A nclrej LIJKŠIČ*	izvirni
ZA'/1A'5'7V£A7 či^nek
OKOLJSKE NEVLADNE ORGANIZACIJE V SLOVENIJI Prve portrctnc poteze
Povzetek. Razvoj okolJskUi nevladnih organizacij in okolj-skega mrežja' v Sloveniji Je prispel do točke, ko jeza nadaljnji razvoj 1. niijna sprememba v razumevanju vloge in mesta nevladnega sektorja sploh pri transfortniranju jat/nega sektorja in pri razvoju demokracije in 2. ko je treba z zavestnejšo finančno politiko vzpostaviti pogoje za bolj smelo izrabo in nadaljnji razvoj obstoječih volonterskih in participativnih /mtencialov. Prispevek razkriva nekatere notranje potenciale okoljskih nevladnih organizacij in na osnovi tega oblikuje predloge za spremembe na konceptualni, sistemski, strateški in politični ravni. Ključni pojmi: okoljske nevladne organizacije v Sloveniji, kadrovski, finančni, materialni in komunikacijski potenciali okoljskih NVO, neposredna demokracija, predlogi za demokratizacijo.
Uvod
Oblikovanja učinkovitih javnih politik (public |x>licies) v družbah kolektivnega sainopo-škodovanja ni več mogoče prepustiti zgolj tradicionalnim političnim institucijam kot sta parlament in (ali celo samo) vladna administracija.'Vključevanje posameznikov ali organizacij v procese oblikovanja politik (policies) moramo razumeti kot imperativ, .saj se na ta način mobilizirajo neizkoriščeni ob.sto-ječi .socialni viri, ki igrajo nadv.se koristno vlogo pri reševanju kompleksnih in večnivoj.skih problemov. Parlamentarno demokracijo je zato potrebno institucionalno nadgraditi s političnimi mrežji' (f>olicy networks), ki po .svoji fimkciji zapolnjujejo prostor med trgom in hierarhično organiziranimi inštitucijami. V Sloveniji smo vzpostavili institucionalni aranžma po vzoru parlamentarne demokracije, vzpostavili smo tudi pravila tržnega ravnanja, čaka pa nas druga stopnja demokratizacije, t.j. izgradnja mrežij v posameznih političnih arenah. V to
•	/Jr Aiulivj l.iikStC, docent na liitidletl za drnibene vede.
•	Nevladne olioljaie organizacije m vjtinijii leta 1997 za /irimerv. ko telijo v oilnoaa do zunanjih akleijev niLUo/iiii kot enoten akter sprejele Ime okoljsko mretje.
'Socialna diferenciacija se v teh drutbah /Kijairlp na dva naCina, in sicer v naraSCanju funkcionalne iisiiierjenosli in v nizprSilvI /lomenihnih fKtlliičnlh virov f/Htlic)' resursov).
' I'«.' o stoivnjenju /mjiiia ncltirirk z besedo mretje si lahko bralec preliere v'///; fi. 4/<J6. sir 59(y6().i.
nas silijo različna nerešena praktična vprašanja, med katere sodijo tudi ekološka, okoljska in naravovarstvena \ prašanja.
Dosedanji razvoj in razpra\e o delovanju okoljskih nevlatlnih organizacij so pokazale, da je vprašanje institucionalne umeščenosti in družbene koristnosti nevladnega, neprofitnega in volonterskega sektorja v Sloveniji še odprto. Integralne, sistematične in načrtne politike vključevanja posameznikov in javnosti, organizirane v različne asociacije in združenja, v procese odločanja preprosto ni. Participativne forme, kolikor so obstajale v prejšni politični ureditvi, .so bile ukinjene in odpravljene. Na okoljevarstvenem področju je v večjem obsegu smela organizirana javnost participirati le na projektu izgradnje avtocestnega križa. Pa tudi strokovni |X)tenciali državljanov, organiziranih v okolj.skih nevladnih organizacijah, niso bili v okoljsko politiko vključeni nič drugače kot ad hoc in provi-zorično (sodelovanje pri oblikovanju nekaterih podzakon.skih aktov, pri zaščiti voda, mokrišč, živali itd.). Sicer pa se na tem kot tudi na drugih področjih s strani državnih inštitucij ni nič takega počelo, kar bi lahko prepoznali kot namerno sistematično vzpostavljanje pogojev z;i javno participacijo.'
Kot politolog, kateremu gre za vzpo.stavljanje komunikacij.skih form, v katerih je šele mogoče kolektivno tehtno premišljati praktična ekolo.ška, okoljska in naravovarstvena vprašanja, sem se usmeril na premišljanje mesta in vloge okoljskih nevladnih organizacij v javnem in političnem pro.storu v Sloveniji. Premišljanje je zasnovano na raziskavi, ki jo je izvedla raziskovalna skupina Centra za politološke raziskave na Inštitutu za tiružbene vede pri Fakulteti za tlružbene vede v Ljubljani, podatke pa .sem dobil v raziskavi Regionalnega okoljskega centra z;> srednjo in vzhodno Evropo'. S prispevkom želim zarisati prve portretne poteze in opozoriti na obstoječe potenciale okoljskih nevladnih organizacij ter nakazati možne smeri natlaljnjega razvoja v kontekstu sodobnih tokov in zahtev po participaciji v državah Evropske unije, ki jih Slovenija mora začeti spoštovati in upoštevati v procesu približevanja in vključevanja vanjo.
Osnovne značilnosti okoljskih nevladnih organizacij
V sredini prejšnjega .stoletja so nastale pr\e prostovoljne organizacije v Sloveniji, ki so se ukvarjale s področjem okolja, narave in tudi z ljudmi v njej. Tovrstne organizacije so .se od tedaj dalje množile, imele .so tudi vedno več članov, igrale so različne kulturno politične in sistemske vloge, imele pa .so tudi različne pravne .sta-tu.se in se tudi različno imenovale. V devetdesetih letih jih pre|x>znavamo p<Kl
' Vi .w Je luijbdlj Iitiziinio btiztih skozi /Killllko /liuiiiclniiijti /irojeLuor. l-litaiiCiie fiod/toiv so Me niz/inteiie /*i niiiiislmU-ih, /loilročiio omejene, enitnilne. nethl^inK'iie. nizke in tilomizinine hrez motnosU z<i .lineriilCne iiCinbe na /x>ilroCJii okolja Takina JinanCna /lolilika govori, tla Je IzeiSna tlriavna ohlml na iHulroCJii okolJetwl.ua izvajala konce/n. ki nima /■grajene rizlju irajnoslnfgti mzi-o/a in zalo z vidika zalilei' Agende 2! v /iriliotJnJe nima fvrs/iekliiHf.
' V{iri-i/K-vkn /irikazani em/iIriCnl /MHlalki so obdelani te do /iriv nirni (izraCnni pnnenil). Sadaljna obtielani ni hita mogoCa. ker mi ni bila dostopna baza /lodalkov lam. kjer hI bila nadaljna obdelava .fmiselna In r kaleri smeh. Jo v o/Kmihah liidl naktiiem.
imenom "nevladne organizacije" (NVO^. Ta oznaka se je v slovenskem javnem prostoru začela uveljavljati leta 1993, ko so se društva začela prepoznavati kot nevladne, volonterske in neprolitne organizacije, zato da bi ustrezale kriterijem tujih fundacij, ki so začele delovali v Sloveniji, pri doileljevanju llnančnih podpor.' S tujimi finančnimi sredstvi .se je v slovenski politični prostor \ selilo ne le novo skupno ime za društva, funilacije in privatne zavode", pač pa se je v družboslovni misli začel uveljavljati tudi koncept, ki ga v zahodnih razvitih parlamentarnih demokracijah poznajo jx)d širšim imenom "ireiji .sektor" in pa "javna participacija".
Vsa dru.štva, ki so uradno registrirana in bi jih lahko po zunanjih kriterijih analitično uvrstili med okoljevarstvene nevladne oranizacije, pa .se vendarle ne prepoznajo kot okoljske nevladne organizacije. Zato smemo govoriti, da med okoljske nevladne organizacije sodijo le tista društva, zavodi in fundacije, ki so se same prepoznale kot take in se tudi registrirale pri Regionalnemu okoljskemu centru in pri Ministrstvu za okolje in prostor. V Sloveniji je takšnih organizacij nekaj več kot 140 in v nadaljevanju želim pokazati na nekaj najosnovnejših karakteristik teh .samooprecleljenih okolj.skih nevladnih organizacij in jih komentirali s prebliski, ki niso zgolj analitičnega značaja.
Z nastajanjem strank, razpadom SFRJ ler z osamo.svojitvijo in s spremembo političnega sistema v Sloveniji, dništva in njihove zveze kot organizirani kolektivni akterji ni.so razpadli ali se kako drugače transformirali. Nasprotno. Na področju varovanja okolja in zaščite narave so se pojavila nova društva, privatni zavodi in fundacije, ki so po številu članov manj množični, so pa bolj strokovno-akcijsko usmerjeni.
" Seiiiidiw orf^aiUzadje so se pojanle luij/avj v raznlili xnhothiih demukradjah iele z razkrojem socialne driare konec sedemdeselih in vzačeikn osemdesetih let- '/. neokonsertvilfno in neohlwralno [xili-likoje bila tiriara ntzreSena o/iraiijanja doU^Cenih socialnih nal<% ki so sicer ritalnejta /lomena za re/tro-diikcljo in rei ilalizacijo druibe in kulture s/iliJi. /a to [KidroCje. za katerena kapital ni bil nel>osivdno zainteresiran, .mj ga ni mo^K'e dobičkonosno organizirati, neokimservatieistična konce/Kija driaene lx>litike/KI se mu je odltotvilala. se Je v socioln.<kih in {xilitoloikih teorijah /mjaiHo ime ireiji sektor, ki so ga rselUnsko opredelili kol nekaj, kar ni /xirezano z rlado oz. driatn, kar ni /xirezano s pnifiiabiUiosljo in kije v principa itiloniersko. Kolekileni akterji, ki so se Ixijai'lli na lem tretjem sektorjti, so .«t' organizirah v različnih pravnih formah, dobih/Ht so sknpni naziv nevladne, nepro/iine. volonterske organizacije. I ' livtji sektor sodijo vsi listi kolekliviii akterji, ki opravljajo kako drniheno koristno dejavnost oz razrešujejo imiktične življenjske pnMeme (predvsem SfKiatne. s(x:lalizacijske. ekoloSke. mirtn ne itd. J. / )ejavn<>stl primerno so tudi ustrezno drugače organizirani, sicer fxi v okviru norm. kijih pravne driave dotiuSčaJo.
' Okoljevarsiivne MT) v Shivniji so hili s strani raziskovalca uvrSčenI glede na pretllxislavljeno usmerjenost med organizacije/skupine, ki invijtivljajo javni inieivs (skupno dobro'). Same .ti'be /xi so X\<) glede na fxmien, ki ga imajo v družbi, opredelile v 7 primerih, ila uivljavljajo interesi-, zadeve, ki so v obče diJtro. v enem primeru fxi, da uveljavljajo iniere.^e.svtijega članstva in drugih Ijndi oz organizacij ki so v/xxlobnem jxiloiajn oz imajo enake interese kot njihova organizacija oz. člani. S lem dajep okoljevarstvene organizacije zakimtxlajalcu Jasno vedeli, da Je dosedanji pravni okvir, ki večino jVl'O itvli k<il drnitvo, neustrezen, hi obstoječi zakonodaji so namreč tlriiSlva organizacije, ki so namenjeneprven-siivno zadovoljevanju Interesov članov in ne Sir.iih jttvnih interesov
* 1'raviii slalus .se z novim /xtimeiiovanjem Se ni spremenil In ostaja Se (xlprto i praSanJe.
Tabela 1: Dinamika ustanavljanja organizacij (NVO) po letih leto ustanovitve	delež v %
do 1979	29	
do 1989	9,8	38,9
1990	7,3	
1991	4,9	
1992	8,5	20,7
1993	16
1994	11
1995	9,8
1996	3.7	40.5
Vir: REC (1997): Problems, Progtvss and Possibilities
Iz tabele 1 je razvidno, da se je na tem področju proces pluralizacije nevladnih, volonterskih in neprofitnih organizacij začel krepiti po lem 1991. da je dosegel vrhunec leta 1993 in da se sedaj počasi umirja. Na osnovi tega lahko zaključimo, da se je pluralizacija kolektivnih akterjev, ki delujejo na področju okolja, narave in ljudi v njej, bolj ali manj zaključila in da se tudi v prihodnje ne bo bistveno spremenila. Tako lahko računamo, da bo na tem področju bolj ali manj aktivno delovalo okoli 150 nevladnih, neprofitnih in volonterskih organizacij. Z aktivnejšo politiko bi bilo sicer mogoče spodbuditi še kakšne dodatne korekture, v osnovi pa se zdi, da so obstoječi potenciali v Sloveniji dobili svojo organizacijsko formo. *
Kje se ti potenciali prostorsko"' nahajajo lahko ugotovimo iz [jodatkov, kje imajo NVO .sedež in na kateri ravni delujejo.
Tabela 2: Število organizacij (NVO) glede na sedež sedež	delež v %
v Ljubljani	44
v enem izmed večjih mest	21
v manjšem mestu, vasi	35
Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities
' Na-cKijtinjv okoljskUi NVfJ v äei-videsellh telili je moniiie fniglectail iiidl v komekclii ii/mdmijd /mil-Hille mf>£l /eleiiih In gomh o lern, dti se je ebolitSkti zavesi državljanov nadela drugo.ornanlzacljsko formo, in zdi se. lirimernejSo za /iraklično reSevanje oboljskili lintbiemov.
" Sa osnovi teh ftodtilbov in medsebojnem kritanju bi bilo monoie nalanCno določili ludi (narisali) /mtsiorsbo in iHnlroCno /lokrilosl Slovenije z okotjskiml advokati
Tabela j}.- Raven delovanja organizacij (NVO)
raven_delež v %_kuiniilativa
lokalna	34	34
regionalna	21	55
nacionalna	29	84
mednarodna	16	100
Vir: RF.C (1997): Problenis, I^rogress and PossibUities
Tretjina NVO v Sloveniji je aktivnih na lokalni nwni, petina na regionalni, kar pomeni, da več kot polovica (55%) NVO deluja na prostoru, ki je ožji od državnih meja. Malo več kot četrtina (29%) je aktivnih na celotnem državnem področju, malce več kot šestina (l6%) pa jih deluje v mednarodnem prostoru.
Z vidika Agende 21, ki postavlja težišče okoljskega delovanja na regionalno in lokalno raven, je [»razdelitev NVO glede na ravni delovanja zadovoljiva. Odprto pa ostaja vprašanje, ali vendarle ne obstajajo sive i>ege na zemljevidu Slovenije, ki niso pokrite z okoljskimi advokati? Če takšne pege obstajajo, jih je |X)trebno z zavestnim usmerjanjem finančnih tokov in vzpostavljanjem drugih potrebnih |X)gojev prekriti. Jedro takšne politike pa mora biti koncept večsrediščnega razvoja okoljskega mrežja in njegove dejavnosti.
Področja delovanja
Okoljske nevladne organizacije programsko ni.so izključno z;ivezane okolju in naravi in z;uo tudi ne izvajajo samo okoljskih ali naravovarstvenih projektov.
Tabela 4: Delež aktivnosti organizacij (NVO) na /mdročjn okolja
razred aktivnosti_delež v %
edina aktivnost (100%)	29
velik del (50-100%)	42
ena izmed aktivnosti (0-50%) 29
Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities
Več kot 2/3 NVO |X)leg okoljskih projektov izvaja tudi druge dejavnosti, kar pomeni, da okolje- in naravovarstvo ni vedno v ospredju in da je lahko enkrat v ospredju ta drugič druga dejavnost. Izključno okolje- in naravovarstvene dejavnosti izvaja manj kot tretjina NVO in lahko rečemo, da te organizacije predstavljajo
jedro okoljevarsiwnili organizacij." V drugi krog sodijo NVO, kaierili okoijska dejavnost pretistavlja več kot 50 % njihove aktivnosti in teh je več kot 40%, v tretji krog pa iaiiko uvrstimo ostahii 29 % NVO, ki imajo okoljevarstvene dejavnosti kot dopolnilo svoji osnovni interesni aktivnosti. Glede na to vprašanje, se nevladni okoljski prostor strukturira na treh ravneh ali v treh koncentričnih krogih, pač glede na delež in pomen okoljevarstvene aktivnosti v posamezni NVO. Z vidika nadaljnega razvoja okoljskega nirežja in krepitve njegove participativne moči, jc treba v prihodnje voditi politiko financiranja projektov, ki bo favoriziral tiste NVO, ki imajo na okoljevarstvu zgrajeno tudi lastno identiteto. Sicer pa bi bilo treba vse tri ravni še prespra.šati glede tega, kakšna je njihova prevladujoča zavest in kakšni so komunikacijski vzorci, ki jili prakticirajo v odnosih do ostalih pomembnih .segmentov družbe."
Okoljske nevladne organizacije pa se vsebinsko (ne)ukvarjajo z naslednjimi področji
7abe/a 5: Vsebinska področja dela organizacij (NVO)
najbt)j za.st<ipanc) pt)drt>čie v NVO_ delež v %
izobraževanje in uspo.sabljanjc	54%
okoljsko delo na terenu, čistilne akcije, monitoring itd.	42%
zbiranje in posredovanje okoljskih informacij	34%
javne/alternativne okoljske ekspertize, okoljske ocene itd.	31%
pt)sebne razLskaw, t)blikovanie okoljske tehnol. in ostale sH)ritve	22%
lobiranje in sodelovanje pri oblikovanju zakonov	21%
povvzovanje z ostalimi NVO in gradnja koalicije	18%
okoljske protestne akcije	14%
obč;isno zastopano področje v NVO_ delež v %
povezovanje z ostalimi NVO in gradnja koalicije	59%
zbiranje in posredowtnje okoljskih informacij	58%
javne/alternativne okoljske eksiTcrtize, okoljske ocene itd.	47%
lobiranje in sotlelovanje pri oblikovanju zakonov	44%
|X)sebne raziskave, oblikovanje okoljske tehnol. in o.stale storitve	42%
izobraževanje in uspo.sabljanje	38%
okoljsko delo na terenu, či.stilne akcije, monitoring itd.	36%
okolj.ske prote.stne akcije	31%
" hunembno bi bih iifimoiHi. s babiuimi tlejtivnoslmi (fimjeklij in na luilerili iKuli^rčjUi okoljskega deloi anja so te anuaiimne 1'omenibno bi bilo ladi itnoloiHi. koliko akili nega Clansli a firemorejo le NVO in koliko imajo Clansiiii Malo hi bilo /utmembno ugotovili njihove virv financiranja, njihov oilnos do medijev, oblasli In kakine ambicije imajn glede med.urbojnega/lovezovanja lld
" Sa ief osnovi bi bito mogoCe izdelali nslrezne pnigntme za /ireseganje ovir na ravni »im// kolek-livnlh akterjev, setvda ob/iredhotliiem/h,svetovanji) z njimi.
nikoli /itsiopano ali nedefinirano podtoOjc v NVO__delež v %
okoljskc pnrtestne akcije	54 %
poseb. raziskave, oblikovanje okoljske leh. in osiaie storitve	37 %
lobiranje in sodelovanje pri oblikov-anju zakonov	35 %
ITovezovanjc /. ostalimi NVO in gradnja koalicije	23 %
javne/alternativne okoljske ek,s|K'rtize. okoljske ocene itd.	22 %
okoljsko delo na terenu, čistilne akcije, monitoring itd.	22 %
zbininje in posredovanje t)koljskih informacij	8 %
izobniževirnje in usposabljanje	7 %
Vir: RHC(1997): Prohleins, Progres.s omt PossihiUties
Nevladne organizacije opredeljujejo kot svojo temeljno aktivnost izobraževanje in usposabljanje ter okolj.sko delo na terenu, čistilne akcije, monitoring itd. Da je to res prevladujoča aktivnost NVO, govori tudi podatek, da se za izobraževanje in usposiibljanje občasno odloča kar .38%, oziroma da se s to dejavnostjo ne ukvarja le 1% NVO. Okolj.sko delo na terenu, čistilne akcije, monitoring itd. je za .36% NVO |X)membna aktivnost, ki pa je po drugi strani ne izvaja več kot vsaka peta NVO.
Naslednja pomembna aktivnost NVO, ki je bolj strokovne narave, so zbiranje in posredovanje okoljskih informacij, ki jih oličasno izvaja 58% NVO, 8% pa posredovanja okoljskih informacij ne opravlja. Po pomembnosti ji sledi izdelovanje javnih/alternativnih okolj.skih eks|x;rtiz in okoljskih ocen, ki .se zdijo, da so bolj strokovne narave od posredovanja informacij, saj jih 22% NVO nc izvaja. V ta sklop bolj strokovnih aktivnosti .sodijo tudi posebne raziskave, oblikovanje okoljske tehnologije in ostale storitve, ki |)a jih tudi občasno izvaja kar 42% NVO, po drugi strani pa se 37% s to dejavnostjo sploh ne ukvarja. Na osnovi teh podatkov lahko ugotovimo, da je med NVO posredov-anje okoljskih informacij najlx)lj raz.širjeno in da .so posebne raziskave, oblikovanje okoljske tehnologije in ostale storitve omejene na ožji krog NVO, če jih primerjamo z izdelovanjem javnih/alternativnih okoljskih ekspertiz in okoljskih ocen. Te vrste aktivnosti bi bilo smiselno v nadaljnem razvoju okoljskega mrežja bolj pcnlpreti, saj oblikujejo avtonomno strokovno osnovo za oblikovanje alternativnih konceptov predlaganim re-šitvam s strani oblasti in krepi participativni |X)tencial NVO.
Da je vpliv na zakonodajalca v zavesti NVO močno prisoten go\'ori ludi dejstvo, da 44% NVO to izvaja kot .svojo občasno aktivnost, ni pa močno raziiirjena, saj kar 35% NVO ne lobira in ne .sodeluje pri oblikovanju zakonov.
Zelo malo NVO (14%) pa si kol svoje poniembno aktivnost izbira organiziranje okoljskih protestnih akcij, toda 10 ne pomeni, da v.saka tretja organizacija te dejavno.sti občasno ne (bi) izvajala, se pa kar 54% NVO ne angažira na organiziranju protestnih akcij. To dejstvo sicer govori, tla so NVO na nek način sedaj bolj usmerjene k |x>vezovanju in sotleltnanju tako z ostalimi NVO kot lutli z odloče-valci oz. zakonotlajalci kot je to veljalo za nova tiružbena gibanja v osemtle.setih letih. Na to opozarja tutli zelo vi.sok odstotek NVO (59%), ki si za občasno aktivno.st izbirajo povezovanje z ostalimi NVO in .sklepanje koalicije z njimi, kar je raziunlji-vfj, saj otI t)kt)ljskih NVO ni mogoče pričakovati, tla si botlo v večini izbrale za .svtjjo
glavno dejavnost povezovanje z ostalimi NVO in gradnjo koalicije, in kljub temu jih je za eno od pomembnih aktivnosti izbralo kar 18% NVO. Po drugi strani pa sc s povezovanjem nc ukvarja 23% NVO, kar pomeni, da se skoraj četrtino NVO ne zanima za vzpostavljanje okolje- in naravovarstvenega mrežja in v njem nc sodeluje. Ta podatek krepi zavesi o tem, da med NVO vendarle obstaja različna raven identitete in da je vendarle treba participativno moč in krepitev mrežja kot celote gradili na tistih NVO, ki segajo preko svojih ozkih interesnih meja.
Kadrovski potcncial
Od obstoječega kadrovskega potenciala in njegove aktivnosti je seveda odvisna ludi moč okoljskih NVO tako pri reševanju praktičnih vprašanj kot v procesih odločanja.
Tabela 6: Delež zaposlenih v organizacijah (NVO) v administraciji in na projektih
_administracija_vo<ljc projektov
ni redno zapos.	68,3 %	87,2 %
do 3 osebe	28 %	10 %
do 10 oseb	3,7 %	1.4 %
nad 10 oseb	/	1,4 %
Vir: RllC (1997): Problems, Progress and Possibilities
Več kol 2/3 NVO temelji na volonterskcm administrativnem delu in le 12,4% oz. 9 NVO ima profesionalno z;iposlenc vodje projektov za poln ali polovični delovni čas, kar pomeni, da je večina projektov, ki jih izvajajo NVO, prej majhnih kot velikih, da so prej manj zahtevni kot bolj zahtevni itd., skratka takšnih, ki jih je mogoče z volonterskimi močmi najprej pripraviti za izvedbo, potem pa še izvesti. V konceptu in praksi tretjega sektorja v drugih razvitih državah, jc za vzpostavljanje pogojev za izvedbo nekega projekta nastavljena profesionalizirana moč, ki je tudi ustrezno nagrajena. Zato se bodo morale NVO v Sloveniji izviti iz volonterskega objema popoldanskih okolje- in naravovarsivenikov, če želimo, da prevzamejo na.se nekatere dejavnosti, ki jih zaradi strokovnega potenciala lahko prevzamejo in ki jih spo.sobne bolje opravljati kot profitno-ciljno usmerjene organizacije ali državne institucije. Ta področja (trajni projekti) bi bilo treba opredeliti in jih toliko finančno podpreti, da bi jih bilo mogoče visoko profesionalno voditi in izvajati.
Na ravni okoljskega mrežja pa je treba ustanoviii/okrcp"' štirih ogelnih inšiitucij (fundacije, pravna po.svetovalnica, računalniški center, komunikacijsko analitični center), ki bi opravljale storitve za učinkovitejšo izrabo akiivi.stično in strokovno nakcjpičenega potenciala v okoljskih organizacijah, ki se je pripravljen volontersko angažirali na določenih okoljskih problematikah in/ali participiraii pri odločanju.
O volontcrskein potencialu NVO govorijo Številke o članstvii oz. o aktivnih članih.
Tabela 7: Delež aktivnih članov i> organizacijah (NVO)
aktivni člani v NVO	delež v %
do 10 oseb	18%
do 25 o.seb	27%
do 50 oseb	11 %
do 100 oseb	19%
do 500 oseb	12%
do 1000 oseb	1 %
nad 1000 oseb	12%
Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities
Tabela 8: Delež članstva v organizacijah (NVO)
število v.seh članov v NVO	delež v %
do 5 oseb	O %
do 20 oseb	12%
do 40 oseb	21 %
do 100 o.scb	21 %
do 200 o.seb	11 %
nad 200 oseb	35 %
Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities
Iz zgornjih ocen aktivnega članstva je mogoče izračunati, koliko je okoljskih aktivistov v Sloveniji. Teh je najmanj okoli 7.700. Iz števila članov pa, kolikšen je podporni potencial. Ta zna.ša okoli 12.400."
Materialni potencial
Okoljske NVO bi za prevzem jxjmembnejše vloge v okoljevarstveni politični areni |X)trebovale tudi urejene prostorske razmere in najosnovnejšo pisarniško tehniko. Trenutno stanje pri okoljskih NVO je na.slednje:
" Seveda bi l»lii Jiolretmo le /Midalke Si- nalirej ItrlialI z zgonij omenjenimi tremi nivnmi okoljskih NW> S tem hi priSh do firlMline ocene Števila najlxJj akilvnena okoljski-fia jedra, ki .se Izkl/iiCno ukvarja le z okoljskimi prolflemt (v katerih Sm. v katerem krajn. kaj delajo. kakSna je njihova zaiv.si o /KKsameznih kljiiCnlh v/imSanjIh razvoja okoljskih SVO. kakien komunikacijski koncept razvoja NVO zasiolHtjo, v kakinih razmerjih so do olilasti. kakSne izkuSnje imajo, kakien je lzohrazl>eni proJiL.j
885
Tabela 9: Pinstorski pogoji za delovanje organizacij (NVO)
_prostorski pogoji_delež v %
lastniki svojih prostorov	11,6
v rednem najemu	38,5
občasno najemajo prostor	9,3
v prostorih svojih članov	373
ne potrebuje prostorov	3,3
Vir: REC (1997): Problents, Progress and Possibilities
NVO posedujejo le malo prostorov, |x>lovica jih za svojo dejavnost najema, okoli 40% pa jih izjavlja, da prostore dobijo pri članih ali da prostorov sploh ne potrebujejo. Ob morebitni profesionalizaciji organizacij-skega dela v NVO se lx) odprl tudi prostorski problem, ki pa ne bo majhen in lahko rešljiv. Za normalno delovanje in prevzemanje pomembnejše vloge pri re.ševanju okoljskih problemov NVO potrebujejo osnovna komunikacijska in pisarniška sredstva.
Tabela 10: Dostopnost komunikacijskih stvdstev in modemske komunikacije
vrsta sredstva	delež v %
telefon	91.7
o.sebni računalnik	75,4
pisalni stroj	66,2
telefax	58
televizor	26,7
elektronska pošta	25,5
videorekorder	24,3
Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities
Čeprav NVO ne premorejo lastnih prostorov, pa so jim komunikacijska sredstva dokaj dostopna. Kar tri četrtine jih premore računalnik in četrtina od teh ima tudi elektronsko jx>što in dostop do interneta. Za delovanje okoljskega mrežja in med.sebojnega povezovanja na [xjsameznih projektih, je ta jxjtencial zelo pomemben in ga bo treba še naprej krepiti.
Finančni potcncial
Finančni potencial okoljskih NVO nam daje pravzaprav neko realnej.šo osnovo z;i oceno o dejanskih možnostih profesionalizacje organizacijskega dela pri izvajanju okoljskih projektov in udeležbe v procesih odločanja. Najprej si poglejmo
occne NVO, ki govorijo o razmerju med finančnimi možnostmi in vsebinskim programom dela.
-	svoj finančni položaj Je 21,5% NVO ocenilo kot zelo dober (3,5%), kar fx>mcni, da nimajo resnih fniančnih težav, in dovolj dober (18%), kar pomeni da imajo dovolj sredstev za podjmro svojih glavnih aktitmosti, še vedno pa ostajajo brezl>odpore nekateri perspektivni/novi programi.
-	47% Je ocenilo svoj finančni položaj kot nestabilen, kar pomeni, da se večina njihovih projektov bori s finančnimi težavami.
-	kot slabo pa Je ocenilo stanje 31% NVO, kar Jmmeni, da zaradi finančnih težav le s težavo izifajajo osnovne aktivnosti in pivjekte (15%), ali zelo slabo, kar pomeni, da ne prejemajo nobene finančne fx>dpore (16%).
Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities
Ocena NVO glede finančnega stanja je zaskrbljujoča. Samo petina NVO razpolaga s takšno količino finančnih sredstev, da ne trpi njihova programska dejavnost l.j. izvajanje projektov ali programov." Nekoliko manj kot polovica ima finančne težave pri večini svojih projektov", kar vnaša v izvajanje projektov gotovo elemente negotovosti. Dvig finančne stabilnosti NVO je predpogoj za to, da se bo dvignila profesionalnost izvajanja projektov (možnost profesionalizacije votlij projektov), bolj bodo izrabljeni strokovni potenciali NVO, krepila se bo njihova moč in vpliv v odločevalnih procesih itd. Zaradi tega je treba razviti strategijo kana-liziranja finančnih sredstev iz različnih potencialnih virov v nevladni okoljski sektor Velike možnosu so še pri tujih virih in v podjetjih, bistveno več pa bo morala prisj5evati država, vsaj v višini kot je značilno za razvile države (60%).
O finančni moči NVO pa bolj natančno govorijo podatki o višini njihovega letnega budžeta.
» Tu Je fKiln-biio .(e tigoloiHI, ali so programske iismerllie leli ,VI'0 lakti nizke, da Jih Je mogoCe zado-i-oljili z nizkim JinanCnlm biidielom. aH f(re kljiih vsema za pomembne pmjekle, ki so JiiianCno liidl dotmi /Kidprli
" UgfHofiii hI lato smiselno, kalerl pmjekli imajo /mfHilnoJinanCiio pokritje in kalem /todriK'Je fiukri-ifijo. kak.ienje njihov olKeg Itd. /m tudi. kateri projekt! se olelMijo s finanCnimt teiavami. kaleh fm ne dobijo finančne iKittpore in iigotoviti nizloge za tri razrede, zakaj je lemn tako. Ah zaradi (nejspret-nosti N\'( > ali zaradi pritillgiraiiega dosiojm do virov Informacij in Jhiaiti ah zttradi Imllllke finaiiceijev, da S(idol(K'enipnigiriml vredni {Hi/Hiliie,driigidehie. tretji/m nlkakrinefinančne/Hitll^^ Iti morda Se kje driigie npr nei^lKistavlJenl Informacijski In komunikacijski kaiiah med iHiiencialnimi flnancerji in NVO.
Tabela 11: Razvrstitev organizacij (NVO) glede na višino letnih finančnih sredstev
obseg proračuna v letu 1995
US$	SIT	delež v %
do 500 S	67500	15
do 1000 $	1.35.000	9,5
do 5000 S	675.000	20
do 10.000 $	1.350.000	20
do 50.000 $	6.750.000	12
do 100.000 $	13.500.000	6
nad 100.000 $	nad 13.500.000	7
nedefinirano		9,5
Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities
Na osnovi teli podatkov laiiko ob predpostavki, da je bilo potrebno za enega redno zaposlenega v Sloveniji leta 1995 nameniti okoli 1.700.000 SIT, ugotovimo, da jc le 25% NVO premoglo takšno višino letnega budžeta, da bi lahko zaposlili vsaj eno osebo." Za razvoj tretjega sektorja na področju okoljcvarstva je treba |X)d-preti tiste tokove med okoljskimi NVO, ki želijo izvajati projekte širšega javnega pomena na osnovi večje profesionalizacije in na finančni stabilnosti, ker sc le tako krepi institucionalna moč okoljskih NVO in njihovega mrežja. Preko tega pa se odpirajo možnosti večje participacije zainteresirane in organizirane javnosti na odločitve, ki se tičejo okolja in narave.
Sodelovanje z drugimi
Okoljskc nevladne organiz;icije ocenjujejo, da je sodelovanje z drugimi akterji za izboljšanje okoljskega delovanja, zelo pomembno. V sjx)dnji tabeli so prikazani deleži NVO, kako so .se te razvrstile glede na ocenjen pomen .sodelovanja z posameznimi vrstami akterjev;
» KiiziKinitllvf m'Oiilette t l.<iiie himna Imdieia nam ne /love hkrati tniti kiililto denarja je bito dejansko nsmerjenena na okotjei arslivne projekte, tkt l>l priSli do realnejših /H»talbot'. bi morah to nizrrslitei- kriiali s fxHlaibl o nmli NVO (fiindadja. zavtid. driiSlitiJ In nwnp. na kateri detujep takt) hi tiKr/torlll kateri kro/> NVO Ima najveCfi letni hiidiel In za niivn katerih projektov se tu,rahlja UgfUoviti hI. v kateri JinanCni razred [xtdt^o NVO. ki se izkljiiCnii ukvarjajo z okoljskimi projekti, v kateri tisiv, kftteiih okolj.'Jtl projekii preitstiivljajo nad 50% in v katerega iiste. katerih delež okoljskih projektov je ni^i kot 5(J%. Na ta način bi pri.itl liidl do /lodatkov. koliko ttenar/a Imajo na razfiolaMO okotjevarstevni projekti na lokalni, nadonalnl in mednarodni ravni.
Tabela 12: Ocena organizacij (NVO) glede pomembnosti sodelovanja sodelovanje z ostalimi NVO v državi	delež v %
zelo pomembno	64%
srednje pomembno	33%
nepomembno	2,4%
sodelovanje z NVO iz sosednjih držav	delež v %
zelo pomembno	42%
srednje pomembno	47%
nepomembno	.3,8%
sodelovanje z mednar. in zah. org.	delež v %
zelo pomembno	.35%
srednje pomembno	55%
nepomembno	3,8%
.sodelovanje z oblastjo v državi	delež v %
zelo pomembno	55%
srednje pomembno	38 %
nepomembno	6,1 %
Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities
Velik delež NVO se zaveda, da je za izboljšanje okoljskega dela na področju, na katerem deluje njihov~a organizacija, pomembno sodelovanje (70 NVO se izjasnju-je za sodelovanje), in sicer zelo pomembno se jim zdi sodelovanje NVO v državi (54 NVO) in tudi sodelovanje z oblastjo (45 NVO). Sele nato, menijo NVO v Sloveniji, lahko k izboljšanju prispeva njihovo sodelovanje z NVO iz drugih držav (najprej .sosednjimi, nato z z;jhodnimi in mednarodnimi organizacijami). V zelo majhnem številu pa menijo, da je .sodelovanje nepomembno, in sicer 5 jih meni, da sodelovanje z oblastjo v državi ni pomembno za izboljšanje okoljskega dela na njihovem interesnem področju. Pripravljenost med okoljskimi NVO na .sodelovanje z drugimi kolektivnimi akterji je zelo visoka, sistemsko pa še ni.so razvite komunikacijske forme niti ni.so vzpostavljeni pogoji za izvajanje večjih projektov, na katerih bi .sočasno delalo več NVO. Ol>ema ravnema bo treba v botloče |xj.svetiti več pozornosti.
Za mednarodno |X)vezovanje pa je poleg komunikacijsko tehničnega potenciala pomembno tudi znanje tujih jezikov.
Tabela 13: Delež organizacij (NVO) glede na znanje tujih jezikov
tuji jeziki_delež v %
angleščino	96,3
nemščino	83,5
italijanščina	38,3
francoščina	34,8
ruščina	11,6
španščina	3,5
Vir: RF.C (1997): Problems, Progress and Possibilities
Okoljske NVO imajo na razpolago sodobna komunikacijsko tehnična sredstva, kar je razvidno iz prejšnjih tabel, premorejo pa tudi znanja pomembnih tujih jezikov, s tem pa so dani osnovni pogoji za vstopanje NVO v mednarodno okoljsko sceno. Zakaj pa je komunikacija in sploh kakršno koli drugo sodelovanje slovenskih NVO s tujimi NVO kljub temu na tako nizki ravni, pa je treba šele odgovoriti. Ko bodo prepoznani in reflektirani razlogi, jih bo mogoče sistematično, vztrajno in potrpežljivo odstranjevati z odpravljanjem pogojev, na katerih se konstituirajo in s katerimi se upravičujejo in opravičujejo.
Največji problemi NVO
Na koncu pregleda obstoječih potencialov okoljskih NVO v Sloveniji naj si ogledaiTio še odgovore o najbolj perečih odprtih vprašanjih, kot so jih opredelile NVO s:ime.
Tabela 14: Število organizacij (NVO) glede na opredelitev najbolj aktualnih problemov
vrsta problema	_.št. NVO zelo omembno za
nezadostni viri llnanciranja	71	37
pomanjkanje pro.stovoljne podpore	40	6
pomanjkanje .sodelovanja z ostalimi okolj. organiz.	37	0
splošno oslabljeno okoljsko gibanje v držiivi ali regiji	37	3
pomanjkanje oz. odsotnost zaneslj. okolj.skih inform.	34	9
splošni pravni problemi zaradi nepopolne zakonodaje	30	5
nezadostno specifično okoljskt) izobraževanje		
sodelavcev in članov organizacije	28	10
omejen dostop do .sodobnih načinov komuniciranja		
- telefon, fax, e-mail itd.	25	5
Vir: REC (1997): Problems, Progress and Possibilities
Okoljske NVO najbolj občutijo kot aktualen problem pomanjkanje virov financiranja in nato najbrž v tej povezavi že pomanjkanje volonterske zagnanosti, kar je le zrcalna slika. Na tretjem mesto se je znašel problem sodelovanja z ostalimi NVO in splošno oslabljeno okoljsko gibanje v Sloveniji, torej neka ugotovitev o nepovezanosti in nesodelovanju NVO, s katero je mogoče |X)sredno ix)vezan tudi trend slabitve okoljskega gibanja. Nato pridejo na vrsto šele strokovni problemi kot .so strokovne in zanesljive informacije, pravni problemi, nizka stopnja s|x;cifičnega okoljskega znanja članstva itd. Obstaja prepričanje, da je mogoče pomanjkanje finančnih sredstev nadomestiti z volonterskimi močmi, pa to ne drži povsem. Za večji izkoristek volonter.skega potenciala, ki tiči v okoljskih NVO in zainteresirani javnosti, je treba vz|X}staviti organizacijske pogoje, ki pa jih je mogoče izvesti le s profesionalnim angažiranjem strokovnih moči, za kar pa so potrebna večja sredstva.
Zaključek
V zaključku želim sintetizirati zbrane podatke in tako zari.sati prve portretne poteze okoljskega nevladnega gibanja v Sloveniji. V nadaljevanju pa v sklepih in predlogih sugeriram, kaj je na akcijski ravni smiselno narediti, da se obstoječi potenciali izkoristijo, okrepijo tersi.stematično in sistemsko usmerijo za dosego ciljev Agende 21 in Nacionalnega programa za varstvo okolja (NPVO).
1.	liistiliidoiialni/Mtencial: Z nastajanjem strank, razpadom SFRJ ter z osamosvojitvijo in s spremembo političnega sistema v Sloveniji, društva in njihove zveze kot organizirani kolektivni akterji na področju varovanja okolja in narave niso razpadli ali se kako drugače transformirali. Nasprotno. Na |x>dročju varov anja okolja in zaščite narave so se pojavila nova društva, privatni zavodi in fimdacije, ki so po številu članov manj množični, .so pa bolj strokovno-akcijsko usmerjeni. Pluralizacija kolektivnih akterjev, ki delujejo na tem področju, se je bolj ali manj zaključila in se tudi v prihodnje ne bo bistveno spremenila. Tako lahko računamo, da bo na tem ix>d-ročju bolj ali manj aktivno delovalo okoli 150 (samoopredeljenih) nevladnih, ne-profitnih in volonterskih organizacij.
2.	Potencial ravni delovanja: Z vidika Agende 21, ki postavlja teži.šče okoljskega delovanja na regionalno in lokalno raven - na tej ravni deluje v Sloveniji več kot 55% NVO, lahko ocenimo, da je glede na ravni delovanja porazdelitev NVO zadovoljiva.
3.	Potencial področne usmerjenosti: Bolj zaskrbljujoč je podatek, da več kot 2/3 NVO v Sloveniji (»leg okoljskih projektov izvaja tudi druge dejavnosti, kar |)ome-ni, da okolje- in naravovarstvo ni vetino v ospredju in da se le tretjina NVO prvenstveno ukvarja Ic z okoljevarstveno tematiko.
4.	Vsebinski potencial: Okoljske NVO se največ posvečajo izobraževanju in usposabljanju ierokolj.skemu delu na terenu, čistilnim akcijam, monitoring, manj pa zbiranju in posredovanju okoljskih informacij, izdelovanju javnili/alternativnih okolj.skih ekspertiz in okoljskih ocen, zelo malo pa z organiziranjem okolj.skih protestnih akcij.
A mheJLUKŠIČ_
5.	Profesionalni kadrovski potencial: Več kot 2/3 NVO temelji na volonterskem administrativnem delu in le 12,4% ima profesionalno zaposlene vodje projektov za poln ali polovični delovni čas.
6.	Organiziran volonterskipotencial: Iz podatkov o aktivnem članstvu je mogoče izračunali, da je okolj.skih aktivistov v Sloveniji najmanj okoli 7.700, iz .števila članov pa, da je organiziranega podpornega potenciala najmanj okoli 12.400.
7 Materialni potencial: NVO posedujejo le malo prostorov, polovica jih za .svojo dejavnost najema, okoli 40% pa jih izjavlja, da prostore dobijo pri članih ali da prostorov sploh ne potrebujejo. Tri četrtine jih premore računalnik in četrtina od teh ima tudi elektronsko |X)što in dostop do Interneta.
8.	Finančni potencial: Samo petina NVO razpolaga s takšno količino finančnih sredstev, da ne trpi njihova programska dejavnost t.j. izvajanje projektov ali programov. Nekoliko manj kot polovica ima finančne težave pri večini svojih projektov, kar vnaša v izvajanje projektov elemente negotovosti. O višini letnega budžeta pa zgovorno govori jx>datek, da jc le 25% NVO premoglo takšno višino letnega budžeta v letu 1995. da bi lahko za|X)slili vsaj eno osebo (več kot 1.700.000 SIT).
9.	Potencial za povezovanje z drugimi (prepričanje): Velik delež NVO .se zaveda, da je za izboljšanje okoljskega dela na področju, na katerem deluje njihova organizacija, pomembno sodelovanje (70 NVO se izjasnjuje za sodelovanje), in sicer zelo pomembno se jim zdi sodelovanje NVO v državi (54 NVO) in tudi .sodelovanje z oblastjo (45 NVO). Šele nato, menijo NVO v Sloveniji, lahko k izboljšanju prispeva njihovo sodelovanje z NVO iz drugih držav (najprej sosednjimi, nato z zahodnimi in mednarodnimi organizacijami).
10.	Potencial za jKivezovanje z drugimi (materialni. fe^cVne^-Okoljske NVO imajo na razpolago sodobna komunikacijsko tehnična sredstva, premorejo pa tudi znanja pomembnih tujih jezikov. S tem so dani osiiovni pogoji za vstopanje NVO v mednarodno okoljsko sceno.
n. Potencial samozavedanja obstoječih ovir: Okoljske NVO najbolj občutijo kot aktualen problem pomanjkanje virov financiranja in nato najbrž v tej povezavi že pomanjkanje volonterske zagnanosti. Na tretjem mestu se je znašel problem .sodelovanja z ostalimi NVO in splošno (jslabljeno okoljsko gibanje v Sloveniji, torej neka ugotovitev o nepovezanosti in ne.sodclovanju NVO, s katero je mogoče posretl-no povezan tudi trend slabitve okoljskega gibanja. Nato pridejo na vrsto šele strokovni problemi kot so strokovne in zanesljive informacije, pa pravni problemi in nizka stopnja specifičnega okoljskega znanja član.stva itd.
Sklepne misli in predlogi
- V Sloveniji smo vzpostavili institucionalni aranžma po vzoru parlamentarne tlemokracijc, vzpostavili smo tudi pravila tržnega ravnanja, čaka pa nas druga stoj> nja demokratizacije t.j. izgradnja mrežij v po.sameznih političnih arenah. V to nas silijo različna nerešena praktična vpra.šanja, meti katere .sodijo tudi ekološka, okoljska in nara\ovarstvena vprašanja.
-	Obstoječi okoljevarstveni potenciali v Sloveniji so v glavnem dobili svojo organizacijsko formo, dodatne strukturne korekcije pa bi bile mogoče le ob aktivnejši finančni politiki.
-	Ob ugotovitvi, da obstajajo področja v Sloveniji, ki niso pokrita z okolj.skimi advokati (NVO), je ta področja potrebno pokriti z z;ivestnim usmerjanjem finančnih tokov in vzpostavljanjem drugih potrebnih pogojev. Jedro takšne politike pa mora predstavljati koncept večsrediščnega razvoja okoljskega mrežja in njegove dejavnosti.
-	Z vidika nadaljnega razvoja okoljskega mrežja in krepitve njegove participativne moči, je treba v prihodnje imeti takšno politiko financiranja, ki bo favoriziral tiste NVO, ki imajo na okoljevarstvu zgrajeno tudi lastno identiteto, prepoznano tudi skozi delež okoljevarst\'enih projektov. Participativno moč in krepitev mrežja kot celote je smiselno graditi na tistih NVO, ki .segajo v svojih razmišljanjih in delo\'a-nju preko svojih ozkih interesnih meja.
-	V nadaljnem razvoju okoljskega mrežja bi kazalo strokovne storitvene tlejavnosti prioritetno finančno bolj jKjdpreti, saj se na ta način gradi avtonomna strokovna osnova in cnlpirajo se možnosti za vdor alternativnih konceptov v komunikacijske in odločevalne procese. S tem se .seveda krepi tudi participativni potencial NVO.
-	Ce želimo, da NVO in okoljsko mrežje jjrevzame na.se nekatere dejavnosti javnega pomena, ki jih zaradi strokovnega potenciala lahko prevzame in ki jih je spo.sob-no bolje opravljati (zaradi sistemske umestitve, specifične logike delovanja in večjega potenciala zaupanja javnosti) kot profitno<iljno usmerjene organizacije ali državne institucije, se lx)do morale NVO v Sloveniji izviti iz volonter.skega objema popoldanskih okoljevarstvenih organizacij. Prednostna področja (trajni projekti), ki naj bi jih NVO in mrežje opravljalo, bi bilo treba opredeliti in jih toliko finančno IX)dpreti, da bi jih bilo mogoče visoko profesionalno voditi in izvajati.
-	Na ravni okoljskega mrežja je potrebno prednostno finančno podpreti delovanje štirih ogelnih inštitucij (fundacije, pravna posvetovalnica, računalniški center, ko munikacijsko analitični center), ki bi opravljale storit\'e za učinkovitejšo izrabo aktivistično in strokovno nakopičenega potenciala v okoljskih organizacijah, ki .se je pripravljen volontersko angažirati na določenih okoljskih problematikah in par-ticipirati pri odločanju.
-	Ob krepitvi profesionalizacije organizacijskega dela pri izvajanju okoljevarstvenih projektov se bo odpri tudi prostorski problem, kjer naj bi ti kadri delali. Ta problem je treba razumeli kot vzpostavljanje osnovnih pogojev za institucionalno krepitev NVO in okoljskega mrežja in ga je zato treba začeli čim prej sistematično reševati.
-	Za delovanje in medsebojno povezovanje NVO in okoljskega mrežja je k(jmu-nikacijsko tehnični |X)tencial zelo poniemben in ga bo treba .še naprej krepiti.
-	Pripravljenost med okolj.skimi NVO na sodelovanje z drugimi kolektivnimi akterji je zelo vi.soka, sistem.sko pa Se niso razvite komunikacij.ske forme niti ni.so vzpostavljeni pogoji za izvajanje večjih projektov, na katerih bi sočasno delalo več NVO.
-	Obstaja prepričanje, da je mogoče pomanjkanje finančnih sredstev nadomestiti z volonterskimi močmi, pa lo ne drži pov.sem. Za večji izkoristek volonter.skega
potenciala, ki tiči v okoljskih NVO in zainteresirani javnosti, je treba vzpostaviti organizacijske pogoje, ki pa jih je mogoče izvesti le s profesionalnim angažiranjem strokovnih moči, za kar pa je potrebna bolj premišljena in celovita finančna politika na področju okoljevarstva in seveda večji delež sredstev kot je bil do sedaj namenjen za okoljevarstvene projekte, ki naj bi jih izvajale NVO in okoljsko mrežje.
-	Za razvoj tretjega sektorja na področju okoljevarstva je treba podpreti tiste tokove med okoljskimi NVO, ki želijo izvajati projekte širšega javnega pomena na osnovi večje profesionalizacije in v pogojih finančne stabilnosti, ker se le tako lahko začne proces krepitve institucionalne moči okoljskih NVO in okoljskega nuežja. S tem pa se seveda odpirajo možnosti za participacija zainteresirane in organizirane javnosti na odločitve, ki se tičejo okolja in narave.
-	Dvig finančne stabilnosti NVO in okoljskega mrežja je predpogoj za to, da se bo dvignila profesionalnost izvajanja projektov (možnost profesionalizacije vodij projektov). Zaradi tega je treba razviti strategijo kanaliziranja finančnih sredstev iz različnih potencialnih virov v nevladni okoljski sektor. Velike možnosti so .še pri tujih virih in v podjetjih, bistveno več pa bo morala prispevati država, vsaj v višini kot je značilno za razvite države (60%).
P.S. Zahraljujem se dr Danici Fink-Hafner, prvi bralki zgornjega teksta, za sugestije in pripombe, ki so pripomogle, da je članek sedaj bolj koncizen in profiliran.
LITERATURA
Hcck, U.19«6. Risik<)ge.sell.schaft. Weg in eine andere Moderne. Frankfurt/.M Uibič, A. 1992. Civilna družba in demokracija, TIH, ,št. 7-H, .str 769-779.
Fink-Hafner, 1). in drugi.1997. Oblikovanje |-«)licy mrež in lobiranje v Sloveniji, raziskav;i, IDV-i nv, Ljubljana
Jordan. G., .Schubert K., eds. 1992. Folic>' Networks, special i.ssue of l-uropcan Journal of
Political Ke.search. .št. 1-2. Kenis, R.. .Schneider V. 1991. Policy Networks and Policy Analy.si.s .In: H.Marin and R. Manytz (eds.), I'olicy Networks; l-mpirical l-vidence and Ilieoretical Considerations. I rankfurt/-IJoulder: Cunpu.s/Westview. Lukšič, A. 1996. Izbira označevalca z;i predmet, ki ga v angle.ški raziskovalni skupnosti označujejo z be.sedo "policy network", |V)jmovno-terminološka raziskava v okviru projekta "Oblikovanje polity mrež in lobiranje v Sloveniji", vol.l8. I.ukšič. A. 1990. Ne(jkonser\-ativizem, magistrska naloga, FDV, Ljubljana Lukšič, A. 1996. Razumevanje tehnologije v nowjSi politični misli, doktorska disertacija, HOV, Ljubljana
Lukšič, A. 1996. Možnosti slovenjenja pojma "network" - temejnega pojma analize politik, TIP, .št. 4/96, .str 396-603
OlTe, K. 1993. Spona in zavora: .Moralni in institucionalni vidiki inteligentnega .samoomeje-
vanja, CKZ, .št. 152-153, str 47-70, Ljubljana Ri:C. 1997. Problems, Progress and Po.ssibilities. A Needs Asse.ssment of llnvironmenial NGO.s
in Central and llastern l-urope, l-xecutive Summary, Budapest .Schubert, K., Jordan P. 1992. A preliminary ortlering of |X)licy network labels, S|x;cial issue of
l-uropean Journal of Political Research, St. 1-2, str 7-29. W:ianlen, F. van. 1992. Dimension and types of policy networks, special issue of I'uropean Journal of lV)litical Re.search, .št. 1-2, str 29-53.