložnost za kaj takšnega.
Evropska centralna banka je po pričakovanjih znižala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, na en odstotek.
Petek, 9. decembra
Minister Vlačič in deželni glavar Koroške Dörfler sta podpisala pismo o nameri gradnje druge cevi karavanškega predora.
Na spletu so se znašli posnetki sej Pahorjeve in Janševe vlade.
Združeni narodi so ob svetovnem dnevu človekovih pravic opozarjali na arabsko pomlad in poudarjali pomembno vlogo spletnih socialnih omrežij.
V Moskvi, Sankt Peterburgu in drugih velikih ruskih mestih so potekale največje demonstracije v zadnjih 20 letih, in sicer zaradi domnevne goljufije na nedeljskih volitvah.
Nedelja, 11. decembra
Na spletni strani stranke SDS se je pojavil zapis Tomaža Majerja, ki trdi, da je Pozitivna Slovenija zmagovalne glasove dobila s strašenjem skupine državljanov v trenirkah. V stranki so se od zapisanega odmaknili z izjavo, da gre za komentar obiskovalca in ne stranke, odzivi javnosti pa so bili burni.
Skavtske organizacije so po Sloveniji začele deliti Luč miru iz Be-tlehema, ki jo je med drugim prevzel tudi ljubljanski nadškof ob 550-letnici ustanovitve ljubljanske škofije.
Torek, 13. decembra
Po shodu v trenirkah na Kongresnem trgu dan pred tem so sedež stranke SDS zaradi spornega zapisa Tomaža Majerja obiskali kriminalisti.
Janši je sodišče odmerilo 21.500 evrov odškodnine zaradi oddaje Resnica o Patrii.
Sodišče je zaključilo zgodbo o Resnici o Patrii. Finska televizija YLE, njen novinar Magnus Berglund in Bojan Potočnik bodo morali zaradi oddaje Resnica o Patrii Janezu Janši plačati odškodnino.
Potem ko so ga dan pred tem sprejeli v bolnišnico zaradi vnetja srednjega ušesa, so iz kabineta predsednika vlade v odstopu Boruta Pahorja sporočili, da se ta po manjšem kirurškem posegu počuti dobro, a ostaja v bolnišnici na opazovanju.
V Belgiji je prišlo do eksplozije in streljanja na avtobusnem postajališču, pri čemer so umrli najmanj štirje ljudje, med njimi tudi napadalec.
Pred sedežem Unesca v Parizu so slovesno dvignili palestinsko zastavo, ob tem pa je zazvenela tudi palestinska himna. Slovesnosti se je udeležil tudi palestinski predsednik Mahmud Abas.
Nobelova nagrada za mir prvič v rokah treh žensk.
Predsodki o
predsodkih
Kaja Avberšek
"Employees must wash hands*", piše nad vsakim umivalnikom newyorških stranišč obe-dovalnic, kavarnic in pivnic. Napisi so vseh vrst: veliki, mali, v zlatih okvirjih ali brez, kričečih barv, dogočasno sivi, abšlesani in novi... njihova največja zbirka bo morda nekoč celo pristala v Sloveniji. Stranišča so anglosaksonske narave, kar pomeni, da v školjki vedno lebdi voda in čaka na plavalce. Mogoče poznata, dragi bralec in draga bralka, straniščno teorijo našega super izvoznega artikla Slavoja Žižka. Nekako takole pravi: nemška stranišča imajo ravno površino, na katero pade iztrebek, izplakovalna odprtina pa je pomaknjena nekoliko naprej. Ideja tega tipa stranišč je, da se iztrebek zadrži na ravnem delu školjke, kjer je izpostavljen pogledu. Človek ga lahko pregleda in se prepriča, da je z njegovim zdravjem vse v redu. Francoska stranišča so nasprotje nemških: izplakovalna odprtina je pomaknjena nazaj in iztrebek v njej takoj izgine. Anglosaksonska stanišča so kombinacija nemških in francoskih: iztrebek ne izgine takoj, temveč plava napol potopljen v vodi, viden in izpostavljen, a prikrit obenem. (Bistvo je očem prikrito.) Ideološka obzorja iz vseh treh svetov se zrcalijo v banalnosti opravljanja velike potrebe, pravi Žižek; ideologijam se ne izognemo niti pri iztrebljanju. V nekdanjem Novem Amsterdamu iztrebek pri potegu vode zarotira in na belo keramiko izriše rjavo spiralo. Tukaj znajo tudi iztrebki risati. Če vaju doleti smola in vajina prebavila ne delujejo več, kot bi morala (saj vesta, v ameriški hrani se skriva marsikaj), se odpravita v bližnjo lekarno po zdravila. Izberita med farmacevtskimi zvarki številnih barv okusov: kremasto rumenkaste vanilije, pastelno vijoličaste borovnice, fuksija roza jagode... v bleščečih škatlicah, ki enkrat spominjajo na ovitke slaščič, spet drugič na kakšne posebej ultra-mega delujoče detergente. Napisi se svetlikajo in mavrično prelivajo, da človeka kar zamika kupiti sirupe proti driski ali kapsule proti zaprtju; danes bi zapiralec z okusom karamele, jutri laksativ namesto tiramisuja... njam njam! (Bistvo je očem okrašeno.)
Italijanske sladice Male Italije (ki jo požira Velika Kitajska in nekaj napisov o historičnem italijanskem okolišu služi le še privabljanju turistov) imajo močan, z barvili in umetnimi dodatki obogaten okus, bogatejši, kot bi ga okusili sredi Rima; črna kava je pristna, "real"**, pa čeprav v njej ni kofeina in jo dobiš v pollitrskem papirnato-plastičnem lončku; sir je "swiss-like"***, a samo zaradi lukenj, ki so v njem. Ena nacija - en kliše: navidezna avtohtonost (ta se dobro prodaja), kije oropana svojega bistva in napol potopljena lebdi v kloaki predsodkov. "It was great to meet you!"****. Toda, a smo se sploh spoznali? Sem mali velenjski Slovenec, ki se Velikemu jabolku predvsem čudi, gleda navzgor, zelo navzgor, in 76-nadstopno srebrno v zrak vijajočo se stolpničasto kačo primerja s slavnim velenjskim nebotičnikom, tistim iz mestnega grba. Počuti se tehnološko povsem dinozavrsko, uživa ob čudenju in se sam pri sebi hahlja, ko znotraj in zunaj sebe razpoznava predsodke... o predsodkih ... o predsodkih te »aaaaweso-me!!!*****« zemlje... In je navdušen nad vsemi možnostmi, barvami in vibracijami. In vzklika: »I V NY!******«
* Zaposleni si morajo umiti roke.
** prava
*** švicarski
**** Krasno vas je bilo spoznati!
*****veličaaaaastno!!! ******Ljubim NY!
Vlada je zvišala trošarine in goriva so se podražila.
čitev nekaterih dokazov.
Vlada je zvišala trošarine za naftne derivate.
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je ugotavljal, da se je slovenski BDP v tretjem četrtletju zmanjšal in da so se poslabšale tudi razmere na trgu dela.
Nezadovoljni so bili Britanci. Njihov premier David Cameron se je tako moral sprijazniti, da se bo soočil s poslanci, pred katerimi bo moral zagovarjati svojo odločitev, da vloži veto na spremembo pogodbe EU.

GOSPODARSTVO
Stare naprave in nova tehnologija ne gredo skupaj
Statusnih sprememb družbe Telemach uporabniki storitev ne zaznajo - Nove programske in tudi druge storitve - Dežurna služba deluje 24 ur na dan
Tatjana Podgoršek
Pred nedavnim je družba Telemach, d. d., v kateri je bil tudi nekdanji UPC Telemach Velenje, postala sestavni del krovne družbe Telemach Ljubljana.
Po zagotovilih Slavka Koreniča, direktorja odvisnih družb skupine Telemach, je reorganizacija odraz nove razvojne in poslovne strategije skupine Telemach, statusno preoblikovanje pa je ne nazadnje narekovala tudi odločitev 90 odstotkov delničarjev o prodaji delnic. »Pri tem smo želeli doseči predvsem dva cilja: da poenostavimo in naročnikom omogočimo
Slavko Korenič:»Okvaro je potrebno prijaviti na številko 080
2288 in ne na sedež družbe.«
še večjo dostopnost do vsakodnevnih in tudi ostalih storitev, ki jih ponujamo v svojih omrežjih, drugi cilj pa je zmanjšanje števila družb v skupini in s tem umnejše poslovanje.« Korenič je zagotovil, da bo družba Telemach izplačala delnice v roku, predvidenem v zakonu, in da bodo o tem delničarji pravočasno obveščeni. Uporabniki statusnih sprememb ne bodo zaznali, bodo pa zaznali nekatere spremembe. Te so prisotne - dodaja Korenič - skorajda vsak dan. Poleg programskih snujejo tudi nove storitve, o katerih v tem trenutku še ne dajejo izjav. Pove pa lahko to, da bodo naročnikom poleg interneta, telefonije ponudili vse, kar omogoča sodobna tehnologija za stik s svetom.
Ali bodo uporabniki storitev skupine Telemach zaradi njih bolj zadovoljni ali ne, bo pokazal čas. V zadnjem času nekateri med njimi vse glasneje izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi pogoste tako imenovane »zamrznitve« in tudi slabše kakovosti slike ter dežurne službe, ki - pravijo - ob vikendih, ko pride do težav najpogosteje, ne dela. »Glede na Telemachov paketni trojček (internet, televizija in digitalna telefonija), glede na konkurenco bi pričakovali večjo odzivnost, še dodajajo.
»Nekaj zadev je povezanih s stanjem omrežij,« pojasnjuje Slavko Korenič in nadaljuje, »da bi bila ponudba naših storitev čim bolj konkurenčna, smo »prisiljeni« dodajati nove programske vsebine. S tem se povečuje obremenitev naprav, ki jih imajo naročniki. Prav tako vplivajo na to druge storitve oziroma tehnologija, ki jo uporabljamo. Ta omogoča uporabnikom večjo hitrost storitev interneta in digitalne telefonije. V nekaterih omrežjih, ki so tehnično za zdaj nekoliko slabša, prihaja zaradi navedenega do občasnih motenj, ki jih zaznajo uporabniki v nekoliko slabši kakovosti slike in padcu nivojev. V zadnjem času teh storitev in napak skorajda ne zaznavamo več. Glavni razlogi za težave, ki jih navajajo uporabniki, pa so pri njih samih. Namreč vse naprave so sodobne, priklopljene pa so na stare televizijske sprejemnike. Stare naprave in nova tehnologija ne gredo vedno skupaj.«
Poleg omenjenega je Korenič navedel še težave, ki jih povzročajo prekinitve električnega toka. V povprečju dobijo vsaka dva dni obvestilo o prekinitvah, kar se posledično odraža tako, da uporabniki nimajo slike na TV sprejemniku, ne deluje internet, nekatere naprave pa potrebujejo dalj časa za ponovno vzpostavitev. Na prekinitve električnega toka nimajo vpliva, težave zaradi tega imajo tudi drugi operaterji. Poskušajo jo rešiti v sodelovanju z elektro podjetji. Ob vikendih pa, po Koreničevem mnenju, povzroča težave to, »da sede za računalnik več uporabnikov, vsi pa želijo naenkrat v svetovni splet. Do občasnih motenj pride pri tem zato, ker so naše pipe v tujino nekoliko ozke.«
Kritike glede delovanja njihove servisne služne so - zagotavlja Korenič - neupravičene. Ta deluje 24 ur na dan. Ob motnjah ni nujno, da se serviser oglasi na domu stranke, ki je napako prijavila, saj sodobna tehnologija omogoča spremljanje stanje naprav in tudi odpravo nekaterih napak na daljavo. Imajo skupen klicni center, ki ima neposredno povezavo s serviserji na terenu. Konkretno za področje Velenja in Savinjske doline je servisna služba v stalni pripravljenosti v Velenju, reakcijski čas, potreben za odpravo napake, ne presega dveh ur. » Ob tem naj še povem, da je potrebno okvaro prijaviti na klicni center oziroma številko 080 2288, ne pa na sedež družbe,« je še dejal Slavko Korenič.
Za večjo učinkovitost rabe energije
Gorenje je skupaj z Geoplinom in Energetiko Ljubljana ustanovilo podjetje GGE, ki ponuja rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti brez udeležbe sredstev uporabnika - Prvi večji projekt bodo izvedli prihodnje leto v Gorenju
Stojan Smolnikar, tehnični direktor Energetike Ljubljana, Boštjan Napast, predsednik uprave Geoplina, Luka Komazec, direktor družbe GGE, Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, in dr. Bogomir Kovač profesor Ekonomske fakultete
Ljubljana, 6. decembra - Gorenje, Geoplin in Energetika Ljubljana so letos ustanovili skupno podjetje GGE, ki ponuja napredne rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti in s tem zmanjšanje stroškov energije z uporabo tehnologij s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Svoje storitve izvajajo po poslovnem modelu energetskega pogodbeništva, kar pomeni, da prevzamejo celotno investicijo za energetsko posodobitev zgradb ali energetskih sistemov in si nato v dogovorjenem pogodbenem obdobju investicijo izplačajo iz ustvarjenih prihrankov, sam naročnik pa pri implementaciji rešitev nima stroškov. Novoustanovljena družba predstavlja prvi sistematičen pristop uveljavljenih slovenskih podjetij k izpolnjevanju nacionalne zaveze o 9-odstotnem prihranku končne energije do leta 2016 glede na leto 2008, naročnikom pa ponuja v prvi vrsti proizvode in tehnologije slovenskih podjetij. Svoj prvi večji projekt bo GGE izvedel v Gorenju. Z implementirani-mi ukrepi bo Gorenje v naslednjem letu znižalo rabo energije za pet odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. Obenem bo znižalo emisije CO2 za približno 1051 ton na letni ravni.
Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, pravi: »Glede na volatilnost cen energije je povečanje učinkovitosti rabe energije pomemben element za večjo konkurenčnost podjetij in celo-
tnega gospodarstva. V Gorenju vidik učinkovite rabe energije upoštevamo na vseh ravneh delovanja, od proizvodnje do razvoja izdelkov. Smo tudi ena redkih slovenskih družb, ki ima lasten razvoj in proizvodnjo tehnologij s področja učinkovite rabe energije. Smo prvi in edini slovenski proizvajalec naprav za soproizvodnjo električne in toplotne energije oz. kogeneracijo, prve toplotne črpalke smo začeli proizvajati že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, s ponudbo sončnih elektrarn pa dosegamo 10-odstotni tržni delež. Segment tehnologij za učinkovito rabo energije želimo razvijati tudi v prihodnje in ustanovitev družbe GGE vidimo kot dodatno priložnost za njegovo krepitev.«
Boštjan Napast, predsednik uprave Geoplina, pa dodaja: »Tudi v energetski dejavnosti morajo vlaganja v trajnostni razvoj ter učinkovita in varčna raba vseh energentov postati ena naših prioritet. In v Geoplinu tovrstne ukrepe že izvajamo. Tako je bila tudi ustanovitev družbe GGE logična poslovna odločitev. Vloga Geoplina bo predvsem razvoj novih storitev ter kogeneracije, za kar je zemeljski plin zagotovo najprimernejši energent. Hkrati pa zemeljski plin zaradi svoje učinkovitosti zavzema tudi vedno vidnejše mesto pri gospodinjskih in manjših poslovnih odjemalcih. Vstop v GGE je za nas več kot dobra poslovna, okoljska ter tudi strateška priložnost.«
GGE je paket energetskih rešitev oblikoval po poslovnem modelu energetskega pogodbeništva, katerega bistvo je, da GGE pri svojih naročnikih iz javnega in zasebnega sektorja izvede energetsko posodobitev zgradb oz. zastarelih energetskih sistemov, in sicer tako, da prevzame celotno investicijo v ukrepe za znižanje rabe energije in si nato v dogovorjenem pogodbenem obdobju investicijo poplača iz ustvarjenih prihrankov. Gre za stroškovno učinkovit instrument za znižanje rabe energije in stroškov, ki ne obremenjuje denarnega toka naročnikov.
V prvi polovici naslednjega leta bodo v Gorenju izvedli tudi svoj prvi večji projekt izboljšanja rabe energije. Paket sprejetih ukrepov vključuje prenovo notranje razsvetljave v eni od proizvodnih hal v Velenju, s čimer bo Gorenje rabo energije za razsvetljavo na letni ravni znižalo za 66 odstotkov, postavitev naprave za soproizvodnjo električne in toplotne energije moči 800 kWel in sočne elektrarne moči 400 kWp ter uvedbo informacijskega sistema za energetski menedžment. Z omenjenimi ukrepi bo Gorenje zmanjšalo rabo energije za pet odstotkov, znižalo emisije CO2 za 1051 ton na letni ravni ter zagotovilo pet odstotkov električne in toplotne energije iz lastnih proizvodnih virov, s čimer bo zmanjšalo svojo izpostavljenost nihanju cen električne energije.
Delo narekujejo člani in okolje
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje deluje 35 let - Podelili jubilejna priznanja stanovske organizacije
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 8. decembra -
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje je tudi letos pred iztekom leta pripravila prireditev, na kateri so podelili priznanja svojim članom, ki vztrajajo v obrti in podjetništvu 10, 20, 30 in 40 let. Tokrat je bilo srečanje v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki, priznanja pa je prejelo 61 članov zbornice. Največ (36) za 20-letno, trije pa za 40-letno opravljanje dejavnosti.
Predsednik zbornice Branko Meh je ob tej priložnosti med drugim dejal, da je zbornica v najlepših letih. Letos praznuje 35-letnico delovanja. Ostaja stanovska organizacija, ki zastopa interese obrti na vseh področjih delovanja njenih članov in vseh članov skupaj. Leto, ki se
izteka, je pustilo sledi, ki ga bodo za vedno zaznamovale.
Od nove vlade pričakujejo, da bo takoj sprejela vse potrebne ukrepe za ponovno oživitev obrti in malega gospodarstva. Med nujne uvrščajo predvsem reforme v delovnopravni ureditvi, davčno reformo, s katero je potrebno spodbuditi vlaganja v razvoj, bistveno omejiti sivo ekonomijo ... Zahteve slovenske obrti, pri oblikovanju katerih sodeluje tudi
velenjska zbornica, bodo predstavili že marca v upanju, da bodo vodilo vladi pri ustvarjanju prijaznejšega podjetniškega okolja. »Okvir delovanja naši zbornici narekujeta obrtni zakon in statut zbornice, naše delo pa člani in naše okolje.« Kot je še dejal Meh, je malo gospodarstvo pomemben in uspešen člen gospodarstva v tukajšnjem okolju. Zaradi razdrobljenosti in velikega števila malih enot je včasih težko uvideti
njegov širši pomen.
O pomenu malega gospodarstva in podjetništva sta spregovorila tudi šmarški župan Alojz Podgoršek in podžupan Mestne občine Velenje ter novoizvoljeni poslanec v državnem zboru Srečko Meh.
Za kulturni del srečanja so poskrbeli člani Šaleškega študentskega okteta.
■

15. decembra 2011
POGOVOR
8 -
Več kazenskih ovadb kot lani
V desetih mesecih letos so na Zunanjem oddelku Okrožnega državnega tožilstva Celje, v Velenju, prejeli že 682 kazenskih ovadb
Milena Krstič - Planinc
Po upokojitvi vodje Zunanjega oddelka Okrožnega državnega tožilstva Celje v Velenju Dušana Roša je vodenje prevzel Darko Oprešnik, državni tožilec, ki na tem oddelku dela zadnjih enajst let. Vodenje je prevzel v času, ko bodo na zunanjem oddelku zabeležili največ kazenskih ovadb po letu 1990. Do konca oktobra jih je bilo 682, to je v primerjavi s prejšnjim letom za 12 odstotkov več, do konca leta pa jih bo gotovo blizu 850.
Med kazenskimi ovadbami je velik delež ovadb s tako imenovano krajevno pristojnostjo, pri kateri je zagrožena kazen do treh let zapora, znaten del pa pade tudi na kazniva dejanja z okrožno pristojnostjo, pri kateri je za storilce kaznivih dejanj zagrožena kazen nad tri leta zapora.
V porastu je takoimenovana »bagatelna« kriminaliteta.
Kaj je to?
»Kazniva dejanja ogrožanja varnosti, za vse oblike groženj in grdega ravnanja, to je fizičnega obračunavanja brez lahkih telesnih poškodb, torej zgolj opraska-nin in odrgnin. Takih kazenskih ovadb smo letos prejeli 194, v preteklosti jih je bilo manj, v prejšnjem letu le 148. Približno toliko kot v preteklih letih pa je bilo kazenskih ovadb zaradi nasilništva in nasilja v družini.«
Na tem področju je zelo dejaven center za socialno delo,
kjer zagovarjajo ničelno toleranco do takega nasilja.
Kako sodelujete z njim?
»Po sprejetju zakona o preprečevanju nasilja v družini centri takoj, ko zaznajo oblike nasilja, podatke posredujejo policiji. Na tem področju imamo precej povečano število kazenskih ovadb. Zanje se oškodovanci v veliki meri odločijo že na centru za socialno delo.«
Kaj pa kazniva dejanja zoper premoženje?
»Izstopajo imenovane velike tatvine po 1. odstavku 205. člena KZ, pri katerih storilci za pridobitev tujega premoženja uporabljajo različne oblike nasilnega vstopanja v tuje zaprte prostore. Letos beležimo kar 13 takšnih kaznivih dejanj. Izstopajo, ker gre pri teh kaznivih dejanjih za večje število storilcev kaznivega dejanja in ker so bila izvršena v nekaj dnevih. Beležimo pa tudi primere, ko so bila dejanja izvršena v nekaj urah.«
Gospodarski kriminal?
»Število davčnih utaj in kaznivih dejanj poslovne goljufije je približno toliko, kot jih je bilo v preteklih letih. So pa med njimi zdaj specifični primeri, ko recimo
podjetniki naročijo različno blago ali storitev, potem pa ne prihaja do plačila po izdaji računov. Veliko kaznivih dejanj poslovne goljufije je povezanih z zdajšnjo gospodarsko situacijo.«
Ne moremo mimo Vegrada.
Darko Oprešnik: »Letos je največ kazenskih ovadb po letu 1990.«
»Gre za zapleteno zadevo in za težja kazniva dejanja, za katera so zagrožene kazni visoke. Zadevo obravnava posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala v Ljubljani. V fazi predkazenskega postopka vse usmeritve in navodila v zvezi z zbiranjem obvestil in odkrivanjem kaznivih dejanj daje okrožni državni tožilec v Celju, ki je dodeljen prej omenjeni skupini državnih tožilcev.« Letos sta Zunanji oddelek zaradi upokojitve zapustila dva, dolgoletni vodja in državna tožilka, nadomestili ste enega. Glede na to, da pravite, da toliko kazenskih ovadb, kot jih bo letos, po letu 1990 še niste imeli, kako
boste dosegli predpisane roke? »To je težava tudi zato, ker se je število sodnikov v letih 2009, 2010 znatno povečalo. Zunanji oddelek v Velenju preiskuje tudi kazniva dejanja iz tako imenovane okrožne pristojnosti, kar pomeni, da vlagamo obtožbe tudi na Okrožno sodišče v Celju in tam zastopamo svoje obtožbe. Ob povečanem številu sodnikov in hkratnem pomanjkanju tožilcev je težko zagotavljati roke, v katerih lahko rešimo zadeve. Pred kratkim sem prejel informacijo, da so v Celju na novo zaposlili dva tožilca, tako da upam, da se bodo stvari izboljšale. V preteklosti se je že zgodilo, da smo morali zato, ker ljudi ni bilo, zaprositi sodišče za preložitev obravnave.« Zaostanki potem nastajajo tudi pri vas? »Se dogaja, da določene zadeve niso rešene v 90 dneh, kolikor nam jih narekuje zakon o državnem tožilstvu, a se trudimo, da je teh zadev čim manj.« Oktobra je državni zbor sprejel spremembe in dopolnitve zakona o kazenskem postopku, po katerem je prišlo do spremembe t. i. procesne zakonodaje. V okviru kazenskega postopka je možen dogovor med tožilcem in obdolžencem.
»Gre za nov institut, za nekaj podobnega, kot imajo v ZDA, za dogovor o krivdi. Po vložitvi obtožnice je možen t. i. predobravnavni narok. Na njem se zberejo vse stranke v postopku, torej tožilec, obdolženec in seveda sodnik. Če obdolženi na tem naroku prizna krivdo, kazenski postopek ne steče, ampak se mu pod posebnimi pogoji, ki jih za to predvideva zakon, izreče kazenska sankcija. Ne prihaja pa do izvajanja dokazov in dolgotrajnih postopkov. V tem vidim možnost, da se bodo kazensko postopki na sodiščih skrajšali, da bodo zadeve hitreje prišle na vrsto.« Kaj pa institut poravnave? Kako seje prijel? »Letos smo poravnalcem odstopili v poravnavanje 42 kazenskih ovadb, od tega jih je bilo 16 že uspešno rešenih, druge so še v postopku reševanja. Pričakujemo, da bo glede na lansko leto delež uspešnosti okoli 40-odstoten. Približno toliko kazenskih ovadb rešujemo tudi v postopku odložitve kazenskega pregona, pri katerem poskušamo zadeve rešiti že prej, preden gredo na sodišče. Domnevnemu storilcu kaznivega dejanja je ponujena možnost, da s plačilom v korist skupnosti ali s poravnavo škode oškodovancu reši zadevo, kazenska ovadba pa se zavrže. Tudi to je ena od oblik, s katerimi skušamo zmanjševati zadeve, ki bi jih sicer moralo obravnavati sodišče.«
Svečana dekoracija za božič in novo leto
Pričakovanje božiča in novega leta naznanjamo tudi z dekoracijami, s katerimi okrasimo dom, vrt, delaven prostor... Kratek napotek, kako lahko okrasite dom, Vam bo morda olajšal izbiro materialov in podal nekaj idej za okrasitev. Naj bo vzdušje praznično, domače in prijetno.
Vsak prostor in vsak dom je enkraten in edinstven. Z božično-novoletno dekoracijo pa vanj vnašamo še pridih čarobnosti, pričakovanja in optimizma. Predstavljamo idejo za ureditev prostora, kjer je začutiti pridih domačnosti.
Osnova okolja, v katerem želimo izraziti DOMAČNOST, je podeželsko oziroma meščansko pohištvo. Pri izboru materialov in dekoracij ne smemo pozabiti na številne plodove narave, oreške, jabolka, šipek, jagode bodike, storže, okraske v rdeči barvi in barvi starega zlata, košare in keramične posode, svežino naravnega zelenja smreke in bora ter nepogrešljiv
vonj cimeta in pomaranč, ki nas popeljeta v resnično čarobnost svetega večera.
Lahko smo tradicionali-sti in si želimo prazničnega miru ali smo nekoliko bolj nemirne narave in željni razburljivih doživetij. Za vsakogar od nas se najde praznično okrasje, ki nam je pisano na kožo in bo naredilo praznične dni takšne, kot si jih želimo. Nikakor ne pozabimo na BOŽIČNO DREVO, ki praznično vzdušje naredi še bolj bogato, posebno, družinsko ... Lahko pa kotiček, polico ali mizo okrasimo z BOŽIČNO ZVEZDO, ki se je uveljavila kot obvezen dodatek k praznični dekoraciji. Posežete lahko po tradicionalno rdeče obarvani božični zvezdi ali pa izberete med množico tonov od svetlih, zelenkastih, lososovih, cimeto-vih, oranžnih pa vse do pisanolistnih.
Simon Ogrizek, Nataša Dolejši
% ^
AquaVallis**
VEDNO ČISTA VODA
RES PIJETE DOVOLJ CISTO VODO?
Kot prvi v Sloveniji vam ponujamo
NAJEM FILTRACIJSKEGA SISTEMA
Filtracijski sistem Aquavallis omogoča:
•	99.99% odstranjevanje bakterij, virusov in spor
•	Učinkovito odstranjevanje težkih kovin
•	Izboljšan okus in vonj vode
samo
11,40 EUR
1. mesec BREZPLAČNO
Izkoristite možnost brezplačnega testiranja

NASI KRAJI IN LJUDJE
Imejmo zabavo, jejmo zdravo
Nosilec neprofitnega projekta je ERICo Velenje
dr. Nataša Kopušar
Šaleška dolina - Decembra se zaključuje prva faza izvajanja projekta z naslovom »Imejmo zabavo, jejmo zdravo z raznovrstno ponudbo podeželja Šaleške doline«. Projekt, ki je neprofiten in je v 85 % sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje preko Lokalne akcijske skupine LAS - Društva za razvoj podeželja Šaleške doline, traja do junija 2012.
V prvem obdobju je ERICo Velenje kot nosilec projekta med drugim v sodelovanju z Vrtcem Šoštanj, enota Brina, izpeljal ustvarjalni delavnici na temo zdrave prehrane in predstavitve dela na kmetiji in raznovrstnosti pridelkov na bližnjih kmetijah. Tako so otroci od 5 do 6 let skupaj z vzgojiteljicami Sonjo Nežmah, Ireno Žibert, Romano Cverle Krajnc in Tino Jamni-kar obiskali kmetijo Tomaža Imper-
la v Florjanu; ukvarja se s pridelavo zelenjave in vrtnin. Lojze Bačovnik nam je predstavil življenje čebel in delo čebelarja. Za družine, turiste in
domačine je bila predstavitev kmetij organizirana v okviru pohoda, imenovanega »Vesela jesen«. Pohod je bil organiziran v sodelovanju s Turi-
stičnim društvom Topolšica in Jano Kovič. Udeležencem pohoda je bilo na kmetiji Napotnik predstavljeno sirarstvo z degustacijo, v dolini Loke je gospod Ivan Ostovršnik predstavil obrt krovstvo s »šikelni«, pri Zafršnikih pa je sledil zaključek pohoda. Študentje prvega letnika Visoke šole za varstvo okolja Velenje so bili aktivni v okviru terenskih vaj pri zbiranju informacij o kmetijah, ki bi se bile pripravljene predstaviti na spletni strani in v tiskani brošuri. Z vsemi predstavljenimi aktivnostmi pri projektu želimo raznovrstnost ponudbe kmetij v naši neposredni bližini predstaviti različnim ciljnim skupinam in tako vplivati na večje povpraševanje po lokalno pridelani hrani in posredno motivirati kmetovalce za ohranjanje podeželja in proizvodnjo zdrave hrane na območju z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Na ustvarjalnih delavnicah je sodelovalo več kot 50 predšolskih otrok Vrtca Šoštanj, enote Brina, prav tako se je tudi poti od kmetije do kmetije udeležilo več kot 50 turistov in domačinov, pri anketiranju pa je sodelovalo 43 študentov. Podobne aktivnosti bomo organizirali tudi v letu 2012. Še vedno pa vabimo k sodelovanju tudi kmetije, da se predstavijo na spletu in v brošuri.
Obisk devetošolcev v Premogovniku
Velenje, 9. decembra - Izbira poklica in nadaljnjega šolanja za devetošolce pri tej starosti gotovo ni lahka. Pri tehtni in lažji odločitvi za poklic gotovo prispeva tudi predstavitev želenega poklica v kar se da realnem okolju.
V	Premogovniku so skupaj z Rudarsko šolo Šolskega centra Velenje v petek organizirali predstavitev najbolj tipičnih rudarskih poklicev, možnosti štipendiranja in zaposlovanja in ogled nekaterih zunanjih lokacij Premogovnika Velenje in HTZ Velenje. Obiska se je udeležilo 47 učencev zaključnih razredov, njihovi starši in svetovalni delavci.
V	imenu Premogovnika jih je nagovoril Boris Potrč, vodja Izobraževalnega centra, ki je povedal, da vedno višje število zainteresiranih dijakov za poklice v rudarstvu in sorodne poklice kaže
na to, da se za prihodnost premogovništva v Šaleški dolini ni bati.
»V Premogovniku Velenje se zavedamo, da so zaposleni najpomembnejši kapital podjetja, zaradi česar tudi namenjamo veliko skrb izobraževanju in usposabljanju. Izobraževanje je pomemben segment usposabljanja, saj se odraža na več področjih. Med njimi tudi v štipendiranju, pri čemer je Premogovnik s hčerinskimi družbami vedno zelo aktiven. Po letošnjih anketah je med 70 podjetji v Sloveniji zasedel 6. mesto po številu kadrovskih štipendij. Ne glede na trenutno gospodarsko krizo v svetu Premogovnik ni zmanjšal števila štipendij; trenutno štipendiramo okoli 150 dijakov in študentov,« je še dejal Potrč, ki je vsem devetošolcem zaželel uspešen zaključek osnovne šole.
V imenu Šolskega centra se je Premogovniku kot pomembnemu partnerju v izobraževalnem procesu zahvalil ravnatelj Rudarske šole mag. Albin Vrabič, ki je dejal: »Vesel sem, da čedalje več mladih prepoznava, da sta poklica geostroj-nik-rudar in geotehnik perspektivna poklica. Premogovnik kot eden najsodobnejših rudnikov s podzemno eksploatacijo na svetu potrebuje visoko usposobljene kadre omenjenih profilov. To usposobljenost zagotavlja Rudarska šola v sodelovanju s Premogovnikom, kjer poteka celoten praktični pouk in praktično usposabljanje z delom. Verjamem, da se bo veliko osnovnošolcev, ki so obiskali Premogovnik Velenje, vpisalo na Rudarsko šolo in pozneje tudi dobilo delo v Skupini PV.«
■
Rekorden ogled podzemnega dela muzeja
Velenje, 4. decembra - Letošnji praznik sv. Barbare -zavetnice rudarjev - so v Muzeju premogovništva Slovenije zaznamovali z dnevom odprtih vrat in brezplačnim ogledom zbirk. Med 8.30 in 17. uro si je podzemni del muzeja ogledalo kar 834 obiskovalcev!
Za posebno presenečenje je poskrbel obiskovalec, ki je v Ligijevem salonu 160 metrov pod zemljo svoje dekle zaprosil za roko. To je bržkone prva zaroka, ki se je zgodila tako globoko pod površino zemlje in vsekakor prva v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju.
Do 20. decembra bo v beli garderobi na ogled razstava del slovenskih likovnih ustvarjalcev - Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, vsa so nastala v izlaški koloniji od leta 1964 naprej. V črni garderobi pa si boste lahko od danes (15. decembra) ogledali razstavo Ane Ojsteršek na temo rudarski portret. Razstava bo na ogled do konca januarja.
Muzej premogovništva Slovenije, ki je eden najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji, v letošnjem letu praznu-je12-letnico delovanja. Nastal je na podlagi dela številnih generacij slovenskih rudarjev in predstavlja zanimiv način sodelovanja z delujočim Premogovnikom Velenje. Spust 180 metrov pod površje zemlje prinaša podzemno dogodivščino v nekoč aktivnih rovih jame Škale. Ogled podzemnih rovov razkriva delo rudarjev nekoč in danes, 15 lutk, razvrščenih v več scen, ki oživijo z avdio-vizu-alno opremo, omogoča pogled v rudarjenje pred 100 leti. Predstavitev mehanizacije zadnjih desetletij Premogovnika Velenje pa obiskovalce popelje v sodobnost premogovništva. Muzej je multimedijsko opremljen v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku, edini v Sloveniji omogoča tudi ogled invalidom na vozičkih, obiskali pa so jih tudi že slepi in slabovidni.
V soboto nočni ogled
Velenje - V soboto, 17. decembra, bo med 14. in 20. uro potekal tradicionalni nočni ogled muzeja premogovništva. Obiskovalcem se bo pridružil dedek Mraz, pri ustvarjanju prazničnega razpoloženja pa mu bo pomagal Ligi. Vodiči bodo oblečeni v stara rudarska oblačila. Ob 16. uri se bodo pričele Bergman-deljčeve ustvarjalne delavnice za otroke, vodila jih bo ilustratorka Urška Stropnik, ob 18.30 pa bodo člani gledališče skupine KUD Dudovo drevo Velenje uprizorili predstavo za otroke z naslovom Razkačen poskok.
■ mkp
Srečanje z Jano Kovic
Prosta kot ptič, čeprav zasedena ves dan
Jana Kovič je prepoznaven obraz Topolšice. Včasih učiteljica, danes upokojenka, za katero velja, da je dan prekratek za vse, kar bi rada postorila v njem. Pa ne zato, ker bi zdaj, ko že deveto leto prejema pokojnino, za tisto, kar je včasih opravila v eni uri, potrebovala dve, ampak zato, ker jo zanima in navdušuje toliko stvari.
Kot učiteljica je začela v Florjanu pri Rogaški Slatini, učila v Cer-šaku pri Šentilju, pa potem v Mariboru in leta 1973 z družino prišla v Šaleško dolino. »Sin Igor še ni bi star tri mesece, starejši je imel tri leta in pol, ko sem začela delati v osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju. Leto in pol smo živeli v Velenju, potem pa se preselili v Topolšico, kjer sem še danes. V istem stanovanju,« pravi. Le da je zdaj v njem marsikaj drugače. Sinova sta odšla, se osamosvojila, z možem, v katerega se je Mariborčanka zaljubila v Rogaški Slatini in je bil tudi tisti, zaradi katerega so se preselili v to dolino, sta se razšla. Danes jo nepopisno osrečujeta vnukinji Kaja Lena in Julija ter vnuk Timotej.
Jana Kovič: »Najhujša stvar, ki jo lahko človek nosi v
sebi, je zamera.«
»Niti sekunde mi ni dolgčas. Prosta sem kot ptič, čeprav zasedena ves dan. Navdušuje me keramika. Želja, ki sem jo vedno nosila v sebi, se uresničuje. Veliko sem se o njej in delu z njo naučila pri keramiku Bahorju v Topolšici. Zdaj ustvarjam sama. Doma. Toliko kot zmorem. Nikoli v tišini. Prva stvar, ki jo naredim, ko odprem oči, je, da prižgem radio,« pripoveduje navdušena nad življenjem. »Oblikujem dekorativno keramiko, nekaj malega tudi uporabne,« pravi. Njeni najbolj značilni izdelki so angelčki. »Devet vrst jih je. Vsak je za nekaj. Eden za srečo, eden za luč, eden za želje ...«.
Pred časom jo je »moški cvet« Topolšice, kot ga imenuje, prosil, da bi prevzela vodenje turističnega društva. »Nisem se mogla upreti, čeprav sem s tem prevzela nase ogromno dela in odgovornosti. Zelo se trudimo, veliko delamo. Dobra ekipa smo. Vse bolj prepoznavne postajajo naše tematske poti po Topolšici. Te res uspevajo. Nad njimi so zdraviliški gostje navdušeni, zlasti Avstrijci.« S turizmom je živela že kot učiteljica na podružnici v Topolšica in v turizmu je aktivna tudi na državni ravni. Sodeluje pri dveh projektih, enem, ki je namenjen osnovnošolcem in nosi naslov Turizmu pomaga lastna glava, in drugem, ki je namenjen srednješolcem in se mu reče Več znanja za več turizma.
Osrečuje jo kultura. »Večkrat, ob koncu leta pa zagotovo, si privoščim en dober koncert, rada imam sodobne ali grem v opero, na gledališko predstavo ...«.
Bere nemogoče veliko. Zagotovo ne gre mimo nje nič, kar se dotika duhovne rasti. »Sliši se čudno, a pozitivna naravnanost dela čudeže. Človek mora imeti najprej rad samega sebe, da ceni tudi druge ...« Zato, ker se ima rada, vsako jutro naredi nekaj zase, telovadi, medi-tira. »Meditirati sem začela pred kakšnimi šestnajstimi leti, ko sem se ločila, ko se mi je podrl svet, ko so padli ideali, ki sem jih gradila v otroštvu. Takrat sem imela srečo, da mi je pot prekrižal človek, ki mi je pokazal novo pot. Izkazalo se je, da drži tisto, da se največ naučimo takrat, ko smo najbolj potrti.« Trdi, da je najhujša stvar, ki jo človek lahko nosi v sebi, zamera. »To je treba dati iz sebe. Zaradi tega se tudi zboli.«
Vsak dan je na računalniku. Pa ne igra igric. »To se mi zdi zguba časa.« Njej pa ga primanjkuje. Za vse angelčke, ki jih mora še izdelati, za vse angelčke, ki prihajajo k njej na obisk, za vse, s katerimi se rada druži, in za vse, s katerimi snuje nove tematske poti.
■
■
■
KULTURA

15. decembra 2011
Veter v vejah moje doline
Literarni zbornik Hotenja 21 tokrat brez listov - Sodeluje 16 avtorjev iz Šaleške doline
Velenje, 6. decembra - Včeraj zvečer so v velenjski Knjižnici predstavili 21. zvezek šaleškega literarnega almanaha Hotenja. Zasnovali in uredili so ga Milojka B. Komprej, Peter Rezman, Ivo
Stropnik in Tatjana Vidmar. Predstavitev je bila izvirna, saj jo je Jože Kranjc vodil tako, kot da bi šlo za televizijsko oddajo v živo.
Krajnc je predstavil vseh 16 avtorjev, katerih dela boste tokrat spoznavali le v zvočni podobi, saj so letošnja Hotenja izšla le v zvočni obliki. Pesmi sta na predstavitvi tenkočutno, interpre-tativno odlično predstavila Željka Gaber in Boštjan Oder, ki sta verze ubesedila tudi za nosilce zvoka. Posneli so jih v studiu Radia Velenje, za tonsko realizacijo pa je poskrbel Marjan Slapnik.
Predsednica Literarnega društva Hotenja Milojka B. Komprej nam je ob predstavitvi povedala: »Uredniški odbor se je tudi tokrat potrudil in poskušal dati našim bralcem nekaj posebnega, ker pa je tehnološki napredek vsak dan večji, smo se odločili, da letos izdamo zvočna Hotenja. Vsi,
ki bi jih želeli spoznati, jih bodo lahko poslušali preko spleta, na voljo bodo na različnih naslovih. Če kliknete hotenja 21, jih boste zagotovo našli.«
V Hotenjih 21 s svojimi literarnimi deli sodelujejo: Dušan Pirc, Stojan Špegel, Mojca Svolj-šak, Matjaž Šalej, Tatjana Vidmar, Josip Bačic Savski, Željka Geber, Vinsko Šmajs, Andrej Kre-vzel, Peter Rezman, Lojze Vrenčur, Zlatko Kraljic, Borut Petrič, Ramiz Velagic, Ivo Stropnik in Milojka B. Komprej. »K sodelovanju smo jih tokrat povabili, saj smo želeli, da so letos zraven izključno šaleški avtorji. Naslov zbornika Veje v moji dolini je nastal po prebiranju njihovih tekstov, saj je v vseh čutiti ljubezen do kraja, teh ljudi in do te doline,« je še dodala predsednica literarnega društva Hotenja.
■ bš
Decembrska praznovanja na gradu
Velenje, 8. decembra - Muzej Velenje je v četrtek zvečer uradno odprl razstavo, ki so jo poimenovali Decembrska praznovanja. Na njej si lahko ogledate bogato zbirko prazničnih voščilnic iz zbirke Janeza Osetiča in prav tako zanimivo razstavo stare smučarske in zimske opreme iz zbirke Zvoneta Čebula in depoja Muzeja Velenje. V okviru razstave so postavili tudi jasli, ki so veliko manjše kot prejšnja leta, a lepo dopolnjujejo Gasparijeve praznične voščilnice.
Odprtje razstave, ki bo na ogled do 10. januarja 2012, so popestri-
V atriju Velenjskega gradu so pred odprtjem decembrske praznične razstave zapeli pevci in
pevke zborčka Mladi Martinčki.
li mladi pevci in pevke cerkvenega zbora Mladi Martinčki. Pod vodstvom Anje Špital so ob pomoči in-štrumentalne spremljave pripravili lep glasbeni program. Sicer pa bo glasba ob razstavi zvenela tudi 27., 28., in 29. decembra, ko bodo pri-
pravili Praznično prepevanje na Velenjskem gradu. Vsi trije večeri se bodo začeli ob 18. uri. Prvi večer bo zapel Moški pevski zbor Kajuh, drugega bo popestril Oktet Zavodnje, tretjega pa Kvartet Svit z Marino in Mihaelo. Še prej bodo to nedeljo,
18. decembra, pripravili še zadnje nedeljsko decembrsko srečanje z mladimi muzealci v okviru prireditev Babica pripoveduje, 22. decembra pa se bodo na gradu lahko družili z dedkom Mrazom.
■ bš
Glasbeni poklon Ivanu Napotniku
Šoštanj, 12. decembra - V prostorih vile Mayer je potekala slovesnost, posvečena kiparju Ivanu Napotniku, ki se je pred 123 leti rodil v Zavo-dnjah. Ta kraj je zavzemal v umetnikovem srcu posebno mesto, zato so Glasbeni poklon Ivanu Napotniku, kot se je prireditev imenovala, oblikovali Zavodenjčani, člani kultur-no-umetniškega društva, ki nosi ime prav po tem akademskem kiparju, in
oktet Zavodnje. Poleg okteta so ob spremljavi citer zapele pevke tria Gorski cvet, na harmoniko pa je zaigral Uroš Venta.
V imenu organizatorja, Občine Šoštanj, je zbrane pozdravila Alenka Ver-bič, ki se je vsem zahvalila za obisk in obljubila, da bo prireditev postala tradicionalna.	■
Podobe preteklosti
Šoštanj, 7. decembra - V Mestni galeriji Šoštanj bo v mesecu decembru na ogled razstava Podobe preteklosti, zbiratelja in Šoštanjčana Zvoneta Čebula. Razstavljenih je okoli 150 fotografij, katerih datum nastanka sega vse tja do začetka fotografije, to je po letu 1860. V bogati zbirki Zvoneta Čebula jih je kar nekaj takih, za to razstavo pa so bile izbrane otroške, družinske pa tudi fotografije posameznikov in skupin, ki so nastale ob posebnih dogodkih. Na razstavi je nekaj fotografij znanih osebnosti, prepoznani pa so tudi domačini.
Odprtje razstave, ki jo je Zavod za kulturo Šoštanj umestil v pred-novoletni čas, je pospremilo veliko zanimanje. O fotografiji in utripu
meščanstva pri nas in drugje je spregovoril dr. Jonatan Vinkler, posebno ozračje pa je v dogodek vnesla pesem pevskega zbora iz Skorna. Razstava bo na ogled do konca decembra.
■ Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli
KOLONA
Mnogoboj portretov
Bojan Pavšek
Pa so le za nami! Predčasne volitve namreč. Tako kot vedno pri tovrstnih državnih »tekmovanjih« so končni rezultati postregli z zmagovalci in poraženci. Na katero stopničko v novonastali politični hierarhiji so se uvrstili vaši favoriti in če je njihova uvrstitev upravičena, bo pokazala šele prihodnost. Upam le, da bo dobra in vredna dostojnega življenja. Ker pa namen te kolumne ni zvoniti po toči, se bom distanciral od jasnovidnih vzgibov in se rajši malo vrnil v preteklost. V obdobje pred volilno nedeljo. V čas, kije ponovno pustil pečat viharne kampanje šestnajstih moštev, ki so se na slovenskem poligonu z različnimi načini lotili novačenja državljanov. Ker so nam bile programske vsebine strankarskih obljub bolj kot ne znane, so mi za tokratno analizo bolj zanimivi vizualni pristopi v njihovem komuniciranju z državljani. Kljub izjavam o »skromnosti« kampanj z recesijsko finančno konstrukcijo sem dobil občutek, da pogosto le ni bilo čisto tako. Estetika vizualne komunikacije z državljani je ponovno obrnila zemljo na že zoranih ledinah dvajsetletnega predvolilnega rodovnika. Priča smo namreč bili (ponovno) enormnim količinam mizarskih panojev, ki so zapolnili sleherne zelenice ob pomembnih križiščih v mestu in se prerivali med seboj, kdo bo v prvi vrsti. Tisti, ki so finančno zmogli izkoristiti še privilegij repeticije, so se pojavili celo večkrat - na istem mestu! Nedvoumno si je območje s svetlobnimi panoji pred glavnim avtobusnim postajališčem za to prislužilo platinasto medaljo. In da bi bila številčnost panojev še toliko bolj neučinkovita, so poskrbele še same podobe na panojih. Portreti kandidatov. Že samo način, kako prikazati karakter osebnosti posameznega kandidata, mi je bil nerazumljiv. Ali resnično nihče od strankarskih vodij ekip za odnose z javnostjo ne ve, kako naj izgleda privlačna sodobna portretna fotografija? To vprašanje je moj de ja vu pred vsakimi volitvami. Poleg obrazne prepoznavnosti kandidata bi moral portret sporočati absolutno več. Fotografija mora izražati tudi karakter človeka in njegovo sposobnost biti aktiven. Za melanholijo žal ni prostora. Dandanes nam profesionalna portretna fotografija ob obilici digitalnih pritiklin, ki ji stojijo ob strani, omogoča praktično vse. Tudi občasno delati čudeže. Za odtenek boljši portretni posluh se je poznal samo pri stranki, ki je s predstavitvijo delovne fotografije ožje ekipe krasila jumbo plakate.
%
tM«
<4; s
S £ . j
Grafika: Bojan Pavšek
Tudi celostne grafične podobe strankarskih kampanij niso pretiravale s presežki. Prej nasprotno. Bile so enake kot pred tremi leti, pa pred sedmimi leti, pa pred... Če so grafične identitete posameznih strank že v svoji zasnovi precej togo zasnovane, je z njihovo nadgradnjo za kampanjo težko dobiti vizualni rezultat, ki bi jih dvignil nad megleno identiteto političnega povprečja. Zato so mehke nadgradnje ali mikro osvežitve likovne podobe strank v času njihovega delovanja celo priporočljive oziroma nujne. Saj lahko le tako gredo v korak s časom, ki neredko samodejno eliminira passe podobe. In predvolilni čas je ravno zaradi pričakovanj idealna priložnost za tovrstne nadgradnje. Kljub temu seje pojavila svetla izjema, kije s svojo mavrično paleto plusov pokazala impulz, da se v pozitivno smer nagiba tudi pogled, kako naj se v bodoče navzven projicira likovna podoba posamezne stranke. Ravno zaradi svoje fleksibilne zasnove je poskrbela, da so bili predvsem tiskani mediji in prostorska grafika na ulicah, v dvoranah in soočenjih atraktivni. Mar ni ravno vizualna estetika nekoga oz. nečesa eden od magnetov, ki nas privlači? Verjetno se ob tem postavlja vprašanje, ali ni vseeno, kako izgleda celostna podoba posamezne stranke, kampanje, kandidata? Saj vendar želimo, da nam vladajo ljude s svojimi programi, ne pa njihovi plakati ali duhamorno oblikovane predvolilne zgibanke. Res je, da je presoja o pomembnosti logotipa stranke, barvne palete ali pa morda podobe tiskovin subjektivne narave. Ni pa zanemariti dejstvo, da je vizualna podoba dekorativni papir, v katerega zaviješ golo vsebino. S tem ji lahko zavestno povečaš dodano vrednost, ki je pogosto jeziček na tehtnici, ali bo celota vzbudila pozitivne občutke že na prvi pogled. Na drugi strani pa je lahko konceptualno premišljena vizualna podoba močno pragmatično orožje za estetsko in ideološko manipulacijo. A resničen namen je na kratek rok vedno težko presoditi. To skrivnost poznajo namreč le tisti, ki so sestavljali golo vsebino.
■

107,8 MHz
11
tAonjSKO IDO Č/^S©P05D0l
Tradicija ostaja
Radijski program in časopisne strani bogatijo s svojimi prispevki, delom, številni zunanji sodelavci. Način in tempo dela velikokrat onemogočata pogostejša srečanja, izmenjavo mnenj, pogledov. Mnogi
se med seboj niti ne poznajo. Zato obe uredništvi, tako Naš čas kot Radio Velenje, ob koncu leta zunanje sodelavce že tradicionalno povabita na druženje. Tokrat smo si skupaj ogledali Žičko kartuzijo, del Maribora in se zabavali v Ribičiji, kamor ta mesec romajo skupine in posamezniki od blizu in daleč.
Všeč jim je bilo.
... na kratko...
MAJA KEUC
Izšel je njen prvenec z naslovom Indigo. Album prinaša 11 skladb, ki jih je večinoma napisala sama. Pod dve besedili sta se podpisala Rok Vilčnik in Sebastijan Duh kot soavtor, pri nastajanju albuma pa so sodelovali še Krešimir Tomec, Marco Grabber in basist Tadej Kempl. Album s skladbami v slovenskem in angleškem jeziku je nastajal skoraj dve leti, skladba, ki spremlja njegov izid v prazničnem decembru, pa se imenuje Ta čas.
KATRINAS
Za praznične dni so dekleta iz skupine Katrinas pripravila novi single z naslovom Drobni biseri. Skladba v sebi skriva pomembno in globoko sporočilo, ki ga Katrinas kot novoletno voščilo namenjajo vsem radijskih postajam in njihovim poslušalcem. Glasba in aranžma sta delo skladatelja in aranžerja Roka Goloba, besedilo pa je napisala Katarina Habe.
ŠIFRER IN PLESTENJAK
Med poslušalce prihaja že tretja pesem z albuma Ideje 30 let kasneje, ki poleg originalov izpred tridesetih let prinaša tudi nekaj predelav Šifrerjevih največjih uspešnic. Tokrat se je Andrejevemu povabilu odzval Jan Plestenjak in skupaj sta pripravila duet himne alfa samcev Lepa dekleta ljubijo barabe.
NOVOLETNI ŽUR
23. decembra bo v velenjski Rdeči dvorani spet potekal tradicionalni novoletni žur, na katerem bodo tokrat nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi, Dan D, Res Nullius, Činč & D'Kwaschen retashy in Coverlover.
ELVIS JACKSON
Elvis Jackson se po uspešni prvi koncertni turneji po Veliki Britaniji oktobra 2011 takoj marca 2012 ponovno vračajo na kraj zločina. Zaradi velikega zanimanja je turneja na Otoku tokrat podaljšana za teden dni, kar na tri tedne.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	EROIKA - Moje orglice
2.	PINK - Bridge Of Light
3.	SAK NOEL - Paso
Skladba Moje orglice je prvi single z novega, že tretjega albuma prilublje-nega tria Eroika, ki ga sestavljajo Matjaž Robavs, Metod Žunec in
Aljaž Farasin. Njegov naslov je Življenje, na njem pa so v njihovi priredbi ponovno oživele že znane skladbe Ko si na tleh, Nisem jaz, Življenje je, Ne ori ne sejaj, Moje orglice in tudi nekatere tuje. Sepetovo uspešnico Moje orglice, tokratno zmagovalko pesmi tedna, je pred leti prepeval Janko Ropret.
LESTVICA DO
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Slovenskih 6 - Smučar Blaž
2.	Poet - Božič, bel božič
3.	Ans. Petra Finka - Ko padejo zvezde
4.	Poskočni muzikanti - Božič je
5.	Ans. Toneta Rusa - Božični večer
6.	Ans. Golte - Preproga božičnega dne
7.	Donačka - Snežna kepa
8.	Štrk - Ta beli sneg
9.	Ans. Braneta Klavžarja - Vso noč je rahlo padal sneg
10.	Ans. Stanka Petriča - Božična
www.radiovelenje.com
Glasbene novičke
Andrej Šifrer - Ideje 30 let kasneje
Ideje 30 let kasneje je naslov albuma z izvirnimi posnetki z dvojne plošče Ideje izpod odeje Andreja Šifrer-ja, ki je sicer izšla pred tridesetimi leti in postala prva dvojna plošča pri nas, prodana v nakladi več kot 100.000 izvodov. Album je izšel v ponedeljek. Poleg originalnih skladb izpred treh desetletij je na novem albumu še šest na novo posnetih skladb, ki so jih nekoliko prirejene zapeli Alya, Jan Plestenjak, Tabu, Trkaj, Lado Bizovičar in Jurij Zrnec ter finalisti showa Slovenija ima talent (Julija Kramar, Jerica Haber, Ajda Ivšek in Žan Serčič). Vsaj za kratek čas pa se v predelanih skladbah pojavi tudi njihov avtor Andrej Šifrer.
Prihaja najboljši svetovni DJ
David Guetta pošilja v eter novo skladbo. Titanium je balada, ki združuje različne glasbene žanre - pop, house in urban-dance. Single je nastal v sodelovanju z avstralsko pevko in tekstopisko Sio, avtorji skladbe pa so Sia Furler, Guetta, Giorgio Tuinfort in Afrojack. Tako kot številne zadnje uspešnice se tudi ta nahaja na aktualnem albumu Nothing But The Beat, ki je izšel avgusta letos. David Guetta je bil pred krat-
kim razglašen za najboljšega DJ-ja na svetu, njegovo izvrstno delo pa potrjujejo tudi letošnje nominacije za nagrado grammy. Z uspešnico Sunshine je nominiran v kategoriji plesna skladba leta, prislužil pa si je tudi nominacijo za album leta. David Guetta bo prav danes,15. decembra, nastopil v ljubljanskih Stožicah.
Znane nominacije za grammyje
12. februarja bodo na gala prireditvi Staples Centru v Los Angelesu podelili najbolj prestižne glasbene nagrade - grammyje. Znani so že nominiranci. Največ (sedem) nominacij za grammyje ima raper Kanye West, za petami pa sta mu britanska pevka Adele in Bruno Mars s po šestimi. Z istim številom nominacij gredo v boj za največje nagrade ameriške glasbene industrije tudi
rockerji Foo Fighters, s po petimi pa Lil Wayne in producent elektronike Skrillex. Letošnjo podelitev žlahtnih zlatih gramofončkov spremlja kar precej kritik, saj je Ameriška akademija glasbene umetnosti in znanosti ukinila 31 kategorij. Med drugimi gospel, latin jazz, cajun, zydeco, havajsko in indijansko glasbo, ki naj bi po besedah kritikov predstavljale pomemben del ameriške dediščine.
Paul McCartney napoveduje zrel album
Legendarni britanski glasbenik Paul McCartney je napovedal, da bo februarja prihodnje leto izšel njegov novi album, ki bo povsem drugačen od predhodnih. Opredelil ga je kot jazz album, ki je v osnovi staromoden, a kljub temu sodoben. Posnel ga je v sodelovanju s pevko Dia-no Krall in njeno skupino pod okriljem odličnega producenta Tommyja Leeja Pume. Po McCartneyevih besedah bo to romantičen, ljubezenski album, nanj pa je uvrstil tudi dve skladbi, ki zvenita otožno, v slogu štiridesetih let.
Bajeslovna bitja med otroki
Velenje, 10. decembra - Decembrske Igrarije so bile minulo soboto živahne kot le kaj. V dvorani Centra Nova so številni malčki in malčice, skupaj s svojimi starši, uživali na mini koncertu, ki sta ga ob izidu CD-ja »Hojahoj, zapoj, Pozoj« pripravila družba Berivka v sodelovanju s Festivalom Velenje.
Gre za CD, ki z otrokom namenjenimi kvalitetnimi skladbami predstavlja številna bajeslovna bitja iz Šaleške doline. Besedila zanje je ustvaril Rok Poles, uglasbili in izvedli pa so jih številni znani velenjski glasbeniki. V soboto sta del projekta v živo predstavila Sanja Mlinar Marin in Janez Marin. Dogodek je povezoval duhoviti Peter Poles, otroci pa so plesali in rajali s čepicami na glavi in biseri v rokah pod vodstvom Petre Žist. Več o novi izvirni zgoščenki vam bomo zaupali prihodnjič, že v soboto pa je obisk in odziv publike pokazal, da gre za odličen projekt.
■ bš
Pozoj, škrati, Bergmandeljc - to je le nekaj bajeslovnih bitij, ki so jih v soboto spoznali številni otroci. Skozi glasbo in ples so jih hitro vzeli za svoje prijatelje.
■

15. decembra 2011
Za Bojana Prašnikarja je konec luščenja bučnic, kar je bila ena njegovih zelo strastnih navad. Še tretjič se vrača na razgreto trenersko klop ljubljanskih nogometnih zmajev.
^ Vedno nasmejani Peter Poles po novem tudi poje. Na zgoščenki, ki je nastala pod okriljem družine Poles, bratu Roku ni rekel ne, ko ga je povabil k nastajanju otroških pesmi. In zapel je kar 2, eno skupaj s sosedom in prijateljem 6Pack Čukurjem. Na sobotnih Igrarijah ni pel, je pa zabaval. Tudi očeta Janeza, ki je dogajanje skrbno beležil s fotoaparatom.
Peter Rezman in Ivo Stropnik sta zagotovo največja, najuspešnejša Šaleška literata. Po novem oba živita v občini Velenje, po rodu pa izhajata iz šoštanjske. »Sj je vseeno, veter po vsej dolini piha s približno isto močjo in hitrostjo,« sta ugotavljala tudi na predstavitvi sodobne, zvočne izdaje literarnega zbornika Hotenja. Oba pa sta nostalgika, zato pravita, da listi, polni literature, še vedno krasno šelestijo.
Nevarna voda
V Perujskem mestecu Huarmey je župan podlegel velikemu strahu, da bo tamkajšnja voda moške spremenila v istospolno usmerjena bitja. Raziskave so namreč pokazale, da v omenjenem obalnem mestu iz pipe teče voda, ki vsebine preveč stroncija. Ker naj bi kemijsko zelo reaktivna kovina v telesu povzročala zmanjševanje testosterona, je župan Jose Benitez prepričan, da
bučk in banan, saj ob tem preveč mislijo na seks. Gospod je prepričan, da določene vrste sadja in zelenjave, ki imajo obliko penisa, ženske dobesedno silijo k razvra-
Znamke z vonjem cimeta
Da bodo letošnje voščilnice tudi dišale po božično-novo-letnih praznikih, se je slovaška pošta odločila za izdajo poštne znamke z vonjem cimeta. Znamke v vrednosti 40 centov, na katerih je podoba tipičnega slovaškega mede-njaka v obliki ribe, so na prodaj že od novembra. »Riba v naši državi ni samo ti-
bo to domačo moško populacijo spreminjalo v homoseksualce. Domačine je že pozval, naj nevarne vode ne pijejo.
Kumare, bučke in banane niso za ženske
Eden od evropskih muslimanskih verskih uslužbencev je razburil, ko je dejal, da ženske nikoli ne bi smele v roke vzeti celih kumar, mladih
tnim mislim in razmišljanju o sek-su. »Njihovi možje ali očetje bi jim morali kumare ali banane pred jedjo zrezati na koščke,« je predlagal. Poleg banan in kumar bi verski pre-pričanec ženskam prepovedal tudi korenje, saj po njegovem mnenju tudi oblika takšne zelenjave podžiga k strastem in seksu. Dodal je še, da bi se ženske morale na tržnici bolj kontrolirati med nakupom sadja in zelenjave, saj jih ves čas nadzoruje budno božje oko.
pična božična jed, je tudi simbol Kristusa,« je izbiro motiva utemeljila slovaška pošta in pojasnila, da bodo znamke zadišale, ko jih bodo pošiljatelji nalepili na kuverto.
Globalno segrevanje se nadaljuje
Znanstveniki so opozorili, da se bodo ogromne količine toplogre-dnih plinov, ujete pod talečim se permafrostom, v naslednjih desetletjih najverjetneje sprostile v ozračje ter še povečale stopnjo globalnega segrevanja. Po njihovem mnenju predstavlja taljenje permafrosta na Arktiki precej večjo nevarnost globalnemu segrevanju kot izsekava-nje gozdov. Plini k onesnaženju Zemlje sicer naj ne bi prispevali toliko
kot plini iz elektrarn, letal in avtomobilov, vendar pa strokovnjaki za permafrost predvidevajo, da naj bi se v naslednjih treh desetletjih v atmosfero sprostilo okoli 45 milijard metričnih ton ogljika iz metana in ogljikovega dioksida. To je približno enakovredno količini izgorevanja svetovnih zalog premoga, plinov in drugih fosilnih goriv v obdobju petih let. Še bolj zastrašujoča je slika za konec tega stoletja, ko naj bi se na podlagi izračunov v ozračje sprostilo že okoli 300 milijard metričnih ton ogljika, s čimer bi se globalno segrevanje pospešilo za 20 do 30 odstotkov.
Moškega ubila njegova svinja
V romunski vasi Calimanesti ob vznožju Karpatov je nekega moškega ubila njegova svinja, ravno ko jo je pred sosedi hotel zaklati. Do grozljivega dogodka je prišlo, ko so
vaščani s klanjem svinje tradicionalno praznovali začetek adventnega časa, ki je pri pravoslavnih vernikih datiran nekoliko kasneje kot pri katoličanih. Devetinštiridesetletni vaščan se je tako z nožem približal svinji, ki pa je očitno zaslutila, kaj jo čaka, in se je hotela rešiti. V smrtni
tesnobi se je zagnala v svojega gospodarja, ki si je ob tem po nesreči nož zarinil v vrat. Pomoč je prišla prepozno, tako da je lahko zdravnik le še ugotovil, da je mož mrtev.
V	pričakovanju vseh dobrih
Prvi dobri mož je že prišel. Ob vsem zadnjem povolilnem tarnanju nekaterih odraslih, da nismo dobili veliko dobrih mož, se otroci bojijo, ali bosta sploh prišla še ostala dva.
Plus in minus
Čudno je, da se nekaterim ne zdi nič presenetljivo, da so se na zmago Pozitivne Slovenije mnoge druge slovenske stranke odzvale zelo negativno.
Zofka je preskočila
Zofija Mazej Kukovič je kar preskočila eno stopničko. Ni bila izvoljena v naš slovenski parlament, ampak se odpravlja kar v evropskega. Po izkušnjah na kitajskem vzhodu bo dobila še zahodne.
Pred časom
Slovenija je preživela prve predčasne volitve. Morda pa bodo te »pred časne« volitve le prispevale, da ne bomo več zaostajali za časom.
Pogled nazaj
Zaradi težav Evropske unije in evrskega območja nekateri pri naš že brskajo po predalih, če imajo še kakšen tolar.
Težave ne in da
V	Rečici ob Savinji menda nimajo težav s tem, kako bi napolnili Tavčarjev dvor. Kandidatov je veliko. Bolj imajo težave, kako bi napolnili malho, da bi dvor dokončno uredili.
Spoštovani kmet
V	sosednji Avstriji je poklic kmeta drugi najbolj spoštovan. Saj je pri nas tudi. Marsikateremu veljaku radi rečemo: o, kakšen kmet!
Ranjeni Mozirjani
Mozirjani se čutijo močno ranjene, ker leti nanje toliko puščic, češ da so oni krivi za zdrahe okoli Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Čeprav jih je menda le strah, da ne bi preveč (gor)plačali.
Sam svoj čarovnik
V	marsikaterem kraju pravijo, da je letošnji december manj čaroben ali pravljičen. A pozabljajo, da si največ čarobnosti lahko pričaramo sami. Tudi s tem, da jo pričaramo drugim.

MED VAMI
13
zaLeščanskf poßtßetf2
Ivo Stropnik
Stropnik je najpogostejši priimek v Šaleški dolini, pa si vsi njegovi imetniki niso v sorodstvu. Rudar Ivan je bil doma z Bečenikove kmetije v Ravnah pri Šoštanju in je rad zašel v Andrejev dom na Slemenu, kjer je pri delu občasno pomagala Ivanka Razbornik z Robnikove domačije v Javorju. Ivanka in Ivan sta zaživela skupaj kot podnajemnika najprej v Lajšah in potem v Družmirju. Leta 1963 sta dobila sina Bojana, 3. avgusta 1966 pa še Iva ali Ivija, kot ga je mama dolgo časa ljubkovalno klicala. Družina se je leta 1969 preselila v Ravne pri Šoštanju, kjer sta starša zgradila hišo. Knapi so v tistih časih kar solidno zaslužili in Ivanka ni šla v službo, skrbela je za nadobudneža, obdelovala njivo in vrt, pri hiši pa so bili vedno tudi pujsek, kokoši, zajci in psiček - najprej Luksi, potem Pripi. Bogatije ni bilo, živeli pa so lepo, imeli so avto in šli na poletni dopust v Fieso.
Ivi je bil do svojega trinajstega leta okrogel kot jesenski ajdov-ček, telovadba mu ni dišala, doma je kvečjemu kdaj nanosil drva. Je pa res, da je nekoč kot četrtošolček krepko namahal osmošolca. V »stropnikovem« naselju je bilo le kakšnih ducat hiš, pa dovolj otrok, da so se igrali v gozdu, delali bivake, partizanili in nemčili, zajezili potoček in se namakali. Žoga Iva ni pritegnila. Rad je zahajal k »stricu« Poštajnerju v njihovi bližini, poleg tega, da je od njega domov nosil mleko, je tam pridobil marsikatero življenjsko izkušnjo, tudi prvi doma skuhan šnopček ...
Pot do osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju je bila vedno tudi priložnost za lumparije. Najraje so kradli steklarski kit z oken, da so si delali frnikole, ali pa s kamni zbijali keramične skodelice na električnih drogovih. Raj na zemlji je bila Mov-hova slaščičarna z judi in punčevimi torticami.
Slovenščina je bila vedno njegov ljubi predmet, matematika se mu je priljubila kasneje. Naslov vzornega učenca si je najbrž pridobil, ker se je rad družil z novim sošolcem Zoranom Ilicem, ki je prišel iz Bosne in so se ga drugi sošolci rahlo otepali. Vpisal se je k modelarjem in tabornikom, z učiteljem telovadbe Mirom Požunom pa sta kar hitro ugotovila, da je za fanta svinčnik in ne rokometna žoga. In to je bilo res, saj je Ivo prve stihe v rimah klepal že v petem razredu. Nasploh so njegovo osnovnošolsko poglavje najbolj zaznamovali učiteljice in učitelji, ki so ga uvajali v svet literature: Silva Aber, Marija Hudo-mal, šolska knjižničarka Marjana Gmajner in predvsem zgodovinar Jožef Kukovičič. V zadnjih razredih osnovne šole je bil v gledališki in literarni sekciji, bil je tudi urednik šolskega literarnega glasila Titova mladina.
Ivo je pristal na rudarski tehnični šoli v Velenju, čeprav bi šel raje na policijsko ali vojaško šolo, tako kot njegov prijatelj Zoran, in če ga pri slovenščini ne bi dobil v roke profesor Andrej Rozman, bi to šolo verjetno opustil. Fant je povsem padel v literaturo. Začel je objavljati v Mladininih Mladih potih, občasno v Našem času in Rudarju, v glasilu CSŠ Besede mladih, bil je tudi pobudnik in urednik srednješolskega literarnega glasila Kapljice. Leta
37

1984 je bil izbran med najboljše slovenske mlade pesnike in pisatelje 'začetnike'. Zlate ptice za svoj pesniški prvenec bržčas ni dobil zato, ker je bil pač »predaleč od Ljubljane«. No, »oddaljeni« so bili tudi šaleški hotenjevci. Pri občinskem komiteju mladine je bil zadolžen za kulturo in bil je poln ustvarjalne energije. Pri sedemnajstih letih je monodramsko postavil na oder Brvarjevo poezijo Kdo je ubil Holoferna, v predalu je imel svojo prvo pesniško zbirko Zlati metulji in velenjski Rudnik mu je obljubil spodobno podporo za natis. Pa se je zataknilo: s profesorjem Rozmanom sta se lotila 'tihega ponatisa' pesmi Franceta Balantiča, kar je bilo takrat zaradi njegove medvojne pripadnosti seveda bogokletno. Pri Ivu so organi naredili
preiskavo, kazenskemu postopku pa je ušel, ker je bil še mladoleten. Rudnik je, po zaslugi Srečka Meha in Staneta Žule, podporo vseeno dal in zbirka je izšla. Ljubice se iz tistega časa ne spomni nobene -torej je ni bilo, čeprav se je govorilo, da rad zahaja na mladinski komite k tajnici Marički.
JLA: Zemun-Beograd. Zaradi Balantiča je bil prva dva meseca vojaščine pod budnim očesom vojaške varnostne službe. Pa iz tega ni bilo nič in Ivo je kaj kmalu prevzel knjižnico v vojaškem klubu, kjer je tudi organiziral kulturne dogodke in si tako prislužil značko vzornega vojaka. Pa so mu jo vzeli in mu vojaščino podaljšali za mesec dni. S kolegom oficirjem sta namreč popila neugotovljeno, a zanesljivo krepko količino mastike in se temu primerno potem tudi obnašala.
Tako je pesnik 'zamudil' začetek študijskega leta in se za krajši čas zaposlil pri rudniškem mizarstvu in jamomerstvu, ob delu opravil diferencialne in sprejemne izpite za filozofsko fakulteto - študij slovenistike in do absolventskega staža leta1993 je imel v žepu okoli šestdeset izpitov.
V Ljubljani je spoznal vso slovensko literarno smetano, ni ga resnejšega slovenskega literata, s katerim ne bi spil vsaj kozarčka, z mnogimi se je tudi spoprijateljil. Na fakulteti si je bil blizu z Bredo Pogorelčevo, zaljubil se je v narodno slovstvo pri profesorju Pretnarju. Pripravljal je že tretjo pesniško zbirko in bil prepričan, da si bo nekoč služil kruh kot svobodnjak. Toda - v domačih Ravnah je bil predsednik krajevne organizacije mladine, v Velenju je bil dejaven na Občinski konferenci ZSMS, v Zvezi kulturnih organizacij; pripravil je antologijo šaleškega pesniškega ustvarjanja, urejal literarni zbornik Hotenja, kjer so mu »prijatelji« podtaknili Črička za Murna.
Na začetku devetdesetih je izpod prhe v njegovo življenje vstopila tri leta mlajša študentka slovenistike in sociologije - Celjanka Klara Pavšer. In ostala. Par se je ustalil v Velenju, najprej v bratovem stanovanju na Kersnikovi ulici, potem je občina dala neprofitno stanovanje na Cesti talcev. Klara in Ivo sta se poročila 27. julija 1996, 13. decembra naslednje leto pa dobila sina Vida.
Ona je bila nekaj časa zaposlena na velenjskem Centru srednjih šol, zdaj je že več kot desetletje na celjski gimnaziji. On je dobil službo domoznanca v knjižnici velenjskega Kulturnega centra Ivana Napotni-ka. Urejal je Šaleške razglede, raziskoval literarno ustvarjanje Šaleške doline ... med letoma 1994 in 2001 je bil urednik pri velenjski založbi Pozoj. Leta 2001 je občina na Ivovo pobudo ustanovila Velenjsko knjižno fundacijo, kjer je Ivo edini delavec ustanove, ki se je v zgodovino že zapisala z desetletno organizacijo mednarodno uglednega srečanja književnikov -Lirikonfest Velenje, ki združuje tradicionalna Herbersteinska književniška omizja, mednarodno Pretnarjevo nagrado, Akademijo Poetična Slovenija z vseslovensko nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunske desetletne pesniške opuse XXI. st., književniško-prevajalsko rezidenco, revijo za novejšo poezijo Lirikon21 in še marsikaj. Ivo rad podeljuje nagrade, prejema pa ne, a vesel je Napotnikovega priznanja, Trubarjeve listine in še posebej »bosanskega peresa«, ki ga je leta 2009 prejel v Sarajevu za povezovanje bosanske in slovenske literature. Bil je član upravnega odbora mednarodnega SC PEN in nadzornega odbora Društva slovenskih pisateljev, a je to opustil, ker ne mara za institucije in politiko, ne mara ljubljanske zagledanosti vase.
V poznih nočnih urah, ko verzi sami vrejo iz duše, odide Ivo v svojo literarno delavnico na zastekljenem balkončku. Če je bolj melanholičnega razpoloženja, s sabo ponese kozarček rujnega in bo pisal za odrasle. Ko je radoživ, je na vrsti poezija za otroke, za katere se je treba še posebej potruditi. Veliko poezije za odrasle zajema iz odnosa do očeta in njegove prezgodnje smrti, otroško poezijo mu je na svet prinesel sin Vid. Ljubezenskih pesmi pravzaprav ne piše. Ima pa muzo, dveletno nesramno-simpatično psič-ko mešanko Ajo. Ivo je doslej napisal šestnajst knjig poezije, od tega šest za otroke. Ob svoji petdesetletnici bo s poezijo zaključil, mika ga napisati roman za najstnike.
Kot strasten ljubitelj jezika si v Velenju želi vzpostaviti prevajalsko--lektorsko agencijo, z Boštjanom Odrom si gresta kulturno društvo Dudovo drevo, z Jezernikom Velenjčem bo prihodnje leto ob Škalskem jezeru ustvaril rezervat za poezijo - idej in načrtov je veliko. Nekoč bo opravljal delo literarnega agenta. Nekoč bo Ivo, Spiritus, Toni Pivosrk na željo sina Vida diplomiral. In takrat bo imel nekje na robu Šaleške doline hišico, kjer bo stran od ponorelega sveta klepal besedno umetnost.
Če bi po študiju ostal v Ljubljani, bi dosegel več, a je že prav, da korenini v Šaleški dolini. Da ima to svojo dolino rad, da jo raziskuje in ji podarja svoj talent. Če bi podeljevali naslov Žlahtni Šalečan, bi ga Stropnik seveda zaslužil med prvimi.
■ Vlado Vrbič, foto: B. Pucelj
Srečna hiška v Škalah
Gledališka skupina Kulturnega društva Škale je pretekli ponedeljek
premierno uprizorila novo igrico za otroke z naslovom Srečna hiška.
Scenarij sta po koroški narodni Mojca Pokrajculja napisala Mojca in Peter Iršič, ki je igro tudi reži-ral. Mojca, v tej predstavi Klara, je namesto cekina našla srečko in z njo na loteriji zadela srečno hiško. Polži - zidarji ji jo postavijo na gozdni jasi. K njej se vselijo tudi živali: muha, žaba, lisica in medved, na koncu pa še princ, ki Klaro popolnoma očara. Pozabi na svoje živalske prijatelje, spozna svojo zmoto, se jim opraviči in igrica se srečno konča.
Sceno je narisala Urška Stropnik Šonc, veliko pa so igralci postorili sami ali s pomočjo prijateljev, za kar se jim najlepše zahvaljujejo. Igrajo: Karmen Koželjnik, Klara Jan, Eva Kumer, Matjaž Vetrih, John Vugrinec in Peter Iršič, na klavirju pa jih spremlja Mojca Iršič. Igrico bodo igrali ob obisku dedka Mraza v kulturnem domu Velenje in kot novoletno darilo otrokom škalskega vrtca in šole.
■ Eva Kumer
Obujali spomin na Gustava Šiliha
V	letošnjem letu smo 24. novembra zaznamovali 50-letnico smrti Gustava Šiliha, zato smo se v Osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje odločili, da obudimo spomin nanj. Spomladi smo organizirali projektni dan, ki je učencem približal njegovo osebnost in delo, v četrtek, 1. decembra, pa smo projekt zaključili s slavnostno akademijo v domu kulture Velenje.
V	šoli, ki nosi njegovo častitljivo ime, smo se odločili, da se v letu,
ko se spominjamo 50-letnice Šili-hove smrti, spomnimo njegovega imena in pomena njegova dela s projektnim dnevom. 14. aprila smo organizirali 21 delavnic, v katerih so učenci spoznavali Šilihovo življenje, dela, načela, še živeče sorodnike in poustvarjali v njegov spomin.
V četrtek, 1. decembra, smo projekt sklenili s slavnostno akademijo in nanjo povabili številne goste. Učenci so na odru kulturnega doma Velenje predstavili Šilihovo življe-
nje, dela ter izdelke, ki so nastali ob projektnem dnevu. Ravnateljica šole Liljana Lihteneker je pozdravila navzoče in spregovorila o Šilihovi zapuščini. Slavnostni govornik je bil Tone Partljič, slovenski dramatik, ki je Šiliha tudi osebno poznal. Pripovedoval nam je o njegovi veličini, karizmi, literarni zapuščini, pedagoškem in vzgojnem delu ter pohvalil našo pripadnost šoli in Gustavu Šili-hu, ki jo je čutil v trenutkih z nami.
■ Renata Škodnik
Krašenje smrečic in odprtje razstave
Muzej Velenje je v letu 2011 že osmič zapored v sodelovanju z Mestno občino Velenje in gospodom Antonom Skokom pripravil natečaj »Praznična voščilnica«. Na natečaj, ki je bil namenjen otrokom
Velenjskem gradu odvijala v petek, 9. decembra. Otroci vrtcev in šol Šaleške doline so najprej okrasili smrečice, ki so jih zanje delavci Muzeja Velenje pripravili pred Velenjskim gradom. Vsaka smre-
Nejla Husejnovič, Alisa Bečič, Ella Karič, Gal Turecki, Vita Sušec, Neja Špegel, Nina Pintarič, Azra Ibrišimovič so prejeli nagrade, ki sta jih zanje pripravila MO Velenje in Muzej Velenje.
vseh šol in vrtcev Šaleške doline, je prispelo 218 voščilnic iz 11 različnih ustanov. Med prispelimi voščilnicami je komisija v sestavi Robert Klančnik, Katarina Ostruh in Tanja Verboten izbrala tiste, ki so razstavljene na Velenjskem gradu, trinajstim izstopajočim voščilnicam pa je podelila enakovredne nagrade.
Zaključna prireditev natečaja »Praznična voščilnica« se je na
čica je tako dobila posebne, unikatne okraske, ki so jih posebej za ta namen izdelali otroci sami. Kra-šenju je sledila razglasitev nagrajenih voščilnic, ki so jo popestrili dijaki glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ter prihod dedka Mraza.
Avtorji nagrajenih voščilnic: Katja Andrejc, Zoja Kuster, Luna Zierer, Lara Erič, Tinkara Trontelj,
Smrečice in razstava »Praznična voščilnica« bodo na ogled do 10. januarja 2012, do takrat pa bo na ogled tudi razstava »Decembrska praznovanja«, na kateri si obiskovalci lahko ogledajo voščilnice zbiralca Janeza Osetiča in zimsko športno opremo iz zbirke Zvoneta Čebula ter iz depoja Muzeja Velenje.
■ Tanja Verboten, foto: Janez Svetina
Za povzročiteljem poizvedujejo
Velenje, 6. decembra - V torek zvečer je neznani voznik osebnega avtomobila seat ibiza, rdeče barve, z nameščeno registrsko tablico MB H9-98R, ki pa ne pripada temu avtomobilu, pri odcepu za Dobrno zaradi nepravilnega premika trčil v voznico osebnega avtomobila. Po trčenju je odpeljal naprej. Za njim policisti še poizvedujejo.
Ukradla pršut
Velenje, 8. decembra - V četrtek zvečer sta v trgovini TUŠ Gorica dva mlajša moška ukradla pršut, vreden 130 evrov.
MODROBELA KRONIKA
hsiH:as
15. decembra 2011
Izsilil prednost
Velenje, 9. decembra - V petek dopoldan je na dovozni cesti v podzemno garažo pri Veleja parku voznik osebnega avtomobila izsilil prednost voznici in prišlo je do trčenja, v katerem sta oba utrpela telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ju prepeljali v dežurno ambulanto.
Po železo v Gavce
Šmartno ob Paki, 9. decembra
- V petek okoli poldneva so policisti obravnavali tatvino v Gavcah. Dva mlajša moška sta ob cesti pred zasebnim podjetjem v avto VW polo, vijolične barve, celjskega
registrskega območja, naložila dva železna polizdelka in se odpeljala. Kasneje pa sta lastnika ugotovila, da sta storilca pred zalotitvijo vzela 29 železnih polizdelkov in ju oškodovala za 1.000 evrov. Za storilcema policisti še poizvedujejo.
Zbila peški
Velenje, 11. decembra - V nedeljo zvečer je voznica osebnega avtomobila na prehodu za pešce v semaforiziranem križišču Šaleške z Rudarsko cesto zbila peški, ki sta pravilno prečkali cesto. Peški sta utrpeli lažje telesne poškodbe, reševalno vozilo ju je prepeljalo po medicinsko pomoč v dežurno ambulanto.
Drzna tatvina v bolnišnici
Velenje, 12. decembra - V ponedeljek se je v Bolnišnici Topolšica zgodila drzna tatvina. Storilec je ponoči prišel v odklenjeno sobo 75-letnega pacienta, ki je spal. Iz predala nočne omarice mu je vzel denarnico, jo odnesel iz sobe, kjer jo je pregledal, vzel iz nje manjšo vsoto denarja in nato denarnico odložil v stranišču.
Zagorelo v kurilnici
Velenje, 12. decembra - V ponedeljek ponoči je zagorelo v kurilnici starejše stanovanjske hiše v Škalah. Požar je povzročil za okoli 3.000 evrov gmotne škode.
Za večjo varnost malčkov v prometu
Velenje, 9. decembra - Življenjska zavarovalnica NLB Vita je malčke in vzgojiteljice iz vrtca Ciciban, KS Gorica, opremila z odsevnimi brezrokavniki. Tako bodo lahko brezskrbno in razigrano uživali na sprehodih tudi v krajših jesenskih in zimskih dneh, ko je vidljivost velikokrat zmanjšana zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Odsevne brezrokavnike je predala Andreja Lakner iz NLB, poslovalnice Rudarska. V vrtcu so bili novih odsevnih brezrokavnikov za malčke in vzgojiteljice zelo veseli, saj jih potrebujejo, ko se podajo na raziskovanje okolice. V vrtcu namreč
veliko pozornosti namenjajo tudi ozaveščanju otrok in staršev o tem, kaj lahko sami storijo za večjo varnost v prometu.
Življenjska zavarovalnica NLB Vita v sodelovanju s poslovalnicami Nove Ljubljanske banke letos malčkom v 120 vrtcih po vsej Sloveniji ponovno podarja 5.000 odsevnih brezrokavnikov. Ker se zavedajo, da je za zagotavljanje večje varno-
sti otrok pomembna tudi opaznost njihovih spremljevalcev, so se letos odločili, da z odsevnimi brezrokavniki opremijo tudi 500 vzgojiteljic in vzgojiteljev. Njihovi sprehodi v jesenskih in zimskih dneh bodo tako bolj varni, saj jih bodo vozniki hitreje opazili.
»Otroci so zelo ranljiva skupina v prometu, zato smo se tudi letos odločili, da ponovno vrtcem po
vsej Sloveniji doniramo odsevne brezrokavnike in tako prispevamo k izboljšanju njihove varnosti. Letos smo poskrbeli tudi za njihove vzgojiteljice in vzgojitelje in tudi njih opremili z odsevnimi brezrokavniki. Tako bodo njihovi sprehodi še bolj razigrani, a hkrati tudi varni,« je ob predaji odsevnih brezrokavnikov povedal Andreja Lakner, vodja NLB, poslovalnice Rudarska. ■
Iz policijske
Nasilen do kmalu bivše žene
Velenje, 6. decembra - V torek so policisti ponovno posredovali zaradi nasilja v družini na Kersnikovi cesti. 59-letni mož je izvajal nasilje nad 50-letno ženo, s katero sta v ločitvenem postopku. Povzročil ji je telesne poškodbe.
Grozil ji je bivši fant
Velenje, 8. decembra - V četrtek dopoldne je pred Šolskim centrom bivšemu dekletu grozil in jo žalil bivši 20-letni fant. Policisti bodo zoper njega napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.
Brat sestri prizadejal poškodbe
Velenje, 8. decembra - V četrtek opoldne je v zdravstvenem domu iskala zdravniško pomoč 32-letna ženska. Ugotovljeno je bilo, da je telesne poškodbe utrpela že v začetku tedna v stanovanju na Stantetovi med prepirom s 36-letnim bratom. Njo so napotili na zdravljenje v bolnišnico, o sumu storitve kaznivega dejanja nasilja v družini pa policisti še zbirajo obvestila.
Ropot na gradbišču
Velenje, 9. decembra - V petek ponoči so policisti zaradi ropota posredovali na gradbišču na Goriški cesti. Ropot sta povzročala delavca. Zaradi kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru bodo pravni in odgovorni osebi gradbenega podjetja izdali plačilna naloga.
Psica nad psico
Šmartno ob Paki, 10. decembra
- V soboto dopoldan je neprivezana psica na javni poti ogrizla psico, ki jo je lastnica vodila na povodcu.
Dvakrat preglasno
Velenje, 10. decembra - V soboto ponoči so policisti dvakrat posredovali zaradi predvajanja glasne glasbe. Enkrat so šli na Lipo, enkrat pa na Kersnikovo.
Vinjen pretep
Velenje, 10. decembra - Pri rondoju na Kidričevi sta se v soboto ponoči sprla in pretepala vinjena prijaviteljica in njen fant. Policisti so obema napisali plačila naloga. Njej dva, ker se je nedostojno vedela tudi do policistov.
Sosedi sta se sprli
Velenje, 11. decembra - V nedeljo zvečer sta se pred blokom v Šaleku sprli sosedi. Policisti so obema napisali plačilni nalog.
Ogrožanje varnosti
Velenje, 12. decembra - V ponedeljek je 48-letni Kavčah policistom prijavil, da je pri njegovi stanovanjski hiši neznani voznik osebnega avtomobila naložil vanj staro železo. Ko ga je vprašal, kaj počne, je ta tako silovito speljal, da je moral odskočiti, da ga voznik ni povozil. Policisti bodo zoper storilca podali kazensko ovadbo za ogrožanje varnosti.
Vrstnik napadel vrstnika
Velenje, 12. decembra - V ponedeljek je 13-letni fant na poti iz šole na Šlandrovi fizično napadel vrstnika iz druge šole in mu povzročil lažje telesne poškodbe.
En pijan pridržan
V zadnjem tednu so velenjski policisti pridržali enega vinjenega voznika, in sicer v ponedeljek. V tem tednu bodo policisti izvajali poostren nadzor.
B/S/H/
$V

Srečno novo leto
2012
Naravni viri so naša najdragocenejša dobrina. Naša dolžnost je, da z njo ravnamo varčno.
Zahvaljujemo se vam za uspešno sodelovanje v iztekajočem letu in vam želimo vesele praznične dni. Da bomo tudi v letu 2012 uspešni pri doseganju skupnih ciljev, vam iskreno želimo še to, kar naši izjemno učinkoviti aparati privarčujejo: veliko energije!
V letu 2011 smo Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije donirali 11.000 EUR za počitnice otrokom iz socialno ogroženih družin. Ponosni smo, da smo sredstva za nakup poslovnih daril namenili v dobrodelne namene.
www.bsh-group.si
Bosch AND SIEMENS HQME APPLIANcES GRoUP

VI PIŠETE
15
Zaradi senčne lege je dovozna cesta do NC Velejapark pogosto spolzka, posledično pa prihaja do manjših prometnih nesreč-Preverili smo, zakaj je tako
Velenje, 12. decembra - Se je
tudi vam že zgodilo, da ste letošnjo jesen, ki je že kar nekjkrat postregla z nizkimi temperaturami, ki so v večernih urah spustijo pod ledišče, imeli težave ob vožnji v nakupovalni center Velejapark in iz njega? Na nas se je namreč obrnil bralec Peter, ki je imel pred kratkim ob zapuščanju garaže pod Velejapar-kom, na cesti, ki zavija proti ron-doju, prometno nesrečo. K sreči je »nastradala« le pločevina, vendar ga je zanimalo, zakaj cesta v hladnejših dneh ni primerneje vzdrževana, da do zdrsov vozil, ki na precej ozki dovozni cesti posledično peljejo do manjših prometnih nesreč, ne bi prihajalo.
Peter nam je povedal: »Okoli 16. ure sem zapuščal parkirišče NC Velejapark, na izhodu, na ovinku pred vključevanjem v rondo, sem imel prometno nesrečo. Voznika, ki se je pripeljal v nakupovalni center, je pri prilagojeni hitrosti v ovinku zaneslo, odbilo od robnika, nakar je trčil v mene. V tistem času, ko smo opravljali formalnosti, se je v desetih minutah podobno zgodilo še dvema voznikoma, vendar
brez posledic. Ko smo se o tej cesti pogovarjali z znanci, sem izvedel, da naj bi se isti večer, v kasnejših urah, podobno zgodilo še dvakrat. Enkrat naj bi na vozilu počila pnevmatika, drugič pa naj bi prišlo do poškodbe motorja in izteka olja.« Takih primerov naj bi bilo še nekaj, zato je Petra zanimalo, zakaj lastnik Velejaparka ne poskrbi za rednej-še vzdrževanje in večjo varnost na cesti ob nakupovalnem centru, zakaj ne posuje soli in peska, da do zdrsov ne bi prišlo.
Njegovo vprašanje smo naslovili na sedež podjetja v Maribor, menedžer centra Janez Korpič pa nam je pojasnil: »Obžalujemo vsako prometno nesrečo, ki se pripeti na območju NC Velejapark. Ko se je leta 2010 pripetila nesreča zaradi zdrsa pri dovozu v NC Velejapark na devetdesetstopinjskem ovinku, smo se sestali s strokovnjaki prometnega področja. Ugotovili smo, da je odcep neprestano v senčni legi, saj je v neposredni bližini gozda in zaradi velike specifičnosti vlage v jutranjem in večernem času postane cestišče gladko, čeprav ni zamrznjeno. Kljub soljenju nismo
dosegli želenih učinkov, prav tako smo nekajkrat z gasilsko ekipo Velenja visokotlačno oprali cestišče. Že naslednji dan je bil odsek ponovno gladek, vendar se ga da varno prepeljati s prilagojeno hitrostjo. Zaradi tega smo v letu 2010 namestili opozorilne prometne znake za spolzko cestišče, omejitev hitrosti na celotnem območju NC Velejapark pa smo znižali na 10 km/h.« NC Velejapark ima, je še poudaril Korpič, sklenjeno pogodbo za opravljanje zimske službe v skladu z zakonodajo in normativi o vzdrževanju cest.
Zelo verjetno je, da znaka s to omejitvijo hitrosti marsikdo ne opazi, zato je prav, da vas tudi s tem člankom opozorimo nanjo. Tudi zato, ker že najmanjši trk z avtom ni prijeten. Ne le, da se vsak prestraši, škodo je treba poplačati, avto pa popraviti, kar pomeni, da smo lahko kar nekaj časa brez njega. Zato upoštevajte omejitev hitrosti na območju Velejapraka, kadar so vremenske razmere zimske, pa še toliko bolj!
■ bš
Mnenja in odmevi
»Več luči, prosim!« (2)
Naslovnica prejšnje številke vašega tednika je poleg novice o zmagi Pozitivne Slovenije med bralce ponesla tudi komentar z naslovom »Več luči, prosim!«, ki pa je bil vse prej kot pozitivno naravnan. Dovolite, da za vaše bralke in bralce zapišemo nekaj pojasnil.
V mestni občini Velenje je skoraj tri tisoč svetilk javne razsvetljave. Razumljivo je, da ob takšnem številu svetilk pravzaprav ob vsakem času prihaja tudi do okvar. Trudimo se, da so te kar najmanj moteče in da so kar se da hitro odpravljene. Vzdrževalce javne razsvetljave o okvarah redno obveščamo. V povprečju vzdrževalci zamenjajo okoli 40 žarnic mesečno (septembra letos so jih na primer zamenjali 67, oktobra 34). Tako je v enem letu zamenjanih okoli 20 % vseh žarnic.
Zaradi racionalizacije in transparen-tnosti poslovanja smo se leta 2008 z vzdrževalci dogovorili, da popravljajo izključno tiste okvare, ki jih naroči plačnik storitev, torej občinska uprava. Poleg sodelavcev občinske uprave nas o okvarah javne razsvetljave obveščajo občani, predstavniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti, zaposleni v podjetju Elektro Celje ... Vsako obvestilo, ki ga prejmemo, še isti dan (po elektronski pošti in po
telefonu) posredujemo vzdrževalcem. Po prejetem sporočilu morajo vzdrževalci javne razsvetljave še isti dan ali najkasneje v treh dneh okvaro odpraviti. Kadar gre za zahtevnejša vzdrževalna dela, se z vzdrževalci še dodatno usklajujemo o načinu popravila in rokih. O vsakem opravljenem popravilu vzdrževalci sproti poročajo sodelavcu občinske uprave, ki je ob drugih nalogah odgovoren za delovanje javne razsvetljave. Račun za vzdrževanje javne razsvetljave občina prejme mesečno. Obvezna priloga računa sta seznam lokacij, na katerih so bila opravljena vzdrževalna dela, in število zamenjanih žarnic. Menimo, da je dogovorjeni način vzdrževanja dovolj učinkovit, res pa je, da so nekatere svetilke zastarele, se pogosteje kvarijo in ne služijo vedno svojemu namenu tako, kot bi si želeli. Sicer svetilke sistemsko (postopno) nadomeščamo s sodobnimi. Mestna občina Velenje pri javni razsvetljavi trenutno izvaja tudi dva pilotna projekta in več drugih ukrepov, katerih namen je zmanjšanje porabe električne energije in zmanjšanje svetlobne onesnaženosti. Prvi pilotni projekt pomeni optimizacijo napetosti na dveh odjemnih mestih, s čimer porabo električne energije zmanjšamo za približno 23 %. Eno od linij javne razsvetljave pa smo opremili s sistemom za upravljanje in nadzor, ki deluje tako, da
javna razsvetljava od vklopa do 19. ure obratuje 100-odstotno, med 19. in 22. uro, ko je promet na tem območju bistveno manjši, 60-odstotno, od 22. ure do izklopa (v času, ko prometa praktično ni) pa 35-odstotno. Po izračunih naj bi s takšnim obratovanjem porabo električne energije zmanjšali skoraj za polovico, dejanski prihranek pa bo znan ob končnem poročilu v naslednjem letu.
Občanke in občane ob tem ponovno obveščamo, da lahko vse napake, okvare ali pomanjkljivosti, ki jih opazijo na javni razsvetljavi, sporočijo na brezplačno telefonsko številko 080 88 09 ali na elektronski naslov info@vele-nje.si. Ob prijavi napake naj navedejo številko, ki jo najdejo na nalepki na drogu svetilke.
Glede nekoliko skromnejše praznične razsvetljave pa naj še enkrat povemo, da bomo tako prihranili 25 tisoč evrov, ki jih bomo po posebnem pravilniku razdelili med pomoči potrebne občanke in občane. Večina občank in občanov je to odločitev sprejela z razumevanjem in jo podprla. Tudi v občinski upravi smo še vedno prepričani, da bo v dobrodelne namene porabljen denar v našo lokalno skupnost prinesel več svetlobe kot nekaj snežink na drogovih javne razsvetljave.
■ Služba za odnose z javnostjo Mestne občine Velenje
Kraška bisera
Že dolgo me je vleklo čisto na jug kotička Slovenije, kjer se pri Sočer-gi stikata meji s Hrvaško. Celo od daleč sem ju že imela priliko videti, a ne čisto od blizu. Spodmole in naravni most namreč, ki se dvigata tik nad vasico Mlini - že na hrvaški strani.
Torej je bilo treba to skrivnostno področje dodobra raziskati in spoznati, to pa se je bogato obrestovalo. Konec oktobra je namreč Kras
limi
UIÜ
miu
zaradi ozkosti in nižine prehoda niti slučajno ne more priti z avtobusom. Težava se je pojavila zato, ker je ravno med Rakitovcem, ki sledi Podpeči, in Movražem na tem delu najlepši predel ruja. K sreči turistični zanesenjaki te lepe vasice prebujajo iz dremeža.
Ker »volja najde pot«, sem jo tudi jaz, saj »več glav več ve«. Tako se mi je ponudila priložnost, da se nam pridruži domačin vodnik, ki se ljubiteljsko ukvarja s proučevanjem zgodovine in sploh vsakršnih zanimivosti tega območja. Tako smo
Hrvaško, saj se spodaj nahajata mejna prehoda na cesti za Buzet. Tu nam je zastajal dih zaradi lepot mogočnih spodmolov in naravnega mostu, ki so v tem času ozaljšani z grmički ruja v vseh mogočih barvah.
Njegovo čarobnost smo nato doživljali po pobočjih, kamor pelje pot do taborske cerkvice sv. Kiri-ka, od koder smo se po hvaležnem slovesu od našega spremljevalca podali do ceste v Sočergi. Prepeljali smo se v Hrastovlje na bobiče, ki so nas omamljali s svojim istrskim okusom, se poveselili ob zvokih harmonike našega Janeza in nazdravili slavljenki Kristini ob siju smejoče
V objemu čarobnosti jesenskega Krasa.
najlepši zaradi ruja, saj ti zaradi neverjetno živih barv jemlje pogled in dih. Tik pred ogledno turo mi je Janez Medvešek, ki ga ljubitelji narave in vsega lepega dobro poznajo, poslal več kot dobrodošel kolaž ravno s tega območja. Tokrat sem se odločila, da se na to isto pot podamo tudi mi.
Ampak že v Podpeči in kasneje v Movražu sem z grozo ugotovila, da se skozi ti vasici po tej isti poti
se z njim sestali v Movražu, se v krasnem sončnem dnevu povzpeli na Kuk (498 m), se sprehodili po njegovi planoti z ogledom lepo ohranjene kamnite pastirske hišice, pokukali v kraška brezna ob poti, se spoznali s sledmi I. svet. vojne in si spotoma uspeli ogledati tudi kotiček »raja ruja po Medveškovo«.
Nato smo se spustili v vas Dvori, ki se nahaja v zatrepu Movraške vale, in se skoraj dotaknili meje s
se lune tudi še pred avtobusom z »dvojnim« opravičilom, saj je bil predvečer Martina.
Da smo večino poti domov peli, je bilo logično. Vsekakor smo za čudovito preživet dan zelo hvaležni Janezu Medvešku, ki se v svojih kolažih neumorno razdaja za vse nas.
■ Marija Lesjak
Izkazali so se
V Vodicah je bil 10. državni kviz gasilske mladine Slovenije. Nanj sta se po odličnem nastopu na občinskem in regijskem tekmovanju iz velenjske občinske
zveze uvrstili ekipi mlajših pionirk in pionirjev PGD Škale ter PGD Lokovica. Ekipa Škal je osvojila 12. mesto med 32 ekipami, člani ekipe PGD Lokovica pa 5. med prav tako tolikoekipami.
■ L. K.
Šesta licitacija vrednejših sortimentov lesa
Društvo Lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije v mesecih januarju in februarju 2012 organizirata že šesto licitacijo vrednejših sortimentov lesa v Sloveniji, ki bo tudi tokrat potekala na letališču v Slovenj Gradcu. V decembru bo potekal ogled primernih sortimentov lesa. Konec decembra in v začetku januarja je potrebno les posekati in skrojiti glede na kakovost sortimentov. Prevoz lesa bo potekal organizirano od začetka do sredine januarja. Vsak hlod bo pred prevozom opremljen s številko, ki bo razvidna tudi na dobavnici. Pri izbiri dreves za posek in prevzemanju hlodov bodo
lastnikom pomagali revirni gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije; na območju občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje so to revirni gozdarji iz krajevne enote Šoštanj. Za pomoč pri odločitvi, katere drevesne vrste naj se odpelje na licitacijo, vam na kratko predstavim podatke z zadnje, pete licitacije vrednejših sortimentov lesa v Sloveniji. Na
peti licitaciji je bilo ponujenih 1494 hlodov lesa, med njimi največ gorskega javorja, ki je tudi dosegel najvišjo ceno, to je kar 7760 evr za kubični meter. Po ceni mu je sledil črni oreh s 4740 evri, visoko je bil ocenjen tudi navadni oreh s 3500 evri. Zanimive vrste so bile še češnja, sliva, brek in kostanj. Seveda pa je lahko na šesti licitaciji drugače in bodo bolje ovrednotene druge drevesne vrste. Pomembno je, da so sortimenti pravilno skrojeni in očiščeni. Vsi prodajalci bodo morali plačati stroške licitacije v višine 12 evr/m3 lesa, če hlod doseže ceno nad 400 evr/m3 so stroški 20 evr/m3. Prevoz hlodov prodajalci organizirajo sami, v Šaleški dolini jim bo pri tem pomagalo Društvo lastnikov gozdov Šaleške doline in gozdarji Zavoda za gozdove, KE Šoštanj.
■ Aleš Ocvirk, Zavod za gozdove Slovenije, KE Šoštanj
SPORT IN REKREACIJA
"aHAS
15. decembra 2011
Odlično!
Velenje je bilo v nedeljo v središču pozornosti atletike - Atraktivna proga v lepem okolju, rekordna udeležba tekmovalk in tekmovalcev, veliko gledalcev - Prvenstvo, ki se ga bodo vsi gotovo še dolgo spominjali
Velenjskim atletskim zanesenjakom je evropska atletska zveza že drugič zaupala izvedbo tega nadvse zahtevnega tekmovanja. Ko so v nedeljo nekaj pred 16. uro skupaj s predsednikom evropske atletske zveze Švicarjem Hansjoergom Wirtzom predali zastavo zveze predstavniku Madžarske, saj bo glavno mesto Budimpešta gostilo ta množični tek v naravi naslednje leto (čez dve leti pa Beograd), so si Velenjčani zadovoljni oddahnili. Prireditev so tako rekoč izpeljali na vrhunski ravni. Ob atletih, ki so bili navdušeni nad zelo atraktivno progo ob Velenjskem jezeru, gledalcih, ki so tekmovalce lahko spremljali v živo od starta do cilja, obenem pa še prek velikega ekrana, jim je največje priznanje izrekel predsednik evropske krovne atletske organizacije.
Dosedanji 'kralj' odstopil, prišel(?) novi
Prav zaradi tega gotovo tujci in tudi domači tekmovalci ne bodo kmalu pozabili prestolnice Šaleške doline. Najbrž pa tudi ne gotovo
največji razočaranec nedeljskega tekmovanja, dosedanji kralj krosov Ukrajinec Sergij Lebed. Nastopil je na vseh dosedanjih krosih po uvedbi leta 1994 in doslej devetkrat zmagal. V Velenju je spet branil evropski naslov. Upal je, da si bo pritekel deseto, torej jubilejno zmago, vendar mu to ni uspelo, saj je odstopil.
Kot je povedal dan prej na novinarski konferenci v Velenju, je
imel po avgustovskem teku, ko je zmagal na 9,5 kilometra dolgem cestnem teku v Italiji, kar nekaj težav s stegensko mišico. Na naslednjem teku, oktobra, prav tako v Italiji, pa je zaradi bolečin odstopil. Zadnjih nekaj tednov pred velenjskim krosom je spet normalno vadil, a očitno je precenil svoje zmogljivosti in še ni bil dovolj pripravljen za zanj morda celo nekoliko preveč ravno progo. Namesto njega je tako postal nedeljski kralj s prepričljivo zmago na najzahtevnejši moški disciplini v Etiopiji rojeni Belgijec Atelaw Yeshe Bekele, ki je progo dolžine 9.870 m pretekel v 29 minutah in 15 sekundah. Zmage seveda ni pričakoval, zato je bil še toliko bolj vesel, ker: »V belgijski ekipi smo si želeli, da bi bil med prvo petnajste-rico, dvajseterico. Nisem najboljši finišer, zato sem vedel, da bom moral nabrati prednost na začetku, če hočem v boj za medalje. To mi je uspelo. Zadnja dva kroga sta bila zelo težka, vendar mi je uspelo
ubraniti prednost.«
Najboljši Slovenec je bil z 51. mestom domačin Boštjan Buč. Za njim je zaostal za minuto in 47 sekund. Z nastopom je bil zadovoljen, saj je njegova disciplina tek čez ovire na 3000 m. Še ves zasopihan je takoj po teku povedal: »Proga je bila zelo zahtevna. Povzročala mi je kar precej težav. Z uvrstitvijo nisem nezadovoljen. Ko sem pred tremi tedni treniral tukaj, je bila proga zelo ledena in trda. Tokrat pa je bilo drugače, saj je pred krosom članov po stezi teklo že 400 atletov in atletinj. Zato je bila zelo mehka. To je nam, tekačem s steze, povzročalo obilico preglavic. Nismo vajeni drsenja, kot so ga vajeni tisti, ki tečejo krose. Hitro sem se utrudil, ni mi bilo lahko. Toda na koncu
Že dolgo je ni bilo tako strah
V najdaljši ženski disciplini, teku na 8.170, je bila najhitrejša Irka Fio-nnuala Britton s časom 25:55, najhitrejša Slovenka pa Sonja Roman, naša najboljša tekačica na srednje proge. Za zmagovalko je zaostala minuto in 59 sekund. Tudi zanjo
Bodo še kdaj doživeli takšen vrhunski kros?
Tudi Martin Steiner, predsednik strokovnega sveta AZS in podpredsednik organizacijskega odbora na koncu utrujen kot vseh tistih nekaj sto ljudi, ki so sodelovali v izvedbi krosa, a zodovoljen z nastopom slovenskih reprezentantov
Buč in Jabolka
Na novinarski konferenci dan pred krosom je Boštjan Buč izdal zanimivo skrivnost, da teče z jabolkom v ustih, kadar mu želodčna kislina povzroča, seveda ob prevelikih naporih, težave z dihanjem
je napovedala uspešen povratek v atletiko po poškodbi pred dvema letoma. K atletiki se je želela vrni prav v Velenju. To je pojasnila takole: »Če bi bil kje v tujini, se ga ne bi udeležila. Teči pred domači gledalci pa je bil zanjo velik izziv po poškodbi in hkrati odgovornost, zato ni čudno, da je imela tremo: »Že dolgo, že leta, me pred startom ni bilo tako strah. To je bil le nastop pred domačimi ljubitelji atletike in nisem jih hotela razočarati. Vesela sem, da se počasi vračam in da dobivam tekmovalni občutek. Skratka, ognjeni krst je za mano in verjamem, da bo iz tekme v tekmo bolje.«
»Marjan, excellently« (odlično)
Mag. Marjan Hudej,
predsednik organizacijskega odbora: »Vnovična organizacija krosa je bila za nas velik izziv. Spet smo želeli premagati sami sebe. Znova so bile vse oči uprte v nas in na novo kros progo. Pred tekmo je bilo veliko vprašanj, zakaj smo menjali progo. Ko smo leta 1999 prvič izvedli evropsko prvenstvo krosu, je bil ta ob Škalskem jezeru. Tokrat pa smo hoteli pokazati svetu, da je možno tudi na rekultiviranih področjih, kjer se je včasih izvajala eksploatacija premoga, danes pa je to urejeno
Pred začetkom te letos največje športne prireditve v državi je ob navzočnosti predsednika Atletske zveze Evrope Hansjoerga Wirtza (na sredini) in predsednika organizacijskega odbora mag. Marjana Hudeja (levo) atlete, trenerje in druge njihove spremljevalce ter gledalce nagovoril velenjski župan Bojan Kontič, ki je tudi simbolično odprl tekmovanje.
Del tistih, ki so zadnje dni »noč in dan« skrbeli za organizacijo
sem vseeno zbral še nekaj moči in prehitel tekmeca, ki je bil deset metrov pred mano.«
velja, da je dosegla pričakovano uvrstitev. Bolj kot uvrstitve se je veselila, ker ni izgubila tekmovalnega občutka in da je uspela brez težav preteči tako zahtevno in tako dolgo progo. Z dobrim nastopom
okolje, izpeljati takšen projekt, tako zahtevno tekmovanje, kot je evropsko prvenstvo v krosu.»
Od tistih, ki spremljajo krose in tudi od mnogih tekmovalcev je bilo slišati besede navdušenja nad pri-

SPORT IN REKREACIJA
17
vlačno stezo; da je bil to najboljši kros doslej ... Predsednik Evropske atletske zveze Wirtz vam je najlepše in veliko priznanje izrekel s kratkim stavkom: »Marjan, excellently« (odlično).
»Resnično, vsi so bili navdušeni in so poudarjali, da je bil to najboljši kros doslej. Poškodb skorajda ni bilo, gledalcev je bilo veliko, bili so navdušeni; omogočili smo jim, da so tekmovalce lahko spremljali tudi na velikem ekranu ... Ob tem se moram javno zahvaliti vsem, ki so pomagali. To, kar so počenjali zadnje dni, je zahtevalo nečloveški napor, vendar so zmogli in vse je teklo kot ura. Organizacjski odbor je štel 30 ljudi: Če štejem še druge sodelavce, je bilo v ta projekt vključenih več kot 300 ljudi oziroma prostovoljcev. Hvala pa tudi vsem pokroviteljem, dežurni zdravniški službi, skratka, še enkrat hvala vsem.«
Slovenci po pričakovanjih
Martin Steiner je bil na krosu v dvojni vlogi: kot podpredsednik organizacijskega odbora, hkrati pa kot predsednik strokovnega sveta slovenske atletske zveze. Pozorno je spremljal nastope slovenskih atletinj in atletov: »Bilo je veliko dela, priprav, visoka in zahtevna organizacija podprta z moderno tehnologijo. Rezultati slovenske reprezentance so bili v skladu s pričakovanji, tako da sem sedaj, ko je vsega konec, resnično zelo zadovoljen z obeh strani. Prepričan sem, da smo z organizacijo in postavijo tako pregledne in atraktivne proge postavili visoke standarde naslednjim organizacijam, da jih bodo, pa naj ne zveni kot samohvala, približali velenjskim.«
Še kdaj kros v Velenju? Prvi je bil pred dvanajstimi leti, ta je drugi, bo tretji spet čez dvanajst let?
»Želim si da, vendar vem, da s to organizacijo in z nami, vsaj zase lahko to rečem, ne več.«
Res je organizacija tako vrhunske prireditve, kot je bila letošnja, tako organizacijsko kot finančno, zahtevna, vedno je tudi veliko kandidatov za prireditev, a pravimo: nikoli ne reci, nikoli.
■ Stane Vovk
Slovenske uvrstitve:
Člani (73 uvrščenih):
51. Boštjan Buč (Slo) +1:47
57.	Mitja Kosovelj (Slo) +2:12 59. Anton Kosmač (Slo) +2:31 65. Riko Novak (Slo) +3:20
67.	Tomaž Pliberšek (Slo) +3:25
68.	Robert Kotnik (Slo) +3:42
Članice (49 uvrščenih):
29. Sonja Roman (Slo) +1:49
Mlajši člani (97 uvrščenih):
69.	Mitja Krevs (Slo) +1:34 75. Peter Oblak (Slo) +1:46 85. Vid Zevnik (Slo) +2:15 91. Rok Potočnik (Slo) +2:58 94. Gašper Bregar (Slo) +3:13
Mlajše članice (42 uvrščenih):
41. Tina Berčič (Slo) +3:32
Mladinci (108 uvrščenih):
38. Urban Jereb (Slo) +0:53 62. Rok Puhar (Slo) +1:11
83.	Jan Dovč (Slo) +1:30
84.	Davor Cimermančič (Slo) +1:36 101. Jernej Šemrov (Slo) +2:03 108. Jan Samide (Slo) +4:05
Mladinke (92 uvrščenih):
21. Maruša Mišmaš (Slo) +0:45
58.	Mateja Pokrivač (Slo) +1:21 88. Andreja Žagar (Slo) +2:31
90.	Sonja Neger (Slo) +3:03
91.	Jerneja Smonkar (Slo) +3:19
92.	Klara Ljubi (Slo) +3:33
Nizajo zmage
Rokometaši Gorenja so se tudi v Mariboru prepričljivo zmagali - Leto bodo sklenili s tekmo v Novem mestu
V zaostali tekmi 13. prvenstvenega kroga so se rokometaši Gorenja s sijajno igro oddolžili Cimosu za poraz pred tednom dni, s katerim jih je izločil iz nadaljnjega slovenskega pokalnega tekmovanja. Zmagali so lažje, kot so morda pričakovali, s šestimi goli razlike. Izidi je bil 31 : 25. Zanimivo, tudi pred tednom dni je bila enaka razlika. In tudi na obeh tekmah je odločilno prispeval k zmagi vratar. V Kopru Gorazd Škof s 23 obrambami, v Velenju Gorenjev Milan Gajič s prav toliko. Po tej zmagi so se Velenjčani spet povzpeli na prvo mesto. Po nepolnem 13. krogu so edino moštvo brez poraza, saj je vodstvo tekmovanja po izstopu Loke iz lige izbrisalo vse njene tekme, torej tudi 5. kroga v Škofji Loki,
v kateri so doživeli edini poraz v tem delu prvenstva. Zaradi njega so nekateri na mesto prvega trenerja nameravali pripeljati nekdanjega trenerja Kopra Matjaža Tominca, ki je s Cimosom sprva resda žel uspehe, nato pa ga je moral zapusti zaradi slabih rezultatov oziroma so z njim sporazumno prekinili sodelovanje. Branko Tamše pa bi skupaj s Tomažem Juršičem postal njegov pomočnik. S takšnim 'scenarijem' se niso strinjali mnogi velenjski ljubitelji rokometa, predvsem naj-zvestejši Šaleški graščaki. Na srečo se to ni zgodilo, saj bi to bil gotovo redek ali morda celo edini primer zamenjave trenerja, ki ni izgubil nobene tekme.
Proti Koprčanom so velenjski rokometaši tekmo odločili v svojo
Padel je tudi Koper...
REKLI
Branko Tamše, trener: »Izjemno sem zadovoljen s potekom dogodkov na zadnjih tekmah. Uspešno premagujemo težke ovire in tudi zadnja tekma z Mariborom ni bila za nas nič lažja. Igrali smo na »vročem« terenu in voda na mlin domači ekipi je bilo naše igranje v zelo zgoščenem ritmu. Sedaj potujemo v Novo mesto, do koder želimo prinesti novi dve točki in nato mirno pričakati nadaljevanje prvenstva.«
korist tako rekoč že v prvih deseti minutah. Začeli so silovito in ob granitni obrambi ter hitrih nasprotnih napadih, ko nasprotnik kar osem minut ni dosegel gola, v 10. minuti vodili že s 7 : 1, v 20. minuti pa je njihova prednost znašala že osem golov, na odmor pa so odšli s prednostjo petih. Po nekaj minutah igre v drugem polčasu so se gostje približali domačim na štiri gole zaostanka. Nato pa so domači spet nadaljevali v hitrem ritmu in imeli nekaj minut pred koncem že devet golov prednosti, nato so zaigrali bolj sproščeno in Koprčani so nekoliko ublažili poraz.
Pri Gorenju so se strelsko najbolj izkazali Jure Dolenec z devetimi, Klemen Cehte s šestimi in Fahrudin Melič s petimi goli, pri gostih pa je skorajda polovico, in to 11 golov, dosegel Matjaž Brumen. Povsem nerazpoložena sta bila Milorad Krivokapic in Dejana Bombač, saj sta dosegla le vsak po en gol. Krivokapič še tega s sedmih metrov.
V 14. krogu so velenjski rokometaši gostovali v Mariboru. Razigrali so se šele v drugem polčasu. Zmagali visoko, kar z devetimi goli razlike (36 : 27), in zadržali prednost treh točk pred drugim Celjem PL.
■ vos
Nastja Govejšek izpolnila normo za MEP
V Madžarskem mestu Miškolc je bil od petka do nedelje turnir kadetskih plavalnih reprezentanc Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Srbije, Romunije in Slovenije. Na tekmovanju v 50 m bazenu sta v vsaki disciplini države zastopala po dva plavalca in plavalki oziro-
ma skupno največ deset kadetov in deset kadetinj. Za ekipno uvrstitev so upoštevali le rezultate do osmega mesta. Zmagala je Madžarska (320 točk) pred Poljsko (150 točk), Češko (137 točk), Slovenijo (113 točk), Romunijo (57 točk), Slovaško (38 točk) in Srbijo (22 točk). V slovenski ekipi je bila najuspešnejša velenjska plavalka. Dosegla je edini slovenski zmagi v posamični konkurenci. Najhitrejša je bila na 50 m (26,77) in 100 m prosto (57,58) ter izpolnila normo za nastop na
mladinskem evropskem prvenstvu (MEP), ki bo julija 2012 v Antwer-pnu. Nastopila je tudi v vseh treh štafetah Slovenije. Odločilno je pripomogla k zmagi štafete 4 x 100 m prosto, v kateri je Slovenija dosegla tretjo zmago. Štafeta 4 x 200 m prosto je z rezultatom 8:35,89 osvojila drugo mesto in postavila državni kadetski rekord. V reprezentančni trenerski ekipi je bil tudi Nastjin trener Jure Primožič.
■ Marko Primožič
Elektra ponovno na zaključnem turnirju
Druga ekipa, ki je v letošnji sezoni uspela vzeti skalp šoštanjskim košarkarjem, je nekoliko presenetljivo Messer. V Mariboru so v napeti in zanimiv tekmi ob koncu slavili gostitelji s 73 : 71. Mariborčani stopnjujejo svojo formo, kar so z zmago proti letos izvrstni Elektri le še potrdili.
Gašper Potočnik, trener Elektre Šoštanja: »Videlo se nam je, da nismo bili pravi, čeprav smo bili rezultatsko celo srečanje blizu in bi se lahko tekma na koncu iztekla tudi drugače. Kljub vsemu je to povsem zaslužena zmaga Maribora Messerja, ki nam je težave povzročal predvsem z napadalnim skokom. Ne glede na tokratni poraz so naši rezultati to sezono še vedno dobri.« V soboto gostuje Elektra v Rogaški.
Gorenja vas ni bila resna ovira
Veliko bolj nasmejani so se šoštanjski košarkarji vrnili s pokalne tekme, ki so jo igrali le en dan po srečanju z Mariborom Messerjem. Druga tekma je bila zgolj formalnost, saj so v Šoštanju košarkarji Elektre slavili z več kot 60 točkami naskoka. Tudi na povratni tekmi v Gorenji vasi so prikazali resen pristop in se ob koncu veselili zaslužene zmage z rezultatom 83 : 46. Potočnik je dal precej priložnosti mlajšim igralcem, ki so jo dobro izkoristili. Najučinkovitejši je bil sicer izkušeni kapetan Nuhanovič z 21 točkami, izkazali pa so se tudi Guna z 11 točkami, Pajevič in Rizman sta jih dosegla 10, Lekič 8, 7 točk pa je dodal petnajstletni Aljaž Šlutej.
■ Tjaša Rehar, foto: T. Sinigajda
Potrdili prvo mesto
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so se ekipi Santane Logatec oddolžili za poraz v pokalnem tekmovanju. Šoštanjčani so tokrat zaigrali bolje in gostitelje premagali z gladkih 3 : 0. Tekma v Logatcu je bila izenačena zgolj v prvem nizu do 21. točke, nato pa so vajeti igre v svoje roke prevzeli varovanci Zorana Kedačiča. Prvi niz so tako dobili s 25 : 22.
V nadaljevanju so odbojkarji Šoštanja Topolšice bili sicer nekoliko slabši pri začetnih udarcih, vendar so z dobrim blokom in obrambo uspeli ustaviti napade domačih in jih tudi silili v lastne napake. V drugem nizu so Šoštanjčani oddali 19 točk, v tretjem pa še točko manj.
Z zmago so šoštanjski odbojkarji potrdili prvo mesto na lestvici, že v soboto pa jih čaka nova težka preizkušnja, saj v Šoštanj prihaja tretjeuvr-ščena ekipa Črnuče ACH I. Srečanje bo ob 19. uri.
■ tr
Tako so igrali
Prva NLB Leasing liga, 13. krog
Gorenje Velenje - Cimos Koper 31:25 (16:11)
Gorenje Velenje: Gajič (20 obramb), Taletovic, Zaponšek, Melič 5, Medved 1, Bezjak 3, Dolenec 9 (2), Rutar, Cehte 6, Miklavčič 1, Musa 3, Gaber 1, Golčar, Gams, Šimič 2, Dujmovič. Cimos Koper: Podpečan (4 obrambe), Škof (7 obramb), Skoko, Dobelšek 3, Brumen 11, Čemas, Bombač 1, Poklar 1, Džono 5, Krivokapič 1 (1), Skube 2, Konečnik, Rapotec, Bogunovič, Bunda-
lo 1, Osmajič.
Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 3 (2), Cimos Koper 2 (1). Izključitve: Gorenje Velenje 4 minute, Cimos Koper 6 minut. Drugi izidi: Istrabenz Plini Izola - Maribor Branik 24:24 (11:12), Trimo Trebnje :
- Celje Pivovarna Laško 27:30 (11:15), Krka - Šmartno Herz Factor banka 26:26 (11:14), Ribnica Riko hiše -Krško 34:24 (18:9). Vrtsni red: 1. Gorenje Velenje 11 tekem -21 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 11 -18, 3. Cimos Koper 12-17, 4. Istrabenz Plini Izola 12 - 13, 5. Trimo Trebnje 12 - 12, 6. Maribor Branik 12 - 11, 7. Ribnica Riko hiše 12 - 8, 8. Krško 12 - 8, 9. Krka 12 - 7, 10. Šmartno
Herz Factor banka 11 - 7, 11. Jeruzalem Ormož 11 - 6. Loka je izstopila iz tekmovanja.
14. krog:
Maribor Branik - Gorenje Velenje 27:36 (15:16), Cimos Koper - Krka 31:23 (15:7), Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 27:26 (13:14), Celje Pivovarna Laško : Ribnica Riko hiše 26:19 (12:7), Krško : Istrabenz Plini Izola 21:14 (11:10); prosta: Šmartno Herz Factor banka.
Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 12 tekem - 23 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 12 - 20, 3. Cimos Koper 13 - 19, 4. Istrabenz Plini Izola 13 - 13, 5. Trimo Trebnje 13 - 12, 6. Maribor Branik 13
-	11, 7. Krško 13 - 10, 8. Jeruzalem Ormož 12 - 8, 9. Ribnica Riko hiše 13
-	8, 10. Krka 13 - 7, 11. Šmartno Herz Factor banka 11 - 7. Loka je izstopila iz tekmovanja.
Pari 15., zadnjega kroga v tem letu (17. in 18. decembra): Krško - Maribor Branik, Istrabenz plini Izola - Celje Pivovarna Laško, Ribnica Riko hiše
-	Jeruzalem Ormož, Trimo Trebnje
-	Šmartno Herz Factor banka, Krka -Gorenje Velenje
1. A DRL za ženske, 12. krog Veplas Velenje - GEN-I Zagorje 21:29 (6:12), Krim Mercator - Antrum Sežana 46:19 (28:8), Piran - Naklo-Tržič 42:31 (22:12), Mercator Tenzor Ptuj - Olimpi-ja 33:32 (17:13), Celje Celjske mesnine - Krka 26:33 (10:17); preloženo:
Burja Škofije - Mlinotest Ajdovščina
Liga Telemach, 9. krog
Maribor Messer -Elektra Šoštanj 73 : 71 (50 : 50, 37 : 39, 25 : 20)
Elektra Šoštanj: Rizman, Zagorc 17 (1-1), Julevič 11 (44), Lelič 13 (5-8), Lekič, Nuhanovič, Bajramlič 14 (3-3), Bukovič 5, Horvat 11 (6-6) Vrstni red: 1. Helios Domžale 18, 2. Elektra Šoštanj 16, 3. Zlatorog, 4. Šentjur oba 15, 5. Maribor Messer, 6. Rogaška Crystal, 7. Hopsi Polzela vsi 13, 8. Geoplin Slovan 12, 9. LTH Castings Mercator, 10. Parklji oba 10.
2. DOL moški, 8. krog
Santana Logatec -Šoštanj Topolšica 0 : 3 (-22, -19, -18)
Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Lipovac, Krajnc, Golob, Nastič, Boženk, Akrap, Pavič, Menih, Koželnik, Kugonič.
Vrstni red: 1. Šoštanj Topolšica 22, 2. Fužinar Metal Ravne 20, 3. Črnuče ACH 1 17, 4. National Žirovnica 13, 5, KEKOOprema Žužemberk, 6. Santana Logatec, 7. Hoče vsi po 11, 8. Murexin 10, 9. Endal Vuzenica 5, 10. Braslovče
RAZVEDRILO
AS
15. decembra 2011
Nagradna križanka Habit
Mi vam pomagamo, svetujemo in posredujemo pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudimo maksimalno odgovornost, znanje in izkušnje. Smo imetniki licenc IBN in
GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami.
Vsi, ki kupujete, prodajate, najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor, ste vabljeni v prostore agencije na Šaleški cesti,skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev
za vas! Kot upravljalec objektov, skrbimo za obratovanje in vzdrževanje večstano-vanjskih ter poslovnih objektov .
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do torka, 27. decembra na naslov: Naš čas, d. o. o.,
habit
Habit, d.o.o.,
Koroška cesta 48, 3320 Velenje
Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka »Habit«. Izžrebali bomo tri nagrade: 3 karte, 2 karti in eno karto za ogled Muzeja premogovništva Velenju.
Hvala za zaupanje!
Habit, upravljanje z nepremičninami, d.o.o.
Koroška cesta 48, Velenje Telefon: 03 777 0 350 http://www.habit.si
Naj bo mirnih in srečnih dni v novem letu čimveč!
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19
	20	21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33	34	35		

UTRIP
19
Nove znamke
Pošta Slovenije je konec novembra izdala 29 znamk, od tega štiri redne, pet priložnostnih, šestnajst osebnih znamk ter razglednično dopisnico
Redna znamka z novoletnim motivom štiriperesne deteljice je letos prvič izšla v dveh nazivnih vrednostih, in sicer A in C.
Izvedba letošnje božične znamke je enaka, njen motiv pa je poprtnik oz. božični kruh.
Novi znamki v seriji Z žlico po Sloveniji prikazujeta loško smojko, starodavno postno jed, ki izvira iz Škofje Loke in okolice, ter znamenito sladico kremno rezino z našega turističnega bisera Bled.
V letu 2011 začenjamo novo
serijo - Slovensko industrijsko oblikovanje. Prva znamka iz te serije prinaša kot motiv mikrofon MKS--EXCLUSIVE oblikovalca Marka Turka. Znamka za 0,58 evra je pripravljena v mali poli z desetimi znamkami.
Nova je tudi serija Naravni parki Slovenije. Na bloku z eno znamko z nazivno vrednostjo 0,77 evra je prikazan detajl iz krajinskega parka Sečoveljske soline.
S prikazom bronaste pašne spone s prizorom lova, najdene na Mol-niku pri Ljubljani, zaključujemo serijo Arheološke najdbe. Znamka je, kot vse druge iz te serije, izšla v bloku z eno znamko in ima nazivno vrednost 0,92 evra.
Obstoječi ponudbi okvirjev osebnih znamk so dodali še božični in novoletni motiv. Izdali so štiri nove pole osebnih znamk, vsaka pola pa je sestavljena iz štirih različnih znamk z nazivnimi vrednostmi A, B, C in D, ki se v poli petkrat ponovijo. Motive uradne izdaje z naslovom Praznična pošta želja so
tokrat prispevali mladi ustvarjalci iz osnovnih šol.
Ob 70. obletnici bitke v Dražgošah je izšla razglednična dopisnica, ki prikazuje spomenik, postavljen v spomin na ta dogodek.
Dodatne informacije o novih izdelkih lahko najdete na spletni strani www.posta.si. ■
Rogel-METAL d.o.o.
Gavce 28 a • Šmartno ob Paki
Vsem poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto!
Vsem poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in sporočamo, da smo namesto voščilnic sredstva namenili v humanitarne namene (Društvu gluhih in naglušnih Celje).
rad i o @ a If a
mmwutMii'iiirt
<5 m
O N 5 CO (0 «O
'	N
t H
Zgodilo se je ...
od 16. do 22. decembra
16. decembra 1956 so se v dvorani Doma Svobode Velenje na letni skupščini Športnega društva Rudar in Telovadnega društva Partizan odločili za združitev obeh društev v eno z imenom TVD Partizan - Rudar Velenje;
16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalec, ki je od leta 1928 do začetka druge svetovne vojne živel in poučeval na šoli v Šmartnem ob Paki; sredi decembra leta 1972 je bil v Velenju prvi klubski festival amaterskega filma, na katerem je nagrado strokovne žirije in občinstva prejel film »Rekord« avtorja Staneta Hafnerja iz
Velenja;
-	18. decembra 1994 je bil drugi krog volitev za župane v mestni občini Velenje in v občini Šmartno ob Paki; v mestni občini Velenje je bil za župana izvoljen Srečko Meh, v občini Šmartno ob Paki pa Ivo Rakun;
-	18. decembra 1999 je Planinska zveza Slovenije podelila najvišje priznanje zveze, svečano listino, članici Planinskega društva Velenje Anici Podlesnik;
-	19. decembra 1922je bil v Šoštanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik - Kajuh; Kajuhov pesniški opus je dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklu Ljubezenske in v nekaterih značilnih ženskih pesmih - Kje si, mati, Materi padlega
partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu; zlasti v teh delih je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved z narodnoosvobodilno tematiko; v obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi - V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije; njegova kratka in neiz-peta življenjska pot se je tragično končala 22. februarja leta 1944 na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami, ko je padel kot borec 14. divizije;
-	v noči na 20. december leta 1997 je požar zajel ostrešje šoštanj-ske graščine in ga popolnoma uničil; brez strehe nad glavo je tako začasno ostalo 39 družin;
-	22. decembra 1868 je bil v Šale-ku pri Velenju rojen slovenski komponist in pevovodja Fran Korun Koželjski;
-	22. decembra leta 1892 se je v Pulju rodil pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik - Noordung; njegovi predniki so izhajali iz naših
Karel Destovnik Kajuh (arhiv Muzeja Velenje)
krajev, saj je bila Potočnikova mati doma iz Vitanja, oče pa iz Spodnjega Razboija; leta 1929 je Potočnik v Berlinu izdal knjigo z naslovom »Problem vožnje po vesolju«, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike.
Pripravlja: Damijan Kljajič
jm
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Adi Smolar v eMCe placu
Bodite pozdravljeni v predprazničnem času, ki ga tudi letos lahko preživite drugače, kot vas navajajo trgovci. Če vam ni do kupovanja dragega in neuporabnega kiča, pa bi vseeno radi koga obdarili, se nam pridružite v akciji zbiranja nepokvarljive hrane in
higienskih pripomočkov za socialno ogrožene družine, ki jo vodijo prostovoljci Mladinskega centra Velenje. V njihovih vrstah smo tudi člani ŠŠK--ja in njegove dijaške sekcije, ki vas vabimo, da ste med sobotnim nakupovanjem v večjih trgovskih centrih v Velenju pozorni na stojnico, kjer prostovoljci zbirajo testenine, moko, mleko, pralni prašek in druge nujne potrebščine za vsako gospodinjstvo. Tudi vi lahko prispevate kaj iz svojega nakupovalnega vozička in pomagate pripraviti resnično lepo darilo za velenjske družine, ki bodo praznike preživele bolj skromno, kot si lahko predstavljamo.
Če razmišljate o obdarovanju svojih prijateljev pa razmislite o predčasnem
darilu: karti za koncert Adija Smolarja z Mestnimi postopači, ki bo v soboto, 17. decembra, ob 21.00 v eMCe placu! To bi gotovo bilo všeč vsem, saj je Adi Smolar avtor številnih hitov, ki jih poznajo vsi. Karte po ceni 5 evr za člane ŠŠK-ja in po ceni 7 evr za ostale obiskovalce že lahko rezervirate na spletni strani www.emceplac.si. V eMCe placu se bo dogajalo tudi jutri, 16. decembra! Ob 21.00 se bo pričelo novoletno bassovanje društva CUF. Uživali boste v glasbi in videu najbolj interdisciplinarnih ustvarjalcev v mestu. Družili se bomo z DJ Mitac, Loutseau, Some1else, Karman Energy, MMBassa ter Vj B0c, Vjerd in Flash Goran. Vrata bodo odprta na stežaj, vstopnine ne bo!
Naj vas še enkrat povabimo na silvestrovanje v Novi Sad. Gotovo se želite sprostiti v dobri družbi, se naužiti balkanskega melosa in najesti tradicionalnih specialitet! Zato ne odlašajte in se čim prej prijavite na spletni strani www.ssk-klub.si! Veseli bomo vaše družbe!
In ne pozabite preveriti novih ugodnosti, ki si jih lahko zagotovite s članstvom v ŠŠK-ju. Saj veste, v novem letu bo vse drugače. Prebrali boste tisto knjigo, naučili se boste danščino, redno hodili plavat, v fitnes in na badminton. Zato si že zdaj zagotovite ugodne članarine! In predvsem uživajte!
■ tf
rjj
oroskoo
Oven od 21.3.do21.4.
Polni boste idej, uspešno izpeljane pa vam bodo tudi vračale energijo, ki jo potrebujete za njihovo uresničitev. Največja težava bo v tem, da vam bodo sodelavci kar težko sledili, saj sami zadnje čase nimajo toliko energije kot vi. Večina vaših znancev in prijateljev tudi že misli na božične in novoletne praznike in proste dni, vi pa še kar kalkulirate in računale, saj veste, da ne bodo čisto prosti. Ker vam vsak poslovni uspeh pomeni izziv, tudi o prostih trenutkih še ne boste kaj veliko razmišljali. Partner s tem ne bo najbolj zadovoljen, vi pa ne boste mogli iz svoje kože. Potrudite se in vsaj njemu posvetite več časa.
Bik od 22.4. do 20.5.
Dnevi, prekratki za vaš okus, se vam zdijo precej enaki, čeprav veste, da se približuje obdobje, ki zna biti veliko bolj naporno kot so bili zadnji tedni. Ker pa je denarnica precej prazna, se zavedate, da bo treba več delati. Tolažili se boste na različne načine, še največ pa s tem, da se boste ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. V pozitivnem smislu, saj boste po dolgem času zase naredili veliko več kot ste doslej. Telesna aktivnost vam bo pomagala pregnati težke misli in težave, ki so se nakopičile v zadnjih dneh. Čas bo, da potegnete črto pod leto, ki odhaja in si naredite načrte za leto, ki prihaja.. Še vedno pa morate paziti pri prehrani, saj so virusi na pohodu, vi pa niste imunsko najbolj odporni. Ukrepajte, preden vas napadejo.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Toliko dela boste imeli, da ne boste okoli sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko bolje in ne le bežno spoznali z nekom, ki bi vam lahko v življenju še veliko pomagal. Z njim bi lahko preživeli tudi praznike, ki se jih letos po svoje kar bojite. Tako pa je veliko vprašanje, če boste v naslednjih dneh, tudi, ko bo najhujše delo in gneča mimo, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. In ki vas želijo povabiti v svojo družbo zato, ker vas cenijo in imajo radi in ne zato, ker bi morda v tem videli kakšne koristi. Izogibajte se neiskrenih in škodoželjnih ljudi. Dobro veste, kateri so, kajne?
Rak od 22.6. do 22.7.
Partner bo postajal iz dneva v dan bolj nestrpen, ker še nista uspela uresničiti velike želje, pa čeprav sta se oba trudila. Zato bo doma precej napeto. Morda niti ne besedno, lahko da si bosta vse sporočala z molkom, kar vam je še težje, kot če bi si naglas povedala, kar mislita in čutita. Dolgo ne boste več zdržali, a preden bobu rečete bob premislite, kako to najbolje in taktično najbolj razumno izpeljati, da ne boste vsega skupaj še poslabšali. Lahko se celo zgodi, da bo vaša partnerska zveza zašla v najhujšo krizo doslej. Tudi predpraznični čas, ki zna biti naporen, lahko to še poslabša.. Počutje žal ne bo najboljše.
Lev od 23.7. do 23.8.
Najbolj boste uživali v samoti. Skoraj čisto vse, kar se bo ob koncu tega tedna dogajalo okoli vas, vam bo šlo na živce. Želeli si boste le miru, a želja se vam še nekaj dni ne bo uresničila. Še dobro, da se tega zavedate, ker bo zato lažje zdržati vse, kar vas čaka v teh dneh. Spoznali boste tudi, kako dolge so lahko noči, saj boste v teh dneh tudi spali bolj slabo. Morda bi bilo dobro, da namesto da se premetavate, Ne pustite, da se pogreznete v malodušje, saj vanj žal že drsite. Najlažje boste sedanje počutje premagali z večjo telesno in duhovno aktivnostjo. Finance? Ne bo še najbolje, zato z darili ne pretiravajte.
Devica od 24.8. do 23.9.
Če bo ob koncu tega tedna v deželo res prišla zima, boste med tistimi, ki bodo tega zelo veseli. Ker si jo letos že želite, saj se vam sploh ne zdi, da se leto res poslavlja. Več kot na prostem boste v teh dneh sicer doma, na suhem in toplem. Žal ne po svoji želji in krivdi, tako bo od vas zahteval splet okoliščin. Pa vendarle ne boste rekli ne niti enemu vabilu na vesela druženja s prijatelji in poslovnimi partnerji, ki jih bo v teh dneh še nekaj. Od letošnjega leta, ki vam sploh ni bilo naklonjeno, se boste dobro poslovili. Predvsem pa boste v dobri družbi dobili več energije in tudi nekaj idej, kako lepše začeti leto 2012. Zdravje? Morda si boste morali brisati nos, a kaj hujšega ne bo.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Končno si boste znali vzeti čas zase in za svoje telo, s tem pa se bo umirila tudi vaša duša, ki ji zadnje tedne niste prizanašali. Kot niste prizanašali prijateljem in tudi sodelavcem, kar so vam nekateri precej zamerili. Če boste iskreni do sebe in njih, boste morali priznati, da tudi upravičeno. Pa čeprav so tudi vaši argumenti močni, bodo težko opravičili vse, kar se bo dogajalo v nekaj naslednjih dneh. Tudi vaš partner se je spremenil. Na bolje. Končno vas ne le razume, ampak tudi podpira. To vam bo večkrat pokazal, z enim od dejanj vas bo v nedeljo več kot prijetno presenetil. Pokažite mu, kaj vam pomeni,
saj to tudi pričakuje.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Vsaka napakica na denarnem področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani in pazljivi, vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Naj vam bo to dober nauk za prihodnost - bolj pazljivo in bolj skrbno bo treba ravnati z družinskimi financami, sploh, ker so prihodki lahko že jutri precej spremenjeni kot doslej. Še dobro, da boste ta mesec vseeno dobili več evrov kot ste jih pričakovali. In to vas bo rešilo, ko boste morali poravnati stare račune. Počutje bo iz dneva v dan bolj optimistično.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Večina se veseli praznikov, hiti po nakupih, izdeluje darila. Vi pa boste vsaj še ob koncu tega tedna z mislimi čisto nekje drugje. Težave, ki jih imate trenutno, niso zanemarljive. Ker se tega dobro zavedate, jih ne boste preprosto spregledali in pometli pod preprogo. Čeprav predpraznični čas res ni primeren, se reševanja lotite takoj. Če bo potrebno, prosite tudi za pomoč. Sploh, ker dobro veste, pri kom jo boste tudi dobili. Ob tem se boste morali dokopati do odgovora na vprašanje, komu sploh še lahko resnično zaupate. Dokler ne boste vedeli, previdno čakajte.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Zadovoljni boste zakorakali v drugo polovico zadnjega meseca v letu. Čeprav niste pristaš velikih in bučnih praznovanj, se jim letos ne boste mogli izogniti. Če boste pametni, boste na njih poiskali ljudi, ki na to samo čakajo, saj se vam marsikdo sploh ne upa približati. Hladno delujete, v resnici pa to sploh ne drži. Družina bo v teh dneh od vas pričakovala veliko, vi pa ji boste želje izpolnili. Morda še več, kot so upali pomisliti. V teh dneh ste res lahko zadovoljni. Pohvale boste deležni tudi iz tistih smeri, ki vam doslej niso kazale prav nobene naklonjenosti. Zvezde vas bodo res razvajale, ni kaj.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čeprav niste hudo izbirčni, boste ugotavljali, da je vsak dan manj stvari, ki bi vas resnično spravile v dobro voljo. Kljub temu, da ste v zimskih mesecih pogosto takega počutja, vam v teh dneh ne bo lahko. Še darila, ki vas vedno spravijo v dobro voljo, tokrat ne bodo dosegla svojega namena. Pa čeprav boste zelo verjetno še pred Božičem dobili neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Od rok vam bo šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja. Glavo imate že nekaj dni preobremenjeno, polno težkih misli. Čas je, da se sprostite. Vprašanje je le, kako. Odgovor boste morali
najti sami. Po možnosti čim prej.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Čeprav tudi naslednji dnevi ne bodo čisto brezskrbni, predvsem zato, ker niste končali vsega, kar ste želeli, boste med tistimi, ki vas bodo zvezde najbolj razvajale. Če se boste za kaj resnično odločili, vam bo to tudi uspelo. In to hitreje kot računate trenutno. Nikakor pa ne boste razumeli, zakaj se vam je čez noč nekdo, ki ga imate že dolgo zelo radi, tako močno odtujil. Ste morda pomislili, da se je ustrašil tega, kar se je v zadnjih tednih pletlo med vama? Posledice bi lahko bile ali zelo lepe in romantične ali pa prava katastrofa za vajino sedanje življenje. Če so čustva pristna, ne bodo kar tako ugasnila, zato ne hitite.
TV SPORED
""CAS
15. decembra 2011
Četrtek, 15. decembra
Petek, 16. decembra
Sobota, 17. decembra
Nedelja, 18. decembra
Ponedeljek, 19. decembra
Torek, 20. decembra
Sreda, 21. decembra
tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Daj, Domen, daj, ris. nan.
10.20	Aleks v čudežnem vrtu, ris.
10.25	Luka, ris.
10.30	Male sive celice, kviz
11.15	Najboljše počitnice na svetu,
igrani film
11.30	Slavna peterica, 23/26
12.00	Poročila
12.05	Slovenski vodni krog: Trebuščica, dok. odd.
12.35	Ugriznimo znanost:
Samozadostna bivalne enota
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Odkrito
14.20	Nizvodno od šole, dok. feljton
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Turbulenca: Pravljice
16.15	Prava ideja!, poslov. odd.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Babilon.tv: Lasje
17.55	Pozabljeni zaklad, 2/3
18.25	Minute za jezik
18.35	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Pogledi Slovenije
21.30	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.35	Muzej sodobne umetnosti
Metelkova
00.10	Dnevnik, ponov.
00.35	Slovenska kronika
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Infokanal
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Prihaja Nodi, ris.
10.20	Kravica Katka, ris.
10.30	Palček Smuk, ris.
10.35	Nočko II. , ris.
10.50	Martina in ptičje strašilo:
Razočaranje
11.00	Maks, 2/8
11.30	Glasbena šola: Jakost
12.00	Poročila
12.05	Muzej sodobne umetnosti
Metelkova
12.35	Knjiga mene briga
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Pogledi Slovenije
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Črno beli časi
16.00	Slovenski utrinki
16.25	Babilon.tv: Lasje
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba, potroš. odd.
17.50	Pozabljeni zaklad, 3/3
18.25	Bali, risanka
18.40	Kanopki, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Polnočni klub: Prazniki
prihajajo
00.15	Sinovi anarhije (I.), 2/13
01.05	Posebna ponudba, potro. odd.
01.30	Dnevnik
01.55	Slovenska kronika
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.45	Infokanal
n 02.45 Infokanal
TVSLOr
07.00 Infokanal
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.45	Dobro jutro
13.35	Videozid
14.20	Misija Evrovizija
16.00	Vokalna skupina Plamen iz
Rotonta, 1/2
16.35	Mostovi
17.05	Kingdom (III.), 5/6
18.55	Evropski magazin
18.30	Univerza
18.55	Videozid
19.50	Žrebanje deteljice
19.55	Londonski vrtiljak
20.30	Nogomet, evrop. liga,
Birmingham - Maribor, prenos
23.10	Nogomet, evrop. liga,
Birmingham - Braga, povzetek
23.25	Športni izziv
23.55	Nogomet, evrop. liga, povzetki
00.25	Kifeljc, 2/5
01.55	Videozid
02.45	Zabavni infokanal
POP
06.45	Tv prodaja
07.15	Ko se zaljubim, nad.
08.05	Pola, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Preobrazba doma, nad.
10.05	Tv prodaja
10.35	Ameriška princeska, res. ser.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Vzgoja po pasje, dok. ser.
14.50	Moji dve ljubezni, nad.
15.50	Eva Luna, nad.
16.45	Ko se zaljubim, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Ko se zaljubim, nad.
17.50	Larina izbira, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.50	Podjetni
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Ameriške sanje, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Na kraju zločina, nan.
23.25	Mentalist, nan.
00.20	Beg iz zapora, nan.
01.15	24ur, pon.
02.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Razvojna strategija
Premogovnika Velenje, pogovor - dr. Milan Medved, predsednik uprave Premogovnika Velenje 11.35 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja - Chateau 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna
oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka - Kdo
dela bee ee ee? 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, svetovalna odd. 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Na obisku ... pri Janku Oraču 22.25 Vabimo k ogledu 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
09.55	Glasnik
10.20	Dobro jutro
11.35	Magazin v alp. smučanju
12.05	Alp. smuč., sp, SVSL (M),
prenos
13.40	Videozid
14.30	Osmi dan
15.00	Firma.tv
15.40	Pust na Primorskem, dok. odd.
16.10	Circom regional, tv Maribor
16.40	Črno beli časi
16.55	Knjiga mene briga
17.20	Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.
17.50	Alp. smuč., sp, SVSL (M),
posnetek
18.50	Judo, grand prix, posnetek
20.00	Resnica je tam zunaj ali resnična zgodbao Protkolih sionskih starešin, franc. dok. odd.
20.50	Oglaševalci (II.), 12/13
21.40	Slepota, koprod. film
23.40	Mala selivka, dok. odd.
01.05	Videozid
01.55	Zabavni infokanal
POP
06.35	Tv prodaja
07.05	Ko se zaljubim, nad.
08.00	Pola, nad.
08.55	Tv prodaja
09.10	Preobrazba doma, dok. ser.
10.05	Tv prodaja
10.35	Ameriška princeska, res. ser.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Vzgoja po pasje, dok. ser.
14.30	Ljubezen skozi želodec - recepti
14.35	Moji dve ljubezni, nad.
15.35	Eva Luna, nad.
16.40	Ko se zaljubim, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Ko se zaljubim, nad.
17.50	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Minuta do zmage
21.00	Krojač iz Paname, am. film
22.00	24ur zvečer
22.30	Krojač iz Paname, nad. filma
23.35	Očetov dan, am. film
01.30	24ur, ponov.
02.30	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo
11.50	Hrana in vino, kuharski
nasveti
12.15	Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Miš maš, otroška oddaja
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Hrana in vino, kuharski nasveti
19.10	Vabimo k ogledu
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice,
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Vabimo k ogledu
21.10	Ujemi sanje, razvedrilna oddaja
22.10	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.40	Mura Raba TV
00.05	Vabimo k ogledu
00.10	Videospot dneva
00.15	Videostrani, obvestila
06.00	Kultura
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke, 5/10
07.20	Nočko II., ris.
07.35	Bine, nan.
07.55	Skrivnosti, odd. za otroke
08.40	Ribič Pepe
09.00	Iz popotne torbe: Igrajmo se
09.15	Male sive celice, kviz
0.00	V dotiku z vodo, 14/26
0.40	Polnočni klub
1.55	Tednik
3.00	Poročila, šport, vreme
3.25	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
4.30	Senca škandala, am. film
6.05	O živalih in ljudeh, tv Maribor
6.25	Na vrtu, tv Maribor
7.00	Poročila, šport, vreme
7.15	Sobotno popoldne
7.25	Prenova doma
7.30	Kdo ima prav?
7.45	Jermanovo oko
7.50	Trije na Damjana
8.30	Ozare
8.40	Fifi in cvetličniki, risanka
9.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moji, tvoji, najini, 5/17
20.30	Pisani pajčolan, am. film
22.40	Kulturni vrhovi, 3/4
23.10	Poročila, šport, vreme
23.45	Ozemlje na prepihu
23.55	Boj za kri, koprod. film
01.30	Ozare, ponov.
01.35	Dnevnik, ponov.
02.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
TV SLO T
07.45	Skozi čas
08.00	Pogledi Slovenije
09.25	Posebna ponudba, potr. odd.
10.00	Nord. smuč., sp, smuč. teki,
studio Rogla
10.10	Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vož.
11.00	Nord. smuč., sp, tek na 15 km
(M) klasično, prenos
12.20	Alp. smuč., sp, smuk (M),
vključ. v prenos
13.20	Nord. smuč., sp, tek na 10 km
(Ž) klasično, vklj. v prenos
13.50	Alp. smuč., sp, VSL (ž), 2. vož.
14.15	Nord. smuč., sp, skoki, vklj. pr.
15.30	Judo, grand prix, posnetek
16.30	Častni krog, pregled sezone F1
17.00	Planet šport, ponov.
17.25	Ruth 246,8, dok. film
18.40	Zdravko Čolič, glasbeni ogenj, ki
gori že 40 let, ponov.
20.00	Trendove nagrade
20.30	Gala koncert, Gustavo Dudamel, Juan Diego Florez in LA filharmoniki
22.00	Na lepše
22.25	33/45, sobotna glasbena noč:
Pankrti, koncert
23.45	Videozid
00.30	Brane Rončel izza odra
02.15	Zabavni infokanal
06.40	Ozemlje na prepihu
07.00	Nina Nana, ris 07.05 Dim, Dam, Dum, ris.
07.10	Mojster Miha, ris.
07.20	Pokec, ris. 07.25 Penelopa, ris.
07.30	Timi gre, ris.
07.40	Kajetan in Plavi lisjak, ris.
07.50	Veterinar Joc, ris.
08.00	Franček, ris.
08.10	Janezek in Samuel, ris.
08.20	Fifi in cvetličniki, ris.
08.30	Gregor in dinozavri, ris.
08.40	Palček David, ris. 09.05 Mala kraljična, ris. 09.15 Luka, ris.
09.20	Smrkci, ris. 09.45 Bali, ris.
09.55 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 10.15 Šport špas, 6/7 10.45 Sledi, tv Maribor 11.15 Obzorja duha: Čas je za odpuščanje
12.00	Ljudje in zemlja, tv Koper
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Na zdravje! 15.15 Prvi in drugi 15.25 Alpe, Donava, Jadran 15.55 Otroci Amazonije, dok. odd.
17.00	Poročila, šport, vreme 17.15 Ugani kdo pride na večerjo?
18.40	Gregor in dinozavri, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport 19.45 Šport
20.00	Misija Evrovizija
22.00	Druinske zgodbe: Alksander,
Jaka in Tina Lucu 22.55 Poročila, šport, vreme 23.25 Ars 360
23.40	Krivica, 1/2 01.25 Alpe, Donava, Jadran
01.50	Dnevnik, ponov. 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji
03.10	Infokanal
TV SLO T
07.40	Skozi čas 08.05 Globus 08.35 Turbulenca: Pravljice 09.15 Nord. smuč., sp, smuč. teki,
studio Rogla 09.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja
10.20	Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vož. 11.15 Nord. smuč., sp, sprint (M+Ž),
vklj. v prenos
12.40	Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja
13.20	Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. voz. 14.15 Nord. smuč., sp, skoki, vklj. v.p.
15.30	Judo, grand prix, posn.
16.30	Častni krog, pregled sezone
formule 1, ponov.
17.00	Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.
17.30	Gib stene, dok. feljton
18.00	Luka Šulič in Stjepan Hauser,
dok. odd.
18.50	Oltarji Špika, dok. film
19.50	Žrebanje lota
20.00	Mali širni svet (I.), 8/10
21.00	Bukovniške točke, dok. feljton
21.30	Nedokončani film, dok. odd.
23.00	Vrt, igrani film
23.10	Jezero, igrani film 23.25 Rop stoletja, igrani film 23.45 Zabavni infokanal
06.10	Ars 360
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Krtov božič, ris. film
10.35	Bacek Jon, ris.
10.40	Sprehodi v naravo: Suhi plodovi
11.00	Iz popotne torbe: Igrajmo se
11.20	Šport špas, 6/7
12.00	Poročila
12.05	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Alpe, Donava, Jadran
13.55	Na lepše
14.20	Obzorja duha: Čas je za
odpuščanje
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Prvi in drugi
16.00	Družinske zgodbe: Aleksander,
Jaka in Tina Lucu
17.00	Poročila ob petih
17.25	Duhovni utrip
17.40	Pogled na .
17.55	Erazem in potepuh, 1/5
18.35	Risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Poročila, šport, vreme
23.05	Pisave
23.35	Glasbeni večer
00.45	Duhovni utrip
01.00	Dnevnik, ponov.
01.30	Slovenska kronika
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Roli Poli, ris.
10.20	Penelopa, ris.
10.25	Ančine nogice, ris.
10.35	Pingu - pingvin, ris.
10.40	Kaša, ris.
10.45	Studio Kraškraš
11.30	Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Prvi in drugi
12.20	Pisave
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Babilon.tv: Lasje
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
16.00	Knjiga mene briga
16.15	Muzej sodobne umet.
Metelkova
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Ugriznimo znanost
17.40	O živalih in ljudeh
17.55	Erazem in potepuh, 2/5
18.30	Minute za jezik
18.35	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Odkrito
21.00	Poročilo: ŽBE, dok. meseca
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Globus
23.35	Zlati časi, Licemersko trgovanje
z zlatom, dok. odd.
00.20	Ugriznimo znanost
00.35	O živalih in ljudeh
00.50	Dnevnik, ponov.
01.20	Slovenska kronika
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
n 02.05 Infokanal
TVSLOr
07.00 Infokanal
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.20	Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja
11.30	Dobro jutro
13.20	Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja
14.45	Videozid
15.35	Sobotno popoldne
16.45	Pri Pearsonovih, 3/8
17.10	ARS 360
17.20	Dober dan, Koroška
17.50	Alp. smuč., sp, SL (M), posn.
18.55	Aritmija
19.50	Žrebanje 3x3 plus 6
20.00	Dediščina Evrope: Neposlušni portugalski konzul, franc. film
21.45	Na utrip srca: Presenečenje v
Teksasu, am. film
23.20	Zunaj sezone, koprod. film
01.00	Aritmija
01.50	Zabavni infokanal
Z_dljd vi II II IIUI\dl Idi	^^^^ ^^^^ ^^^^	ni rn n L ■ ■ c i
^^^ ^^^ ^^^	^^^^^^^^^	01.50 Zabavni infokanal
POP IJUIJ nnn
■	1	06.00 Tv prodaja	I ^ I ^
Tv prodaja	06.30 Dani in Dadi, ris. ser.	„n m t
Dani in Dadi, ris. ser.	06.35 Jaka na Luni, ris. ser.	06.50 Tv prodaja
Jaka na Luni, ris. ser.	06.50 Brata Koalček, ris. ser.	07.20 Ko se zaljubim, nad.
Tv prodaja Dani in Dadi, ris. ser.
6.35	Jaka na Luni, ris. ser.
06.50	Brata Koalček, ris. ser.
07.00	Nal in Lili, ris. ser.
07.05	Tobi in njegov lev, ris. ser.
07.10	Hobonavti, ris. ser.
07.25	Lupdidu, ris. ser.
07.30	Angelina Balerina, ris. ser.
07.45	Nal in Lili, ris. ser.
07.50	Martinov svet, ris. ser.
08.05	Florjan, gasilski avto, ris.
08.30	Metka, ris. ser.
08.45	Diego in prijatelji, ris.
09.00	Profesor Baltazar, ris. ser.
09.00	Neobičajna šola, ris. ser.
09.05	Sabrinino skrivno življenje, ris.
09.30	Neobičajna šola, ris. ser.
09.35	Nova generacija, ris. ser.
10.00	Bakugan, ris. ser.
10.25	Čarobni vrtiljak, ris. ser.
10.40	Živalski fenomeni, mlad. ser.
11.00	Beverly Hills 90210, nad.
11.55	Dobra mačka, nan.
12.25	Tri za ljubezen, am. film
14.00	Zmenki milijonarjev, res. ser.
15.00	Kuharski mojster, res. ser.
15.55	Kamera teče, dok. ser.
16.25	Vihar vseh viharjev, am. film
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Bes pod kontrolo, am. film
21.50	Igraj svojo igro, am. film
00.05	50 rešenih življenj, am. film
02.20	24 ur, ponov.
03.20	Nočna panorama
TDva npi in Dadi, ris. ser.
S.35 Jaka na Luni, ris. ser. Brata Koalček, ris. ser.
07.00	Nal in Lili, ris. ser. 07.05 Tobi in njegov lev, ris. ser.
07.10	Hobonavti, ris. ser. 07.25 Lupdidu, ris. ser.
07.30	Angelina Balerina, ris. ser. 07.45 Nal in Lili, ris. ser.
07.50	Martinov svet, ris. ser. 08.05 Moj mali poni, ris. ser.
08.30	Radovedni Jaka, ris. ser. 08.45 Grozni Gašper, ris. ser.
09.00	Profesor Baltazar, ris.
09.10	Neobičajna šola, ris. ser. 09.15 Jagodka, ris. ser.
09.40	Neobičajna šola, ris. ser. 09.45 Nova generacija, ris. ser.
10.10	Bakugan, ris. ser. 10.35 Čarobni vrtiljak, ris. ser.
10.50	Živalski fenomeni, mlad. ser.
11.10	Radovedni George, ris. ser.
11.20	Beverly Hills 90210, nan. 12.15 Dobra mačka, am. film 12.45 Mladi očka, am. film 14.25 Prenovimo kopalnico, res. ser. 14.55 Kuharski mojster, res. ser. 15.55 Kamera teče, dok. ser. 16.25 Zgodba o Kristusovem rojstvu, am. film
18.15 Ljubezen skozi želodec, kuh. o. 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Božiček Fred, am. film 22.05 Sfera, am. film
00.40	Ljubezen kot v filmu, am. film
02.30	24ur, ponovitev
03.30	Nočna panorama
.50	Tv prodaja
07.20	Ko se zaljubim, nad.
08.10	Beverly Hills 90210, nan.
09.00	Tv prodaja
09.15	Zmenki milijonarjev, res. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Kuharski mojster, res. ser.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, res. ser.
14.55	Moji dve ljubezni, nad.
15.50	Eva Luna, nad.
16.45	Ko se zaljubim, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Ko se zaljubim, nad.
17.50	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Ameriška ljubljenca, am. film
21.50	24ur zvečer
22.20	Razočarane gospodinje, nan.
23.10	Mentalist, nan.
00.00	Beg iz zapora, nan.
00.50	24ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
0
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.20	Dobro jutro
13.05	Aritmija
13.50	Bleščica, odd. o modi
14.25	Na vrtu, tv Maribor
14.50	Kulturni vrhovi: Grad nad
Slovenj Gradcem, 3/4
15.25	Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja
16.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
17.20	Slovenski vodni krog: Pišnica, dok. odd.
17.50	Košarka (M), evrop. liga, Kraka
- Le Mans, prenos
19.50	Žrebanje Astra
19.55	Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja
20.25	Odbojka, Liga prvakov, ACH Volley Ljubljana - Skra Belchatow, prenos
22.00	Vozovnice, ital. koprod.
omnibus
23.45	Brane Rončel izza odra
01.30	Videozid
02.25	Zabavni infokanal
POP
06.50	Tv prodaja
07.20	Ko se zaljubim, nad.
08.10	Beverly Hills 90210
09.00	Tv prodaja
09.15	Prenovimo kopalnico, res. ser.
09.40	Kamera teče, dok. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Kuharski mojster, res. ser.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, res. ser.
14.55	Moji dve ljubezni, nad.
15.50	Eva Luna, nad.
16.45	Ko se zaljubim, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Ko se zaljubim, nad.
17.50	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Telo kot dokaz, nan.
23.25	Mentalist, nan.
00.15	Beg iz zapora, nan.
01.05	24ur, ponov.
02.05	Nočna panorama
©
09.00	850. Miš maš, otroška oddaja
09.40	Vabimo k ogledu
09.45	Pozdrav pomladi 2011 - 2. del
10.30	Ujemi sanje, razvedrilna oddaja
11.30	Jesen življenja - Center starejših
- hiša generacij Laško
12.05	Videospot dneva
12.10	Videostrani, obvestila
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Mojca in medvedek Jaka - Kdo
dela bee ee ee?
18.40	Hrana in vino, svetovalna odd,
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	1983. VTV magazin
20.15	Kultura, informativna oddaja
20.20	Vabimo k ogledu
20.25	Zlati večer Tanje Žagar,
posnetek koncerta
22.10	Za več pravega veselja brez
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 850 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1982. VTV magazin 09.55 Kultura, inf. oddaja 10.00 Športni torek, športna oddaja 10.10 1983. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Na obisku . 11.30 Župan z vami, pogovor - gost: dr. Matic Tasič, župan Občine Prevalje 12.30 Vabimo k ogledu 12.35 Naj viža, ponovitev 13.50 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.40 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Modri Jan obišče vrtec 18.25 Naj živi otroški glas - otroški zbor
Vrtca Velenje (enota Vrtiljak) 18.35 Za več pravega veselja brez
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1983. VTV magazin, regionalni -
informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 11.50 Vabimo k ogledu 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.30 Lahko noč, otroci! 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice,
22.20	Jutranji
23.50	Vabimo k ogledu
23.55	Videospot dneva
00.00	Videostrani, obvestila
18.45 Pop corn, gl. kont. oddaja - Iris 19.45 Vabimo k ogledu 19.50 Zlati večer Tanje Žagar, posn. k. 21.35 Jutranji pogovori 23.10 Razvojna strategija Premogovnika Velenje, pogovor - dr. Milan Medved, predsednik uprave 00.10 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila
20.55 Regionalne novice 3 21.00 Župan z vami, kontaktna oddaja - gost:Bojan Kontič, župan MO Velenje 22.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Popotniške razglednice 11.25 Župan z vami: Bojan Kontič, župan MO Velenje, pogovor 12.25 Hrana in vino, svetovalna
oddaja, ponovitev 12.50 Videospot dneva 12.55 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Strokovnjak svetuje, kont. odd-19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1984. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.30 To bo moj poklic: Izdelovalec modnih oblačil - 1. del, izobraževalna oddaja 20.55 Videospot dneva 21.00 Kaj prinaša zakon o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev?
22.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
06.15	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči Hlaček, ris. nan.
10.30	Fifi in Cvetličniki, ris.
10.40	Ribič in Pepe, otr. odd.
11.00	Zlatko Zakladko
11.20	Pustolovščina, 14/24
12.00	Poročila
12.05	Poročilo: ŽBE, dok. meseca
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Tednik
14.20	Duhovni utrip
14.35	Črno beli časi
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ugriznimo znanost
16.00	O živalih in ljudeh
16.20	Globus
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca: Cilji
17.55	Erazem in potepuh, 3/5
18.35	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Aleksandrinke, dok. film
21.35	Kratki igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Prava ideja, poslov. odd.
23.35	Turbulenca: Cilji
00.05	Usodna nesreča II., 13/13
01.00	Dnevnik, pon.
01.30	Slovenska kronika
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
TV SLO T
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.20	Dobro jutro
12.15	Videozid
13.05	Otroci Amazonije, dok. odd.
14.00	Ugani, kdo pride na večerjo?
15.25	Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja
16.30	Mostovi
17.00	Poročilo: ŽBE, dok. meseca
17.50	Ratrakistov dnevnik, dok.feljton
18.25	Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja
19.15	Gimnastika, sp na prožni
ponjavi, posn.
19.50	Žrebanje lota
20.00	Športnik leta v Sloveniji, prenos
21.00	Šport
22.00	Bleščica, oddaj o modi
22.30	Slovenska jazz scena
23.25	Videozid
00.15	Zabavni infokanal
POP
06.50	Tv prodaja
07.20	Ko se zaljubim, nad.
08.10	Pola, nad.
09.00	Tv prodaja
09.15	Preobrazba doma, dok. ser.
10.05	Tv prodaja
10.35	Ameriška princeska, res. ser.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Čista hiša, res . ser.
14.55	Moji dve ljubezni, nad.
15.50	Eva Luna, nad.
16.45	Ko se zaljubim, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Ko se zaljubim, nad.
17.50	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Številke za umor, am. film
22.15	24ur zvečer
22.45	Policijska družina, nan.
23.40	Mentalist, nan.
00.30	Beg iz zapora, nan.
01.20	24ur, pon.
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna odd.
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1984. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 11.55 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.05 Hrana in vino, svetovalna oddaja
11.30 Kaj prinaša zakon o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev? 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Na obisku ... pri Slavku
Jezerniku 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Hrana in vino, svetovalna
oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 V spomin: Ivan Atelšek (1928 -2011)
20.50 Regionalne novice 3 20.55 Vabimo k ogledu
-	Terme Topolšica
21.00 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja, Tanja Žagar 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
21
Razstava posvečena dr. Josipu Vošnjaku
Šoštanj, 9. decembra - Letos mineva sto let od smrti znamenitega šoštanj-skega rojaka dr. Josipa Vošnjaka. V Muzeju usnjarstva na Slovenskem je postavljena spominska razstava, ki bo odprta vse do 22. marca.
V petek pa so v prostorih muzeja v organizaciji Muzeja Velenje in Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva pripravili še predavanjem o imenitnem rojaku. O njegovem delu, življenju in času je spregovoril dr. Jonatan Vinkler.
■ mkp
Knjižne novosti
Sandi Krstinic: Nevroprehrana: hrana za možgane in odlično čustveno počutje
Avtor knjige, ki je od letošnjega poletja dostopna tudi v slovenskem jeziku, opozarja, da moramo za svoje možgane znati poskrbeti. Ni zanemarljivo, katero hrano jim ponudimo, saj to pomembno vpliva na kvaliteto našega življenja. Nevroprehrana je mlada veda, ki se ukvarja z vplivi prehrane na nastanek čustev. Uradna medicina je še ne priznava, najnovejše znanstvene raziskave pa potrjujejo, da določena hrana izboljšuje delovanje možganov, kar ugodno vpliva na živčevje, prebavo in prekrvitev, posledica tega pa je večja odpornost zoper izzive vsakdana, kar ugodno vpliva na krepitev mentalnega zdravja. Preplet štirih osnovnih čustev v povezavi z osebnim temperamentom, hrano, nevrotransmiterji, glasbo in drugimi pomembnimi dejavniki namreč omogoča vsakemu od
mag. se. Sinili Krstinic, dr. med.
Nevroprehrana
Hrana za možgane in odlično čustvenn počutje
Sreča
m i/>
nas, da si glede na osebnostne poteze, trenutno razpoloženje in čas v dnevu izbere tista živila, ki bodo kar najbolje izboljšala njegovo počutje. »Vse diete, ki jih ljudje danes upoštevajo, so usmerjene samo v štetje kalorij in odrekanje. Prav nobena pa si ni zastavila za cilj nahraniti možgane. S tem zapostavljamo starodavno geslo Zdrav duh v zdravem telesu,« opozarja avtor, ki je že vrsto let zaposlen v farmacevtski industriji in se ukvarja predvsem z zdravili, ki vplivajo na osrednji živčni sistem.
■ Pripravila: bzj
SCEPEC REŠITVE -
1 V	1	II	V«	VI 1
zamolčane zdravilne moči začimb
Kako je mogoče, da smo o zdravilnih močeh začimb pred tisočimi leti vedeli več kot danes?
Naši predniki so poznali ne le njihovo kulinarično uporabo, temveč tudi moči pri zdravljenju različnih bolezni.
Danes živimo v prepričanju, da so sodobna zdravila veliko močnejša od tistega, kar lahko ponudi narava.
Naši znanstveniki se zelo redko lotijo raziskovanja tako navadnih snovi, kakršna so živila.
V zadnjem obdobju, ko je odmik človeka od vsega, kar bi bilo pristno, živo in naravno, dosegel neslutene razsežnosti, pa so začimbe izgubile še zadnje oporišče in v hrani so jih nadomestili kemični dodatki. Večina ljudi, zlasti na zahodu, se sploh ne zaveda, kaj smo s tem izgubili.
Začimbe so namreč naš zelo velik prijatelj pri spopadanju z različnimi težavami, delujejo antibakterijsko, protivnetno, protibolečninsko in so odlični antioksidanti.	■
Ščepec rešitve
vas pričakuje v eko Sončni trgovini
S tem oglasom vam v eko Sončni trgovini, NC Velenje (kletna etaža) priznamo 5 % popusta za knjigo Ščepec rešitev.
VELENJE
Četrtek, 15. dec.
17.00 Knjižnica Velenje
Predavanje z nastopom: Božiček Maj in palček Neli 18.00 Prostori kluba (Kopališka 3) Predavanje in delavnica: ThetaHealing 19.00 - 22.00
Kavarna Lucifer Koncert: Dalmatinska klapa 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert harmonikarjev Glasbene šole Velenje
Petek, 16. decembra
7.00 - 18.00
Središče mesta - pri sodišču Poulični božično-novoletni sejem 9.00 - 20.00
Mercator center Velenje Praznik kruha 12.00 - 20.00
Rdeča dvorana Velenje Smučarski sejem 16.00 in 17.30
Dom kulture Velenje Obisk dedka Mraza: Srečna hiška 16.00 - 17.30
Knjižnica Velenje Igralne urice 18.30 Titov trg in Cankarjeva ulica
Najlepše božično darilo 19.00 - 22.00
Kavarna Lucifer Koncert: Dalmatinska klapa 21.00 eMCe plac
CUF: Novoletno bassovanje
Sobota, 17. decembra
7.00 - 13.00
Središče mesta - pri sodišču Poulični božično-novoletni sejem 8.00 - 13.00
Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 - 13.00
Cankarjeva ulica 8. Praznični sejem - sejem drobnih daril in prazničnih dobrot 9.00 - 20.00
Mercator center Velenje Praznik kruha 9.00 - 13.00
Mercator center Velenje Ekološka tržnica 10.00 Mercator center Velenje Zmajček Jami in Jaslice v Postojnski jami, lutkovna predstava in promocija. 9.00 - 13.00
Cankarjeva ulica Čarobni oder Dom kulture Velenje Sobotne igrarije: Kresičnek - 20.00
Muzej premogovništva Slovenije Nočni ogled muzeja in obisk dedka Mraza 15.00 in 16.30
Dom kulture Velenje Obisk dedka Mraza: Srečna hiška 16.00 Muzej premogovništva Slovenije Ustvarjalnica za otroke
10.00
15.00
Kdaj - kje - kaj
18.30 Muzej premogovništva Slovenije
Predstava za otroke 21.00 eMCe plac
Koncert: Adi Smolar in Mestni postopači
Nedelja, 18. dec.
10.00 Velenjski grad
Pravljični nedeljski dopoldnevi: Babica pripoveduje 10.00 - 12.00
Mercator center Velenje Praznične Lumparije, Novoletni palčki , ustvarjalna delavnica s pravljico. 15.00 in 16.30
Dom kulture Velenje
Obisk dedka Mraza: Srečna hiška
Ponedeljek, 19. dec.
10.00 - 11.30
Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 50+ 17.00 Knjižnica Velenje
Delavnice, ustvarjalnice sveta: Nova Zelandija 17.00 Mercator center Velenje
Nastop otrok vrtca Najdihojca 17.30 Dom kulture Velenje
Čarobni večer 18.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev knjige: Tone Škarja, Na svoji sledi 18.00 Dom kulture Velenje
Božično-novoletni koncert
Torek, 20. decembra
18.00 Velenjski grad
Odprtje razstave 120 let železnice Velenje - Celje 19.19 Knjižnica Velenje
Srečanje rodoslovcev 18.00 Mercator center Velenje
Peka prazničnih piškotov z Lumpi kuharjem
Sreda, 21. decembra
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 17.00 Ploščad pred OŠ Gorica
Novoletno srečanje otrok KS Gorica
18.00 Glasbena šola Velenje
Božično-novoletni koncert 18.00 Mercator center Velenje
Obisk Božička s predstavo za otroke
ŠOŠTANJ Četrtek, 15. dec.
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 18.00 Hotel Vesna,Topolšica, preddvor Otvoritev tradicionalnih jaslic
Sobota, 17. decembra
10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem, Šoštanj
Pravljica in krasitev božične smrečice 10.00 Vila Mayer
Praznične ustvarjalne delavnice 15.00 in 16.30
Dom kulture Šoštanj Obisk dedka Mraza: Modra
barčica
19.00 Kulturni dom Šoštanj Dedek Mraz
Nedelja, 18. dec.
16.00 Telovadnica OŠ Šoštanj Božično - novoletni koncert pihalnega orkestra Zarja Šoštanj
Ponedeljek, 19. dec.
09.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 19.00 Dom kulture Šoštanj
Božično-novoletni koncert
Torek, 20. decembra
16.00 Vila Mayer
Pravljična urica 19.00 Dom kulture Šoštanj
Koncert: Dunja Tinauer - sopran, Rok Koritnik - bariton, Barbara Spital - flavta Sreda, 21. decembra 12.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Igrajmo se »Človek, ne jezi se« 19.00 Kulturni dom Šoštanj Jure Ivanušič (abonma)
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 15. dec.
16.30 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (predšolska skupina) 18.30 Dvorana Marof
Tečaj družabnega plesa za odrasle
Petek, 16. decembra
16.30 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (mlajša šolska skupina) 18.00 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (starejša šolska skupina)
Sobota, 17. decembra
9.00 do 12.00
Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica 10.30 Hiša mladih
Ustvarjalna delavnica 21.00 Dvorana Marof Brucovanje KŠŠF
Ponedeljek, 19. dec.
16.30 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice (predšolska skupina)
Torek, 20. decembra
18.00 Hiša mladih Joga
Sreda, 21. decembra
16.30 Hiša mladih
Plesno gibalne delavnice (mlajša šolska skupina) 18.00 Hiša mladih
Plesno gibalne delavnice (starejša šolska skupina) 18.00 Dvorana Marof
Prednovoletno srečanje svetnikov občine Šmartno ob Paki
Koledar imen
December/gruden
15 • Četrtek -
Kristina
16. Petek -Albina
17	• Sobota -
Lazar
18	• Nedelja - Teo
19	• Ponedeljek
Urban
20	• Torek - Julij
21	• Sreda -
Tomaž
Lunine mene
18 • decembra, ob 1:48, zadnji krajec
CITYCENTER Celje
•	četrtek, 15.12., od 14.00-19.00, Biotržnica
•	od 16.00-19.00, Škratove ustvar-jalnice-izdelki iz čebeljega voska
•	petek, 16.12. ob 17.00, ustvarjalna delavnica-izdelovanje kostumov in poslikav obraza, ob 18.00, obisk Božička
•	nedelja, 18.12., 11.00, pravljične urice v Džungli - Snežni angel
•	torek, 20.12., od 17.00-18.00, Otroške pravljice - Ko so snežaki Božič praznovali
•	Do 31.12. Božično-novoletni sejem
Jasli v Skornem
Turistično društvo Skorno znova prireja prireditev Žive jaslice v Skornem in sicer v ponedeljek, 26. 12. 2011 ob 18.00, pri cerkvi Sv. Antona v Skornem pri Šoštanju
KINO VELENJE • SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA:
FOOTLOOSE
(Footloose) Romantična plesna drama, 113 minut. Režija: Craig Brewer. Igrajo: Kenny Wormald, Julianne Hough, Dennis Quaid, Ziah Colon, Ray McKinnon, Ser'Darius William Blain, idr.
Petek, 16. 12., ob 18.00 Sobota, 17. 12., ob 20.15 Nedelja, 18. 12., ob 18.00
Sodobna izvedba kultnega filma o plesu in mladostnem uporništvu nas popelje v podeželsko mesto, kjer so zaradi tragične nesreče prepovedali večerne zabave, glasno glasbo in ples. Zadušljivo ozračje neskončnih omejitev prevetri prihod postavnega velemestnega mladeniča Rena. S pomočjo uporniške Ariel skuša Ren v sošolcih znova prebuditi mladostno razigranost in željo po plesu, vendar naleti na odločno nasprotovanje strogega Arielinega očeta.
SNEG NA KILIMANJARU
(Les Neiges du Kilimandjaro) Drama, 107 minut. Režija: Robert Guediguian. Igrajo: Ariane Ascaride, Jean-Pierre Darroussin, Gerard Meylan, Marilyne Canto, Anais Demo-ustier, idr.
Petek, 16. 12., ob 19.00 -mala dvorana Sobota, 17. 12., ob 21.00-mala dvorana Nedelja, 18. 12., ob 20.15 Film raziskuje delavsko vprašanje s pomočjo dilem, s katerimi se spoprijema nekdanji sindikalist, potem, ko ga oropa sodelavec v podobno nezavidljivem socialnem položaju. Michel je izgubil službo, vendar je njegovo življenje kljub temu polno zadovoljstva. Že trideset let je srečno poročen z Marie-Claire ter obdan z otroki, vnuki in bližnjimi prijatelji. Michel in Marie-Claire sta ponosna na svoje vrednote in politična prizadevanja. Svet se jima obrne na glavo, ko ju doleti brutalen napad dveh zamaskiranih, obo-
roženih mož, ki nesrečni par zvežeta in pobegneta z njunim denarjem, namenjenimpotova-nju na Kilimandžaro. Še večji šok doživita, ko ugotovita, da je rop organiziral Christophe, eden od Michelovih mladih sodelavcev, ki so ga odpustili hkrati z njim. Festivali in nagrade: Cannes 2011, Liffe 2011, filmska nagrada Evropskega parlamenta lux za leto 2011! S podporo Ministrstva za kulturo!
TINTIN IN NJEGOVE PUSTOLOVŠČINE: SAMOROGOVE SKRIVNOSTI
(The Adventures of TinTin) Animirana družinska pustolovščina, 107 minut Režija: Steven Spielberg Igrajo: Jamie Bell, Andy Ser-kis, Daniel Craig, Nick Frost, Simon Pegg, idr.
Sobota, 17. 12., ob 19.00 -mala dvorana
Nedelja, 18. 12., ob 16.00 -otroška matineja
Režiser kultnih filmov E.T. -
vesoljček, Jurski park in Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje se poda na osupljivo pustolovščino z iznajdljivim mladim novinarjem Tintinom. Z odkritjem skrivnostnega modela samorogove ladje se Tintin zaplete v skrivnostno iskanje izgubljenega zaklada, ki si ga želi prilastiti zlobni Red Rackham. Tintin združi moči s čudaškim kapitanom Haddock-om, ki rad pregloboko pogleda v kozarec in zato vedno znova povzroči več škode kot koristi. Toda Tintin ne obupa, temveč se pogumno poda na neverjetno avanturo, polno nevarnosti in prevar.
SANJSKA HIŠA
(Dream House) Triler, drama 92 minut. Režija: Jim Sheridan. Igrajo: Daniel Craig, Naomi Watts, Rachel Weisz, Marton Csokas, Claire Geare, Taylor Geare, Rachel G. Fox, Mark Wilson idr.
Petek, 16. 12., ob 20.30 Nedelja, 18. 12., ob 19.00 -mala dvorana
Uspešni založnik Will se z mla-
do družino preseli iz velemesta, toda začetno veselje preglasijo nerazložljivi dogodki. Will odkrije, da je bil njihov novi dom nekoč prizorišče krutega umora mlade mame in njenih hčerk. Med raziskovanjem smiselnih razlag Willu na pomoč priskoči prijazna soseda Ann. Ko družino pretresejo novi srhljivi pripetljaji, se mora Will soočiti z neprijetnim spoznanjem, ki zamaje vsa njegova prepričanja in ga pripelje na rob razuma.
Naslednji teden, od 23. 12. do 29. 12. napovedujemo:
animirano družinsko komedijo ARTHUR BOŽIČEK, romantično avanturo TRIJE MUŠKETIRJI, srhljivko NE BOJ SE TEME, animirano igrano komedijo SMRKCI, ljubezensko dramo LAHKO NOČ, GOSPODIČNA, mladinski detektivski film KOKO IN DUHOVI, romantično komedijo PRIJATELJA SAMO ZA SEKS, animirano pustolovščino WINX CLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA, dramo JANE EYRE
OBVESCEVALEC
""CAS
15. decembra 2011
c9fvto KORELC
RADIO VELENJE
Avtoličarstvo Vgradnja vetrobranskih steki
Vleka vozil
vozil za zavarovalnice
Polnjenje klima naprav Cenitev poškodovanih
Korelc Marko, s.p., Podkraj pri Velenju 10 R, Velenje T: 03 586 25 77,041 738 125, E: avto.korelc@telemach.net
ČETRTEK, 15. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.
Ugodno in kvalitetno polaganje parketa in laminata 031 677 018
STAVBNCr % \ Ivan Turk. s.p.
KNJIGOVODSKE STORITVE Golob Milena s.p.
"SpNTrubarjeva 1,3320 Velenje,	Z Vami Že 10 let!
X, / Tel: 03 097 57 40, Gsm: 041 462 930, milena.golobglsiol.net
C/ Strokovnost, diskretnost in dosegljivost ob vsakem času!
Vodimo poslovne knjige za samostojne podj., družbe, zasebne zavode in društva, davčno svetovanje, elektronske izvršbe za neplačnike...
Novim strankam vodimo prve mesece poslovne knjige brezplačno!
PETEK, 16. decembra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
glasbeni center
Matjaž Železnik
e-pošta: ma1jaz.zeleznik@siol.net
tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60
gsm: 041 714 240
^Jy/A^Uglaš£vanje in popravilo klavir) ev na terenu
PEUGEOT
avto igor
Čmova 33A, Velenje
•	prodaja novih vozil - PEUGEOT
•	pooblaščeni servis vozil PEUGEOT
•	prodaja rezervnih /nadomestnih delov In ostale opreme
•	kleparska popravila; za vsa vozila /znamke,
•	ličarska popravila;
za vsa vozila /znamke,
Podjetniki,
Pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite
naše bralce s svojimi uslugami.
Info: 03 898 17 50
SOBOTA, 17. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 18. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 19. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 20. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 21. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ABANKA
BANKA PRIJAZNIH LJUDI

OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDjMl|||
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.^
STAREJŠO osebo s kmetijo vzamemo v oskrbo (čiščenje, pranje, organizacija hrane). V zameno prevzamemo obdelavo kmetije. Savinjska z okolico. Gsm: 041 646 968
BSkBOznAnstvA
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse osamljene. Tel.: 03 57 26 319 Gsm: 031 836 378, 031 505 495, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold
MLAJŠI očka, ki nima sreče v ljubezni, išče žensko do 45 let. Skupaj nam je lahko lepo. Gsm: 041 859 096, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold OMOGOČAMO brezplačna spoznavanja ženskam do 48. leta, ostale plačajo 14 evrov. Gsm: 031 505 495, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold
PUNCE in gospe vseh starosti si želijo trajnih razmerij. Tel: 090 62 86 (1,99 evra/min.), Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold PODJETNIKI, upokojenci, delavci, kmetje, študentje, intelektualci, vdovci vas želijo spoznati. Tel.: 03 57 26 319, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold
nerremkInInS
V ZADREČKI dolini prodam starejšo hišo (opremljeno, vsi priključki), manjšo delavnico in čebelnjak. Gsm: 041 368 780, med 8. - 10. uro
RZNOIH
PLINSKO jeklenko ugodno prodam. Gsm: 041 793 702
PRIMORSKA vina (klet Čehovin -Štanjel) prodam. Konovo, Malgajeva 3. Gsm: 031 749 671
FŽVAU
habit
BIKOVO meso prodam. Gsm: 031 470 454 JAGENČKE za zakol prodam. Gsm: 031 542 798 TELICO simentalko, 150 kg težko, prodam. Gsm: 031 398 506
PRjDŠLKjgHIH
SENO v kockah, 170 kom in 4 okrogle bale sena, prodam. Gsm: 051 388 874 PŠENICO in koruzo, suho, prodam. Gsm: 041 946 944, kličite zvečer. DOMAČO vino, izabelo, prodam. Tel.: 03 58 69 993Gsm: 041 774 621 JABOLČNO vino, domači kis, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice
898 17 50
press@nascas.si
nepremičnine
Hablt. d.o.o.. Koroška 48, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
•	Samostojno hišo v Florjanu, v izmeri 200 m2, adaptirana 2006, parcela v izmeri 850 m2, odlično vzdrževano, na ravni sončni parceli.
Cena 189.000 evr.
•	3-sobno stanovanje v Velenju, desni breg, VP2,v manjši stavbi, pod trgovino Tržnica, 84 m2, adaptirano 2006.
Cena 89.000 evr.
•	2,5-sobno stanovanje v Šaleku, v izmeri 64m2, 1/8. nad., adaptirano 2004.
Cena 72.000 evr.
•	Samostojno, trietažno hišo v Ravnah, 320 m2, na sončni legi, čudovit razgled, 1445 m2 zemljišča, zgrajeno 2011, vredno ogleda.
Cena 370.000 evr.
več na
www.habit.si
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 5. dec. 2011 do 11. dec. 2011 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 5. dec. 2011 do 11. dec. 2011 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
RADIO VELENJE
Nagrajenci nagradne križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas, 1. decembra 2011 so:
Ivan Plešnik, Goriška 44, 3320 Velenje, Ivana Novak, Gregorčičeva cesta 16, 3320 Velenje, Matjaž Krajnc, Partizanska pot 3 A, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu družbe Jezernik.
POVEČAJTE
SI DOBIČEK
asopls/MM/radl
03 89817 58
GIBANJE PREBIVALSTVA
POVEČAJTE
SI UGLED
z oglaševanjem v naših medijih!
časopls/vldeostranl/radlo
03 89817 50
Upravna enota Velenje
poroke
Jožef Pačnik, Tolsti Vrh pri Mislinji 54, in Marjana Sevčnikar, Stantetova ul. 26, Velenje.
^mRTTHIIBHB
Jožef Golčer, roj. 1944, Cesta na Roglo 19, Zreče; Ljudmila Okorn, roj. 1914, Cankarjeva cesta 1 a, Velenje; Ivana
Skubic, roj. 1933, Rožanska ulica 3, Ljubljana; Karel Proje, roj. 1931, Otiški Vrh 91, Dravograd; Fani Černec, roj. 1950, Ločica ob Savinji 56 p, Polzela; Ivan Pevec, roj. 1929, Lahovna 14, Celje; Ivan Plešnik, roj. 1927, Vinska Gora 19 b, Velenje; Katarina Šmintic, roj. 1964, Arja vas 6a, Žalec; Bogomir Zazjal, roj. 1950, Mala Pirešica 3, Žalec.
cepilniki drv
gozdarski vitli od 30 do 85 kN klešče za hlodovino povezovalnik drv krožne žage
Vesele božične praznike in srečno 2012!
037771410 www.uniforest.si i biro@uniforest.si
SMUČARSKI KLUB VELENJE
organizira
TRADICIONALNI SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
v Rdeči dvorani. Odprt bo v
petek, 16.12.2011, od 12. do 20. ure sobota, 17.12.2010, od 9. do 18. ure nedelja, 18.12.2010, od 9. do 20. ure. Pridite, živahno bo! Vstopnine ni.
v decembru
ITTTT**
ZA KURJAVO
S 03 899 65 77 • 031 316 746
KARBON, d. o. o.
Čiste tehnologije
Koroška cesta 40 a, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 777 10 32, Fax: 03 777 10 35 E-pošta: info@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
KARBON
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI iDOMVVELENjjl
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
SKARNBSSLENIE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
BoiSZDiAvNjKjl
17. in 18. 12. - ANA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure).
IVETERINARS
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Minile zate so bolečine, v srcu pustila si lepe spomine. Čeprav si morala veliko bolečin trpeti, s teboj nam je bilo lepo živeti.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice
MARIJE LAH - Minke
2. 7. 1932 - 2. 12. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, Bolnišnici Topolšica, Pogrebni službu Usar, gospodu župniku za opravljen obred, praporščakom, pevcem in gospodu Kolarju za izrečene besede. Zahvala tudi Krajevni skupnosti Konovo, Društvu invalidov Konovo, Društvu upokojencev Konovo, zvezi borcev in Rdečemu križu.
Žalujoči: mož Alojz, sinovi Lojze, Rajko in Branko z družinami, vnuki Marko, Matej s Sibi, Gordana s Tilnom, Luka in Jaka
ter pravnuki Lea, Ana in Gal
ZAHVALA
Mnogo prerano je zatisnil svoje trudne oči dragi mož, oče, dedi in tast
FRANC OBRONEK
1953 - 2011
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam nudili pomoč in tolažbo. Hvala za izrečeno pisno in ustno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvala tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šentilj in vsem gasilcem, gospe Magdi za ganljive besede slovesa, praporščakom in gospodu župniku Mazeju za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili
k večnemu počitku.
Žalujoči: Vsi, ki te imamo radi
Naj osebnost 2011
Kdo po številu glasov najbližje
Tako kot smo napovedali, tokrat prvič objavljamo število glasov, ki ste jih v izboru naj osebnost 2011 namenili kandidatom, tokrat pa z lestvice prvič tudi umikamo tista dva, ki sta doslej prejela najmanj vaših glasov. Krog kandidatov se bo iz tedna v teden ožil. Na koncu se bosta za laskavi naslov potegovala dva.
Koliko glasov komu?
Miran Šumečnik je prejel 230 radijskih glasov in 185 glasov bralcev, skupaj 415 glasov.
Novalija Muminovic je prejel 346 radijskih glasov in 64 glasov bralcev, skupaj 410 glasov.
Dr. Matej Lahovnik je prejel 125 radijskih glasov in 174 glasov bralcev, skupaj 299 glasov.
Univerza za III. življenjsko obdobje je prejela 40 radijskih glasov in 232 glasov bralcev, skupaj 272 glasov.
Drago Kolar je prejel 19 radijskih glasov in 140 glasov bralcev, skupaj 159 glasov.
Jovan Stupar, dr. med., pa je prejel 25 radijskih glasov in 132 glasov bralcev, skupaj 157 glasov.
Kako glasujete?
Iz časopisa Naš čas izreže-te kupon (tokrat s številko 7), nanj napišete za koga glasujete. Kupon najpozneje do torka, 20. decembra, pošljite na naslov Naš
čas, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Kupone lahko oddate tudi v nabiralnik pred vhodom.
Glasovanje poteka tudi v programu Radia Velenje, vsak dan razen sobot in nedelj, dopoldne ob 9.50 in popoldne ob 16.50, vsakič tri minute (telefonski številki 897 50 03 in 897 50 04).
Nagrajenci zadnjega tedna
Med tistimi, ki ste glasovali s kuponom številka 6, smo tokrat izžrebali šest nagrad. Trgovina Osmica in bowling po dve uri bowlinga podarja Ireni Skrinar, Zidanškova 9, 3320 Velenje in Alenki Tomošek, Koroška 11 B, 3320 Velenje; Drogerije parfu-merije Beauty world podarjajo nego obraza Mileni Koren, Škale 11 A, 3320 Velenje in Mariji Kolar, Gavce 40, 3327 Šmartno ob Paki; Kozmetični salon Mojca iz Velenja pa podarja pedikuro in »Gelish« permanentno lakiranje Heleni Bačovnik, Skorno 20, 3325 Šoštanj in Angeli Jevšnik, Ravne 166, 3325 Šoštanj.
Sodelovanje nagrajujemo
Med tistimi, ki boste sodelovali s kuponom številka 7 bomo izžrebali dva darilna bona v vrednosti 20 evrov tedenskega pokrovitelja Optike Glas ter dve darili Drogerije parfumerije Beauty world.
Kupon za predlog naj osebnosti 7
Glasujem za_
Obrazložitev_
Moj naslov ,
UUSTICNA AMBULANTA
Merjenje dioptrije za oiala in kontaktne ieie • pregled oiesnega ozadja • merjenje očesnega pritiska • merjenje za vozniško dovoljenje
Okulistični pregled na zdravstveno kartico
Vesel prihod dedka Mraza
Dedek Mraz je razveselil velike in majhne otroke, saj je skupaj z zanimivim spremstvom v dolino - pripeljal veselje in predpra-znični utrip.
I
m v
■E i®" !B;
151 lil r
r


IpL Ä p
SBsmlqEZ
Prišel je prejšnjo sredo, od ponedeljka obiskuje vrtce in šole, konec tega tedna bo na 20 prireditvah obdaril 1800 predšolskih otrok
Velenje, 7. decembra - Malčki ga vsako leto znova težko čakajo. Le malo zatem, ko jih je obiskal prvi dobri mož Miklavž, so na velenjskem Titovem trgu množično priča-
kali dedka Mraza. Ta jim je najprej pomahal s strehe občinske hiše, potem jih je nagovoril z balkona Galerije, na koncu pa je med otroke prišel v spremstvu palčkov, plesalk
in čarobnih bitij. S kočijo so ga pripeljali tik pod oder, kjer je otroke že pred njegovim prihodom zabavala simpatična snežna vila Damjana Golavšek.
Na pravljično okrašenem prizorišču je za žar v otroških očeh poskrbel prav dedek Mraz, ki jim je obljubil veliko zabave, druženja in tudi daril. Nekaj drobnih jim je razdelil že v sredo zvečer, župan Bojan Kontič, ki je prišel pozdravit tako dobrega moža kot zbrane na trgu, pa je prisprbel topel čaj, saj je veter tisti večer precej neusmiljeno bril po mestu.
Dedek Mraz je v ponedeljek začel obiskovati po vrtcih v Šaleški dolini, od danes pa do nedelje pa bo na 20 prireditvah po krajevnih skupnostih razveselil kar 1800 otrok od tretjega do šestega leta starosti. Tokrat jim bodo najprej zaigrali igrico, potem pa bodo iz rok dobrega dedka dobili darilo, v katerem je knjiga in igračka. Izvajalske skupine so tudi letos tri; gledališka skupina Pravljični dotik iz Šoštanja bo igrala predstavo Biti priden je težko, lutkovna skupina As iz Vrtca Velenje bo zaigrala predstavo Modra barčica, kulturno društvo Škale pa predstavo Srečna hiška. Od 21. decembra dalje bo dedek Mraz obiskal še vse osnovne šole v dolini.
■ bš
Na drsanje v Šoštanj
Še so dobri ljudje, sponzorji, ki razumejo tiste, ki ne morejo na drago smučanje -Drsanje je zastonj
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 9. decembra - V Šoštanju so v petek zvečer slovesno odprli peto sezono drsanja. Drsališče so tudi tokrat uredili na rokometnem igrišču sredi mesta. Mnogi so nanj že nestrpno čakali.
Drsanje je brezplačno
Šoštanjsko drsališče postaja mesto srečevanj generacij. Tja prihajajo tudi tisti, ki ne drsajo. Na drsališču se utrjujejo tudi prijateljstva, pravijo fantje Jan Ramšak, Tadej Zaljuberšek in Albin Bešič, ki so na drsališču vsak dan in dodajajo, da so na petkov dan težko čakali. Po okus zimskih radosti v Šoštanju ni treba daleč, okusiti jih
je sredi mesta. Drsanje je zastonj, le izposoja drsalk stane evro. A decembrski dobri možje, vsi tri-
Jan Ramšak, Tadej Zaljuberšek in Albin Bešič na ledu utrjuje-
jo prijateljstvo.
Župan Darko Menih zaradi poškodbe tokrat brez drsalk
je, zatrjujejo, da toliko drsalk, kot so jih v teh letih podarili šoštanjskim otrokom, so jih le še malo kje.
Na odprtju drsališča je žarel tudi župan Darko Menih, čeprav si letos zaradi zdravstvenih razlogov na otvoritvi ni nataknil drsalk, da bi med prvimi lahko preizkusil, kako gladek je led. »Pred nami je veseli december, je zima. Vesel sem, da lahko Občina Šoštanj s tem drsališčem vsaj malo prispeva k razpoloženju.« Čeprav marsikje
Šoštanjčani so na petkov večer težko čakali.
krčijo stroške, so v Občini Šoštanj odločeni, da varčevanje ne bo šlo na račun optimizma. »Iz dneva v dan je težje, vendar tole, kar smo začrtali, poskušamo obdržati in vsi že vse leto varčujemo in za ta namen rezerviramo sredstva.
Drsališče bo odprto do 28. februarja
Še vedno pa so dobri ljudje, dobri sponzorji, ki razumejo tiste, ki ne morejo na smučanje, ker si tega ne morejo privoščiti, in nam pomagajo. Iskrena jim hvala,« je dodal župan.
Veliko je 300 kvadratnih metrov, ponuja pravi led
Za razpoloženje na otvoritveni slovesnosti sta poskrbela Matjaž Ograjenšek in skupina Lucky lookers on ice z drsalno revijo. ■
Bozicno-
novoletni
sejem
Šoštanj, 10. decembra - Pred Pilon centrom je v soboto potekal peti božično-novoletni sejem. Številni obiskovalci so občudovali izdelke na bogato obloženih stojnicah: kvačkan nakit, punčke iz cunj, cvetlične aranžmaje, najrazličnejše verižice, miselni leseni izdelki, lončarski izdelki, domača zelišča, izdelki iz stekla ... in seveda nepogrešljive med in medene izdelke, mleko in mlečne izdelke, suho sadje, jabolka, jabolčni čips in sokove.
■