go dar i b r t n i š k m arodn Izhajajo Tsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr» pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 1. marca 1865. Kli revezem na Rotranjskem na pomoc na deželi c. k. kantonskim gosposkam, povsod tudi pre častitljivi farni duhové čini. Ba se vestno razdelijo milodari, se bodo v polaj Po strasno neugodnem vremenu preteklega leta bila sanje te reve na mestu postavile komisije, ktere se bodo je letina na Kranjskem sploh slaba, ne samo malo malo přidělali, temuč da so posvetovale s prečastitljivo farno duhovščino 9 ? z zupám da so ljudje že zdaj povžili večidel vse žito, kar so ga tudi slabi so bili pridelki. nekterih krajih te dežele se je tako malo přidělalo, in zaupljivirni mozmi. Razglasilo se bo očitno, kaj se je nabralo, in kako se je razdelilo. V Ljubljani 19. februarja 1865. přidělali y tako da ga do prihodnje žetve nikakor ne bodo imeli zadosti za potrebni živež. V kantonu ložkem in senožeškem, ktera sta zavoljo svojih klimatičnih in zemljiških zadev koristnemu kmetovanju malo ugodna, se že zdaj čuti velika stiska zavoljo hude letine lanskega leta. Preobilno deževanje bilo je strasno škodljivo ne samo rodovitnosti vsakoršnih sa-dežev , ampak je tudi storilo , da so se se tišti sadeži Ja baron Schloissnigg l. r. c. k. deželni poglavar. 7 7 kolikor malo se jih je přidělalo , naglo spridili, in se toraj tudi niso mogli hraniti. To se je sosebno »v godilo s podzemeljskimi sadezi, kteri so poglavitna hrana tistih Gospodarske stvari. pokončevanji gozda. Dodatek za Notranjsko, za ložki in planinski okraj. (Dalje.) Tudi od logarjev sploh bise dalo dosti povedati; rečem krajev. Voda je nastopila večkrat po senožetih 9 tako naj le to, da so večkrat pravi reveži; njih Z1V- 9 da se tudi skoraj nič send ni nakosilo. Toča je vec- zvest svojemu ljenje je dostikrat v smrtni nevarnosti ; ako je logar gospodu, se krat tolkla kmetu zameri ; ako pa kmetu in pokončala sadeže, kar jih moča ni kaj spregieda ali za to kaj sebi v žep dene, je zopet spridila. Vrh tega je pogorela vas Jezero v kantonu v strahu, da ga drug pri njegovem gospodu ne raz-loškem. Ta požar je pokončal vse premoženje prebi- glasi: ako vavcem in jim vzel poliištva. HBHBH| se enemu kaj spregieda, že drugi čez-nj gré 9 ces ; ce uni sme sekati, zakaj pa jaz ne? itd. Tako gré Ravno taka nesreća je zadela , kakor je znano, še več gozda tudi vas Pod kraj v kantonu ipavskem, in prebivavci tri partije vživajo, pod zlo, ako se kterikrat namreč: grajščak, kmet primeri, da in logar. ga te vast so prišli 15. julija 1864 po nesrecnem ognju ob Kakor se dandanes z gozdom pri nas in drugod vec kakor 32.000 gold., v razvalinah svojih his glad in po svetu ravná, res ni mogoče zimo trpe. Rev šcina v teh krajih je z are s velika l , da bi ga toliko pri-rastlo, kolikor se ga poseka ; naj se še tako kaznuje Po sporočilih se že zdaj v malo kterih hišah najde prestopnik, vendar ne bo ni, ene sili revščina, nehal, zato, ker pravega reda žita, toraj so tudi prav redka gospodarstva, v kterih pa misel, da imajo pravico do gozda; zato ne porajtajo kaj se še kaj kruha nahaja; krompir in repa brez soli in naj je še tako temna in grda začimbe (zabele) sta prebivavcem edina hrana krevnemu druge starodavna razvada, še druge 7 ne vdrží domá; ne smili se noč, dež ali sneg, nic Jr jim ne živina, ne sami sebi, življenju. Pa tudi te hrane je tako malo, dajo utegne naj je v nedeljo ali praznik; iz gozda mora les,, naj je ■ » V , V« V _ , . * « . • «1 1« 111 • komaj se ene tedne za zivez dovelj biti. Će so že zdaj okoliščine teh revnih krajev tako res za potrebo ali za par bokalov vina. Ce se tedaj premisli škoda, ki se gozdu delà, strašno žalostné, kaj bo še le v prihodnje? Kolikor bolj zraven pa dobiček, od dne do dne pičla zaloga hrane pojema, toliko hujše z gozdom obogateli, drugi pa niso nič boljši se pač vidi, da le redki so, ki so tem prebivavcem stradež, kterega najprvi na- so dosti gozda ugonobili. 9 dasiravno zuga sledki so strašanske bolezni. Priča nam Je leto 1848, ko je bil svet nekako vès Ker mi ta strašna revščina v srce sega, in si na obnorel in je vse „fraj" bilo. Planili so zdaj na prepo- ki so jih samo zavolj kakega ne- vso moč prizadevam jo polajšati in v okom priti nje vedance na v o u ni-uv fJt U.UUCI/U/h j u fJuiujou.it liv v viiuiiv fJi ive 't/o v^uauv/c , jli<* gOzde , ai ovs i lia. oauiu jjc»vuij aaavg daljnemu razširjanju, toraj se obraćam do usmiljenja,ki srečnega ogna varovali; posekali so vse od kraja 9 tako bu- da so vse ogolili; kar se je so ga že tolikokrat skazali prebivavci kranjske dežele in kovino in jelovino, nje glavnega mesta, ter zaupljivo prosim, da bi poma- denarja za robo potegnilo , se je vse večidel sproti za- gali svojim ubogim sobratom z milodari v denarji ali v živežu • niv uuuyaii &uui uiiuiiit x> imwuui i v učini/jt uvi v pilo , iu uuucucu ox ui o t^m mu u^uiuu^vi, «v «»»« da se jim huda stiska polajša in zgodaj odvrne marjem ni nič zaleglo, dasiravno se je pri njih veliko " , jv * ---— — in nobeden si ni s tem nic opomogel; še krč- 9 po četek še hujše revščine. zapilo. Milodari se morejo naravnost izročiti c. kr. dežel- tudi ne. Tedaj dobička ni bilo nobenega, gozda pa nemu predsedslvu ali v mestu ljubljanskem mestni go sposki, vredništvoma „Laibacher Zeilungu in „Novic". Kako bi se do pravega reda in boljše varčnosti z y;ozdi prišlo, je težavna reč, ako se premisli na za- 68 drege med kmeti in grajšcaki. Da bi se pa vendar pokončevanju v okom prišlo, se želí splošno, ker dolgo govori, da bi se gozd najprej razdelil, toda se že ne žavne denarnice, je bil za to, da se jim izbriše ta pod pora, ker ti minihi so pri volitvah dalmatinskih dežel nih poslancev nasproti delali vladi in s tem očitno po na vsakega posestnika posebej , ker s tem bi ne bilo kazali sovraštvo do Avstrij nobenemu kraju nič pomagano; zapravljivci in pijanci pregrešili senjski frančiškani Nam da ni znano 7 kaj so bi kmali svojega og olili > Treba je tedaj , da bi se na občine gciuu ^ iiw^l m» v ijl t v^l 1u 1 j ca jljl l v^l vtílli o jljj 11 uli^ioivaiii y ua jo ^ potem bi pa drugim kradli. nister tako bridko besedo spregovoril o 1 y • 1 j • y "I t gosp. državni mi y od ene do pet so- pnca godovina, da prav ta ijih ki to nam samostan, ki je za omiko sesk vkup, odměřil, kakor lega gozda in kraj dotičnim naroda mnogo kořistil po šolah svojih, je bil, ki vašem prav kaže y è leta ti bi si lahko izvedenega logarja 1797 po svojem delegatu patru Andrejů Dorotiću v držali, da bi skrbel za varčnost v gozdu, in kar bi imenu dalmatinskih vasi in mest prostovolj bilo enemu ali drugemu odkázáno posekati da se L ui uguiiiu uuiva£iauv ^uourvaii j ua ow čil se geslu avstrijskega carstva, — ici» je < vzame, naj so že veje, vrhovi ali trske, frančiškan iz tega samostana na čelu dalmatinske dep da leta 1809 izr o- en iz gozda čisto To bi kmetu za kurjavo veliko zdalo, da bi ne treba zmiraj posebej dreves sekati za drva. bilo tacij prisegal Ko smo poslance volili v deželni zbor, mislili smo, druge bolečine odkrili. da bodo oni te naše rane in V se Francozi, přišedši v Dalmacij samostana o b e s i 1 To tost cesarju avstrijskemu y da y so kot „a v s tr ij s k vse storil ta samostan za Avstrij duhovne iz tega p un ti itd % Y Misliti se Ne tajim, da res veliko reči in nekteri prav možato govorili, za to in uno potrebno željno smo mi Notranjci pričakovali od svojih so nam na dan spravili mora po pravici po vsem tem, da še dandanes nepre jl 1 1 • • * • f a . i • 4 maklj stoj za Avstr ij stvar Ce se nahaja ktera stranka, kakor se Piv ai y ai zj v^iJ uu ouív mi jlivuuuj ví ^ii^muvtmu \j\a> r kjj hi vyv o liuuuju onauac* • i\ai\ui J 6 v u Li" zastopnikov, kdaj da bomo slišali ali v kakem časniku najskih časnikih pisalo, ki neprenehoma natolcuje j už n e ze v du y kar se gozdov tiče 7 žalibog! da se je v de- Slovane, da so podobni itali janissimom iHH^kHiHHilHHl^H ^IHHB^I^^H^H delà mi m HHH WÊH ^H^l H I želnem zboru tako malo omenilo o tej jako potrebni natolcevanje v nebo vpijoča krivica y ki se , je to naj z ve- in vazní reci. Ko bi se bilo toliko besed škvařilo o potrebi pra- vega reda z gozdom ) kakor se je o ljubljanski bolniš- > nici storil y pn cem o kteri ni bilo nic govoriti, ker deželni odbor je kar je silna potreba bila, gotovo bi bili vedili, , da ta reč ne gré tako hitro in stejšim narodom avstrijskim! Palacký je leta 1848 s kratko pa tehtno besedo iz- govoril program vseh Slovanov avstrijskih, rekši: „Ako bi ne bilo Avstrije dozdaj, napraviti bi da smo. Res mor ali sami. u Ali more kdo dokazati y da J ° Je kteri da se ne dá mahoma obravnovati, toda z odlašanjem se tudi Naj naprej ne pride. koli narodjugoslovanski kdajdjansko drugace ravnal kakor po tem programu? Ne da 7 prirojena ver- v se gaci, gozdu. ne par let to tako ostane, da se ne predru-bo ne kmetu ne grajščaku veliko ostalo v e zdaj se čuti pomanjkanje , posebno po žagah. Prejšnja leta so žage imele za celo leto dosti krlov rezati brez bukovih Čokov, zdaj pa jim jih tako prirnanjkuje, nost in udanost do cesarskega prestola veže Slovane v Avstrijo in da je živa resnica, kar je Koseski naš da „hřib se omaja in hrast, zvestoba Slovencev ne gane", temuč tudi to je rekel hrast kar je Toman v državnem zboru dobro povdaril, da tudi sebičnost avstrijske Slovane veže z Avstrijo, sicer bi jih požrla ali Nemčija da, kjer so imeli po dve žagi y so eno podrli y ena nima več kakor za pol leta rezati; sicer večidel ker zdaj zdržati se. ali Madjar ali Italijan, ker samotež bili preslabi stojé. Tudi zverjadi se zdaj malo nahaja v gozdu da sebno polhi so se tako iztrebili en večer do 100 lahko vjel, jih zdaj komaj od 20 do > kjer jih je eden In kaj pričuje zgodovina? So kunft" morebiti Slovenci nasprotniki Avstrije? krepko trdi yy Zu- Oni y ki nič druzega 40 vjame Sme se reci bukov gozd v se bil ; da v poprejšnjih časih y ko je ; se je štelo 1000 polhov na enega lovca leto in dan. Vidi se iz tega, koliko se je pol-hovega mesa povžilo in veliko polhovih kožic in kap , — zdaj je pa skorej vse ne zahtevajo kot ravnopravnost v šoli, v uradnijah in postavodavstvu ? Oni, kterih srce je Vodnik svetu raz- ki so v vihar- . — ki odeval, pevši „Estrajn za vse Uf oni nih časih leta 1848 stali za Avstrijo kot skala (kučem) na Česko prodalo proč. so odbili „črno vojsko (Landsturm) , v ktero so vab- (Kon. prih.) ljeni bili od nemške straní zoper Dunaj, — oni, ki so nabírali denar za armado Jelačičevo , da je řešil Av- * R ožj y (Gospodarske skusnje. dober gnoj. Ni prav ne, vinorejci! da grada domu spravljate strijo pogube? Oni y ki po svojih narodnih zastopnikih ko trte obrežeste v deželnih in državnih zborih zastavo avstrijsko tako visoko držijo? protniki Avstrije? Ker jim protiv- Ali t so ter ga deloma v peči, deloma na sv. Ivana dan požge ste in popaliste. Gotovo bi tega ne storili, ako bi vedili da je rožje hoćete kak niki ne privoščijo ravnopravnosti in se od krit za trte same jako jako dober gnoj 7 borijo zoper to počenjanj 7 ali to enmalo • Ako grad pognojiti, podkopajte k vsaki trti Ali so dalmatinski SI strije? Nikdar nikoli tem y' w rozja Rožj 7 ki v ml i počasí gnjije prav dober gnoj in trpi vam veliko veliko let 7 77 unità Italia44 (edin Italijo) 7 ko terjaj talij ti Slo protstvo? protniki Av- kujejo simi d iw »wiav x^u 7 vec bodite tedaj v tem kakor vsak drug gnoj. Vinorej prihodnjič bolj varčni in ne pokvarjajte rožj proste s Hrvaško in Dalmacijo, ki ste se 1527 iz združili z Avstrijo in hišo habsbursko in Narodne stvari. ste zmiraj nepremakljivi stali pri Avstrii Ali so morebiti Slovani trojeđine kraljevine nasprotniki Avstrije? Ni mogoče in 1849. leta in itališka 1848., ! Ogerska bojišča 1848. 1849. in krvave price udanosti avstrijske. Naj 1859. vsak leta so 7 kdor brambo Jugoslovanov dvomi, se ozre na tistih 2400 hrvaških vdov , kterih Časniki dunajski pišejo Schmerling ob prilik 7 da za podp 7 ko možje so smrt storili za Avstrijo 1848. in 1849. leta; državni minister naj pogleda na Vojaško granico, ktera, čeravno še v finančnem odseku šlo ne vživa ustavnih pravic, potrpežljivo Čaka ure, ki njene gosp j s k i h frančiškanov s 4000 gold, iz dr- junake kliče v boj za Avstrijo! \ 69 Ali to so nasprotniki Avstrije?! Ali je to zahvala žali g* za njih žr to vanje? Naj bi se premislilo zal o, da ni tako. y kaj Facta loquuntur! Ako pa kteri gospodje na viših mestih mislijo, da , ako pisatelj tako piše, kakor bi bravcu svoje misli posiliti hotel, ako pové eno isto reč dvakrat in se govori, ali pa doka- trikrat z drugimi besedami resnici dolg mu zdi knjiga, v kteri pisatelj vse pové kar b" J 1 " ».V^x X ^lUUlViJ »OV ^UVU J JXai mu je tako da bravcu nič ne prepusti za lastno na jeziku > tisto natolcevanje je resnica, ki g a trosijo po svetu premišljevanje iz dispozitionsfonda pitani pisarji, terniha ravno tako pisali kakor za ^ kteri Kj so za Me- treb je pa premišljevanje bolj težavno Bacha, in kterim očividnih dokazov in primernih izgled ) Je po sebno v bolj nenavadnih predmetih, da si bravec nekaj v mnogonarodni Avstrii nemštvo zlato tele, kteremu odpoČije in v domišlii previdi, kar je ravno z umom s bi se morali vsi narodi uklanjati, jim odgovorimo besedami Njih Veličanstva, ki jih nismo pozabili in jih ne bomo pozabili, ker so nam edino sveto vodilo: „Enak a bremena, Lasten, gleiche Rechte!" pretehtaval Gršak se je držal tega pravila. ------------- . v----------Stavki so vecidel kratki; misel se iz misli lahko enake pravice! Gleiche razvija brez preskokov. Osnova in dokazovanje je jasno utegnil reci -M knjige beró. Slovensko slovstvo. v, ' - i • j V j * L >' • " iJK • r 1 ■ ' ^ i * ' '' ■ v i! í, Se nekaj o „Čitalnici4* izdani po Ivanu Graaku. Ljudi bi lahko tudi po tem razredil, kako in bravec bo premislivši dalji oddelek ravno tako bi bil povedal tudi jaz, ako bi bil pred na to mislil. Taka beseda je znamenje pisan v domaćem jeziku Teži y da in pojasnj z gledi, kterih v knjigi bolj e sestavek važni oddelki > ki ni namenj Tud za samo vajene mislivce, ni lahko preveč. knjigi bi bil pisavec smel še več izgledov vplesti sestavkov tudi nekoliko podaljšati brez strahuda bi v tej nekaj knjiga preveč narastla ali dolgo Većina ne bere prav nic, srednje število bere iz postala dolgega časa ali radovednosti, majhno sestavku ,,o obrestih in obrestnih postavah (( takih, ki knjige beró iz ljubezni do omike. pa je število prvič določno dokazano, da gotovi denar res daj resti. Tako je pisatelj tudi začeti moral Pri Taki razredi se nahajajo pri vsakem narodu in ko- vednosti je najprej treba podirati predsodk je e ob-sakej likor manji je narod, toliko manje je število tistih ki Naš manj omi ? iz ljubezni do dušnega izobraženja knjige beró. narod je med manjimi, tedaj ima pri nas pisatelj po- stva) malo vej kanih. Vemo pa, da manj omikani ljudje (namreč manj omikani ali neomikani v vednosti narodnega gospod o sebno veliko pogumnosti in zaupanja, ki se podá v ne-varnost, knjigo pisati za tisti del bravcev, ki so izob- stih da težko sprevidij brestnih in kapitalnih lastno neha koristni posojilec in kodlj ivi odrtnik ali preobrestnik. Dokazano je, raženi ali želé izobraziti se. Ker število tacih bravcev da umno posojevanje množi narodno premoženje, kakor, se zacne je pri nas kaj pičlo, in še ti segajo raji po tujih kakor na priliko, poljsko obdelovanj po domačih knjigah ces y da izobraženo. Je naše Tako ±£J\J KJ1 d^VUV/t JL d 1\. KJ SG pisar ti UU1 i XJiUUl ^ U 1 b UJ KJ} JLIU VVjC in nazadnje narodu knjigo daruje v jurističnem po- trudi in mudi slovstvo premalo gostanju škodljiv, kd m Tedaj dena žrtuje novce skrinj ljudi kop občnemu bla v zemlj in nevarno bi bilo za vse varčne > menu a nič za njo ne dobi. kakor za tište, ki kapitalov potrebujejo, ako bi se od denarjev ne smelo pametnih obresti jemati Citalnico." to nevarnost se je podal Ivan Gršak s svojo Kake pa so pametno obresti? Kmali je to dokazano z zlago obrestnih lastnost navadnih interesih mladensko mocjo in srčnostjo se je namenil voj- tiči namreč prava obrest in pa 1 • V V • 1 • ahscina ali za- skovati proti tisti mogočni pošasti, xv 1 J KJ/ IUU1 11 C* KJ1U- * U1 KJ ¥ Milit* A m ij C* • JL/W UK; UKJ KJ KJ 1J KJ J & O li 1 111 1 CAZjIKJKJI y JC venskem domá, ki je zamorila že toliko dobrega, ki moral pisatelj bolj globoko seči v občno gospodarstvino nam namerja še vprihodnje narodni napredek ovirati. vednost in dokazal je po postavah ponudbe in poprosbe ki Je tudi Slo- varovalna premija. Da se to bolj pojasni in razloči, je Ta mogocna pošast je nevednost. „Nevednost je res naravo pravih obresti, po osebnem in zastavskem zau- najdražja stvar v deželi." Nevednost in revščina ste si panji pa bistvo zavarovališČi Po nesrečni sestri. Uboštvo tudi tlači moštvo. Brez ne- podá se pisatelj v drugem oddelku dog teorii je od kd godil godovinsko polj obrestim y kake kake omike ni^ blagostanja, posebno stanovitnega ne. ter kaže, kako Prvi zvezek „Citalnice" je tedaj namenjen ravno omiki postave so zastran njih veljale in kako malo znane so in blagostanju, in pričakovati smemo po tem, kar se še nedavno bile obrestne lastnosti. Povedano je tudi bere v prvem zvezku, da je pisatelj kos svoji nalogi, nekaj članov iz naše čez 60 let stare obrestne postave, da bo njegovo početje hvalo in podporo dobilo med Vsacemu je treba, da se jih dobro zapomni, posebno narodom in da bo narodu obilno koristilo. posodnikom, ki so v sedanjih denarnih zadregah skoraj Pisatelj, vedé, kako malo je pri nas število pra- popolnoma to postavo pozabili. Kar je dalje povedano vi h bravcev, si je prizadel knjigo napraviti tako zani- o koristi ali nekoristi vsakoršnih obrestnih postav, naj Na koncu tega se- celó tisti, ki raji sega po tujih knjigah, vsak sam bere y ne bo se kesal mivo, da bo vstrezala omikanim in radovednim bravcem ; enem WĚĚIĚĚĚĚĚKKĚKtKEĚĚĚ zvezku našel toliko zbranega blaga, da bi ga drugod hodnjem zvezku přistavil bo iskati moral v mnogih bukvah. stavka sem samo to želei, da bi pisatelj v kakem pri da bi tam stopil in del Prvi sestavek ,,o obrestih in obrestnih po- lz teonj širno ra in rvu. piiobavii u. au t« u^ži, vic« u l ic godovine v našo ubogo sedanjost in ob iu ti^uuu ▼ aaov ^ o ovuauj uot y ill kj KJ lagal, zakaj posebno kmet in stanovnik na stavah" nas postavi na polje, ktero je pri nas dozdaj kmetih tako težko kapitala dobi, čeravno ponuja po- polno varnost zastran kapitala in obresti, in bi tudi povedal, kako bi se kmetu in malému obrtniku poma- dosti vredne bilo malo- in le bolj praktično obdelovano; težko o reci, dozdaj skoraj nenavadni, ^loau uujLuavjU y laurvu- ^jks y k^kackx y ivauu kj i ou x\uiutu 111 hica umevno in ne učenjaško dolgočasno. Reci se mora, da galo iz silnih denarnih zadreg. Te je knjiga pisana, kakor pa je pisati domače, lahko- reči so se mora pisati za narod, nekoliko izobražen. Kdor bolj gleda na reč, kakor na ki je ? besede so raztresene po knjigi. tudi ne bo zapazil nekterih slovniških hib, ki Naš narod je posebno sedanje dni resnoben ne ljubi o resnobnih rečéh, kakor so ? na uv Jjuui v i VUUWWU1U îtvitu j Aai\ui , ua priliko , voc »tija. x uuuuua j v-« j/youwuv cgvuu ?iuu Mnumuiu uu^/iut denarne zadeve. Naš narod je pa tudi bistroumen: vidi se iž nje, koliko zmotnjav so morali ljudje prema 9 šale vse posebnega premišljevanja O drugem sestavku „banke in papirnati d ne smem toliko govoriti, da ne bom preobŠirei pisanje , lahko je branje, podučn Te zavno je nimivo veljá bilo Lahko boš izvedel in za- , XJCXL11XK, UUO 1MCUU, « k Si j papir i-id> OXV.M1 Podučna je posebno zgodovina bankinih naprav za srebro 10 gati, da so postali tako prebrisani kakor so zdaj, in da tudi zdaj šeniso na vrhuncu vsega napredovanja. Eue reci pa bo bravec zastonj iskal v tem sestavku, namreč od- Ocetu Bernardu: Al bran se je, bran1 se je ne! govora na vprašanje: iz kakih vzrokov naša dunajska Da čast odbijaš od sebe proslavlja vendar Te slava banka svojih bankovcev ne piačuje v srebru po napisani vrednosti? Odgovor je obljubljen prihodnjic. Naj omenim še en sestavek iz gospodarstvine ved-nosti o ,,številnih lote rij ah." O tej reči se je že veliko zastonj pisalo. Strast igranja in želja, kaj po sreči dobiti, se ne dá vničiti ; kolikor bolj revni so Izpod Gorijancev. stanu Ti veleva postava! Pisma ljudjé toliko raje stavijo v loterijo; bolj potrebni bolj slovenskega učenika svojemu bratu. (Dalje.) 16. Pismo. denarja iščejo. Pisatelj je to neukroteno strast po novi poti premagoval, da je dokazal, kako stavec dobi, če tudi kaj zadene. nepnmerno malo Pod Ratitovcem na Gorenskem. Mili moj brate! S sklepom zadnjega pisma skončal Sestavkov o krvnem kroženji in o človeške omike ne bom dalje popisaval > dosti p o tih Vrnil sem Je ) ce rečem, da je prvega krobiotike, druzega pa dr. Subie znan po mnogih izvrstnih spisih. pisal dr. Prelog, pisatelj ma- iz revne lope holomuške postaje. ki nam Je dobro sem popis svojih obhodov po Holomucu. se nazaj v Bec. Težka je bila locitev meni in prijatlu, kteri me ni zapustil, dokler me hlapon ni zavozii ven Kakor na potovanji tjè, sem tudi nazaj gredé sedel vedno pri oknu tjv ^ uvm tuui uwuuj v^uu OVUVJl v uuuvi ť v/i\uu ^ ILL vedno nepristano pogledoval sprelepo Hano in njena Odlomek iz avstrijske zgodovine je spisal mesta. Minuli so mi ko blisk spřed oči: Holomuc, Pre- rava, Kromeriž inNapajedl, in hipoma smo bili v Beču. j pa le zato, ker mi izdatelj sam. Hvale vreden je namen, seznaniti narod z zgodovino svoje velike domovine. Posebno lepo bo, 27. dan oktobra sem še ondi ostal ako bo pisatelj v enakih odlomkih J;udi kazal slovensko jo je bil lukamatija zjutraj ravno pred nosom popihal iz južnega kolodvora. Kremžil se vendar zastran tega saj je na Dunaji tolikanj znamenitosti, da čio- in sploh jugoslovansko zgodovino. Ce bomo vidili, kako so se obnašali naši očaki ? posebno v starejših časih, se nisem bomo tudi mi bolje obnašali. Znanje domaće zgodo ? vek ne vé, kam bi V f OC1 obracal. — Pogledal sem ta dan vine ali žalostné ali vesele krepčá značaj in množi do- najprej novo cerkev sv. Janeza Napomuka v „prater-morodno ljubav. Tudi slovanskih narodopisov priča- skih ulicah", ki je bila zidana v letih 1840 kujemo. Zadnji veči 1845J Sprelepe presne malarije Kupelwieser-jeve in Fuhrihove sestavek te knjige nam podaja kratek kinčijo res ta božji hram. — Od tod šel sem gledat slo- večega arsenala, ki stoji blizo južnega kolodvora in clo- pa natančen pregled vseh veljavnih postav o skrb-stvu in varstvu po občnem državljanskem zakoniku. veka siloma vleče na-se. Ce ktero poslopje je vredno Spisal je tudi ta sestavek izdatelj sam in obljubil prihodnjic prinašati pravice in postave za vsacega ~ > da Ce se mu pravi „ogromno" , zasluži to ime orožnica. Zidali so jo od leta 1849 — 1855. Tu so združene sedaj smemo soditi po začetku , bodo taki sestavki čitateljem vse cesarske mašine in delavnice za vojskino orožje posebno všeč in koristni. Precitavši vso knjigo moram reči ? da so „Novice" že unidan rekle , da z Je res kar vse avstrijske armade; desetero parnih mašin goni njihove orjaške naprave. Razun tega se v teh velikan-njo je naše slovstvo skih poslopjih nahajajo vojašnice, magacini, bolnišnica, ne po številu strani, ampak po važnem koristnem ob- muzej, cerkev itd. — Dolgosti ima arzenal 400, Širjave segu lepo pomnoženo Želeti moram, da „Čitalnica" se 300 y celi zunanji obrobek pa obsega 1400 sežnjev 9 ter veliko let in stanovitno izhaja, ker namenila si je pri- je sezidan v nemško-bizantinskem in mavriškem zlogu. Da ta poslopja niso kar si bodi, nam je dovolj dokaza našati jedernate reci, kterih smo že dolgo pogrešali v domačem slovstvu. že to, ako pomislimo, da štejejo 8000 stanovnikov. Ubi plurima nitent" se ne spodtikajmo nad redkimi marsiktero mesto jih nima toliko. ■■ ■ Se arzenalski mu- malenkostmi ; saj je mladi izdatelj kos svoji nalogi; da zeji so viditi posebne znamenitosti. Razun 150.000 raž- ima le tudi srećo in obilno dvojnih podpornikov. Podpor- novrstnih pušek vidimo tukaj spravljena razna orožja in niki pisavci se lahko najdejo; podporniki bravci so pa pri oprave, ki so jih nosili sloveči vojskovodji. na pr Bo- nas kaj kasni, ker veliko imamo tudi med omikanimi gomir Bouillonski, zapovednik križanske vojske in pre-stanovi tacih ljudi, kterih geslo je: „najdraži stvar v magovavec Jeruzalema leta 1009, Atila dobroznana deželi je knjiga. u Imajo na priliko tišti vsi 9 9 vsi udje č i-ki n aj ve 6 tav nic to knjigo? Imajo jo kričijo: knjig, knjig, časnikov, časnikov narodu slovenskemu! Preiščimo njih bukvarnico , da vidimo, ali res „šiba božja", Ludevik II. Madjarski 9 Libuša, Wiasta, Gustav Adolf švedski kralj , Radecki, Windischgratz drugi. Tudi mnogo 9 zastav, dobljenih tudi ravnaj o tako 9 kakor ženo in francozkih voiskah, ter mnogo mnogo druzih Toliko v turskih in kup; ali z jalovimi besedami ne pomagamo pisateljem. glas. Besede so dober tù shranjuje. Tudi cerkev je lepa. reči so memo gredé o arzenalu; se vé, da bi se dalo o njem .še stokrát več povedati. Slovstvo. Od arzenala sem šel proti Belvederu. Razdeljena so ta poslopja v zgornji in spodnji ,,Belvedere", v sredi Književni oglasnik o 99 Čitalnici.46 99 H . ■ veliki cesarski vrt, nakit- Ker dobivam od vseh strani pohvalna in^ spodba- dajoča pisma, se je že tudi drugi zvezek 99 Čital nice" med njima pa se razprostira jen z raznovrstnimi cvetličnimi gredicami, ter okinčan z neštevilnimi kamnitnimi kipi, mnogoterimi ribnjaki 9 Sestavki ne bodo tako dolgi kakor v začel tiskati, prvem, pa zato mnogovrstneji ; tudi mislim Zato da ne bo přišel nad 60 kr. — Zato prosim, da se blagovolijo oglasiti častiti bravci ,,Citalničini" brž ko jim je mogoce, Herbersdorfu 24. februarja 1865. Ivan Gršak. vodometi itd. V zgornjem Belvederu nahajajo se slikanje najslavniših slikarjev preteklih in sedanjih dni. spodnjem Belvederu se nahaja po mnogih sobah raz- stavljena sloveča „Ambražka zbirka", ki Je bila iz Am- bražkega grada v Tirolih le-sèm prinesena. Precudne in preimenitne reči so zopet tukaj viditi, res edine svojo vrste v Evropi. V prvih sobah nahajajo se starine mno-govrstne, kamnite, lončene, mozajiške itd. Viditi je tii tudi več egipčanskih starih mrtvaš&ih rak in mumij. ste štvih, kakoršne so čitavnice, ne spadajo pod javno kri Dve mumiji, ena otroška in ena odraslega člověka, popolnoma odviti. Groza je člověka gledati te začrnele tiko v Časopisih, si vendar ne moremo kaj , da ne bi mrtvaške starodavne ostanke in nehotema se sam sebe vsem gospodičinam in gospodom ne izrekli svoje pri- praša: kje so tišti časi, ko so te kosti nosile meso? srčne zahvale za njih trud in za kaj je bil ta clovek, kterega stekleno-zasuhle veselje, ki oči stra- so ga nam hovito iz votle glave strle? drugih sobah nahaja se napravili. Pri ti igri je 5 udov prvikrat na oder sto- pilo. Gospodičina V. M. je glavno rolo „Miciko" ravno in nam 143 starinskih železnih oklepov, umetno oblečenih na tako gladko in prijetno, kakor umetno igrala, m nam lesene podobe, tako da žive viteze pred seboj viditi pokazala, da je svojo nalogo temeljito premislila ; upamo misliš. Veliko teh podob sedí tudi na krepkih lesenih jo prav kmali zopet na odru pozdraviti; gospod S. je so z jezdici vred skor vsi v železnih bil izvrsten župan, ravno tako moder, kakor prijazen svoji bolj težki in ne- konjskih kipih, ki oklepih. Kakošni časi so bili zopet to, ko so ti oklepi zvonec nosili po svetu? 7 mož; Siisheim in Windberg sta podob imenitnih mož iz srednjega veka; 198 slik Daljne sobe imajo 1200 hvaležni nalogi prav hvalevredno dovršila juy«h;ííui uaiu^i j-n. c* y uyoi\>viůuuy uwyioho j gosp. x. ljck je bil „Glažek", kar ga je, od vrha do tak Anže in Pod- P. pa ter reči. mnogo mnogo druzih raznovrstnih zora vredne so tudi vojniške oprave Maksimilijana Skanderbeg-a, vojvoda Aleksander Farnase Parmezan- menijo olitv 7 iwMwi* , 6« J^j .. . . . ^ Posebnega po- gorska sta nam že iz poprejšnjih iger priljubljena znanca ki sta nam vnovič pokazala, da sta desák, ki svet ) V ■ ze dobro privajena po- Ker bo treba v postu recmi nadomestiti. prosimo Častiti f^/ U UVI MV^ / J î v/ ^M» v J^ ^ U V4VJL JL M JL JUL v JL Ml 1X1 KJ li Ml MJL 411 V U11 V J vi v/ Ml v JS/ 1 A škega; orožje Kara Mustafa, Zrinji-a; bavta Montezuma, ples z bolj duševními____ cesarja mehikanskega ; zastava Štefan Fadinger-jeva, odbor naše čitavnice, ktera je ena najmočnejših izmed kakor tudi mnogo orožja in obleke iz zapuščine po- vseh (šteje že 200 udov), da bi še posebno skrbel za morskega kapitana Cook-a, ki je dvakrat objadral ves umetniške produkcije, deklamacije itd. Ker čitavnici zemeljski krog. Pa kje sem Ti 7 brate 7 v stanu vse popred, dokler je bila še slaba, ni manjkalo pijanistov, popisati v enemu pismu, kar setu vidi; kajti dve knj igi violinistov, vioncelistov in drugih umetnikov, in je mu-je spisal plemeniti Sacken o rečeh, ki so razstavljene zikalno-zanimive besede napravljala, jih bo lahko v slo veči ambražki zbirki. Le po večem sem si ogledal tudi zdaj , in zatoraj se veselo nadjamo , da se bo ta arzenal in Belvedere 7 pa glej 7 Kako sem preživel drugo polovico dneva, o tem sopet je bilo pol dneva duševna stran naših veselic zopet prav krepko oživila. proc. blagi moj, v naslednjem listu. Tvoj iskreni 7 Iz Ptujske gore 20. svec. V saboto, 18. t. m. Lepo Te pozdravlja umri duhovnik g. Andrej Korošec, ki je tukaj J o ž e Žl indrovič. Dopisi. v dosluženosti živel. Nekaka nemila osoda ga je sprem-ljala po potu življenja njegovega. Bil je rajnki štiri leta vojaški duhovnik, kjer mu je začela po neki po Celji 24. febr. sebni naključbi pamet slabeti. Spremljal je namreč ob-sojenca na vislice, kterega je po svojem mnenji ne- v „Novicah", da je ljubljanska hran il nica 16. februarja slovenski Matici 3Ô00 gold, darovala. Slava in hvala! Se več takih darov, in Matica bo veselo začela velikim veseljem smo brali dolžnega sodil. To ga je tako zeló ganilo 7 so se mu začele kmali potem možgani mešati. da bolnišnici Je toliko ozdravěl, da je mogel cerkvena opravila zopet Ker opravljati. Čeravno zmirom bolehen, je vendar rad po- svoje delovanje! prošnjah stoji, omenimo tukaj , da bi po naših mislih posebno majšberškim, kajti bil je rojak te fare. pa kakor pravijo , svet na magal domaćim duhovnim gospodom, pa tudi sosednim 7 ne bilo napčno , da bi se tako veljavni možjé iz spod- eetrtek, 16. tega meseca, ga je položila nevarna bo-njega Stajarskega tudi do graške hranilnice, ktera lezen v posteljo, iz ktere ni vec vstal. Zaspal je v vsako leto za občekoristne naprave, posebno pa za Gospodu. Velika množica ljudi, vec gg. duhovnov in '■■■ '■MÉ HHM BM^^H HH^I i ^ ^^^^^H ^HHHI grobu omiko ljudstva (kakor za vseueilišce, tehniko, srednje učiteljev in vojaških častnikov je spremljalo in ljudske šole, umetniška društva, biblioteke, bolniš- svojega ljubljenca. Naj mu bo zemljica lahka! nice itd.) 7 zares tako obilne in zdatné darove odlo- čuje, kakor nobena druga, pred njenim letnim zborom obrnili s prošnjo, da bi tudi ona ne pozabila slovenske Matice , ki je sedaj za duševno omiko slovenskih Sta-jarcev najvažniša in vse podpore vredna naprava. Bla- Novigrad v Istri 25. sveč. J. L. Rakoljski. Stari Grki so imeli navado, slaviti delà svojih mož, ki so se z vso mocjo trudili za blagor drage domovine, da godušnost in radodarnost ravnateljev spodbudili in vnemali jih posnemati. bi tako druge to so jim slu- ín odbornikov žile olimpiške igre, pri kterih so imeli telovadske vaje, graške hranilnice nam daje trdno upanje, da ta pros- in prebirale se najbolj izvrstne pesmi, ktere so prepe- nja ne bode zastonj. Tudi v Celji smo z novim letom hranilnico dobili; ob torkih in petkih ima zmiraj na kupe ljudi, ki bi radi denarja na posodo dobili, ker vale djanja hrabrih mož svojega naroda. Pri teh igrah se je marsikteresra snemati slavljena delà čutje vnelo, da je sklenil zvesto po- în res uuuu1, is.c l oiiuiuati oiav ipua u^ia , iu i ♦ mogocni lZgi^vai uimu Pustne ve- rosti so rodili junake, kterih imena je poznal ves narod selice v naši čitavnici so do malega pri kraji ; zavoljo in ktere so spoštovali tudi drugi omikani sosedje. Al čisto domaćega obnašanja so vsem posebno prijetni in nimajo veselice v naših čitavnicah enakega namena ? ledi hrab- zares strašna je stiska pri nas za denar. priljubljeni močno obiskovani večeri vsako sredo Tu se predstavljajo izvrstna delà slovenskega uma tu l J ^ ^ *J vviou^vaui V V O i L V OCIÍW/ Ol t/UV/ y 1 u JL U. OO Jď 1 UU^ta V l J C9J LU V i. OlUM U^IM U4V7 T vuvíi^v^^ itiXjLi« •> zadnji čas tudi ob nedeljah. — Ker je sedanji prostor se prepevajo premili napevi slovenskih muzičnih moj- slovenskega naroda, ktere strov; tu se razvijaj o moči v čitavnici že zopet veliko pretesen, smo imeli dva velika plesa v dvorani „pri Jelenu", od kterih je bil bi sicer bile mrtve ostale. Te misli so me sprehajale ■■■■ MlrittÉilBHta^BHMHHHHÉHHHWlMflBi^H N o- drugi 12. dne t. m. posebno lep in zelo obiskan čez pri veliki besedi v bistriški čitavnici na O t» ill • ^V/OUWUU * r U\Jl \j \J KJJL O IV et 11 . KjKjíI ť1 ' UllCVl Ut/OUUl V U l O t l 1 O CW 1 A U ov ▼ u l v i. li w v 70 gospá in gospodičin je kinčalo veselo društvo do tranjskem dne 19. februarja. Kakor mi je vselej poznega jutra. temi „Kolo Pleše icoc Se tuívčij o La&uuuui uiesuv , llicu uupauia vsa-tva. iciusuja ucscua, ta pa /jatu uajuwij , av Slavjanka"; le škoda, da se je stari, sem slišal svoje brate Gice prepevati. Oblečeni v na- tukaj in različnih plesov med dopadla vsaka letošnja ^beseda, ta pa zato najbolj ko vv/iu i pikslu i ii jjUiavjauaa , ic o rv u u cl , ua oc J C otaii, oem cuioai ovup uiaoc uitic jji epo v v/uivuv>ui » ^ ^ daleč sloveči narodni „štajarski ples" tako zlo zane- rodni obleki, namrec v belih ozkih hlacah, v rujavih mariJ A « _ i-—- ^ j--^ -.-jí .---jsi — * -• — -•«-•l ----------------------------- 7 da ga tukaj, kjer je bil domá, mladi ljudjé več ne znajo. Vodniku jopičih 7 februarja pa je bila beseda v spomin vrstno. Nisem zapeli so nam Fleišmanov zbor ,,Vojaško iz- v se t pri kteri se je po govorili, deklamacijah in kaj slišal pesmih prav izvrstno in ,,con animo" igrala »usčuj mi smo bolj vajeni žalostinke ^i,», ^«.»w pevajo južni Slovani svojega „kraljevića Marka' À___^ „o ; n Al cam takega domá med samimi Čiči peti kakor Micika.íl Čeravno mislimo y „županova da glediščine igre v dru- ( pa - - n domace ,,ani-nina-nina-na-na-i. ali Al tu sem slišal 7 Vi Čiške pevace čveterospev peti tako gladko, tako možko, kakor sem čul gorenske fante prepevati v rajski bleški okolici. Fantje rojaci î le tako naprej in veselje vam bo prijetniše pri petji v prostih urah, ko se bote po težkem trudu oddahnili. Kar pa največ veljá, je to, da kažete svetu, da Ciči nismo zadnji na svetu, ampak da so nepokvarjen, bister, za narodno gibanje in pocetje vneti del slovanskega naroda, da znajo već , ko samo bruse prodajati. Potem nas je razveseljevala krasna, res prav domača igra „Županova Mieika." V drugo tu igrana se je slehernemu še lepša dozdevala. Z občno pohvalo je bila zopet dovršena. Samospev „Strgar", spremljevan z godbo je obcutljivo prepeval g. Sever, učitelj podgrajski; napravljen v strgarski obleki, s str-guljo na rami in metlo pod pazduho, našteval je svoja delà s prav naravnim spodobljevanjem ; za kar mu je posebna slava donela. — Prekrasno so potem pele bi-striške čitavniške pevke „Oblakom" z moškim korom, kakor tudi gosp. dr. Ipavčev „Na ples." Zadnja igra je bila „Slep ni lep" , v kteri je Tržičan veliko veliko smeha vzrokoval. Ne smem pozabiti tudi vojaške godbe. Kakor pri prvi besedi, tako so tudi pri tej vedno le narodne igrali tako mojstersko, da zadovoljnost nad muziko se je večkrat z gromovitimi slavoklici razode-vala. Lahko tedaj verjameš, dragi čitatelj, da ta dan bo meni in mojim prijatlom, ki še kaj takega vidili in slišali nismo, v vedno živem spominu. Slava Ti, bistriška čitavnica! — Naj pritaknem še to, kar sem v Bistrici zvedel, da tisto prav s trte izvito kazinino tiskamo tožbo , ktero je „Laibacherca" tako gorko napovedala „Novicam", je že davno ovrgla^sl. sodnija ljubljanska. Ciški domorodec. Bistrica na Notranjskem 26. sveč. — 20. dne t. m. je bil pri nas nadžupan reški blagorodni gospod S m aie, 23. dne pa světli senjski škof Soie. Oba gospoda sta ogledala našo krasno čitavnico s glediščem ter svojo posebno zadovoljnost izrekla našemu delo-vanju. Slava prečastitima možakoma! Iz bistriške doline na Notranjskem. (Burja — prošnja.) Dandanes nima samo na Krasu burja svojega plesišča, razširila si ga je daljec okrog, prilastila si je vso bistriško dolino , in dalje jo smodí v Istro in Hr-vaško. Pa ima tudi v teh krajih prav pripraven prostor. Le sèm ter tjè vidiš kak majhen gozdek kakor malo zaplato na orjaški odeji hribov; vse drugo je pa sekira, kar le oko pelje, skrbno posnažila. Dolgo nam je letoŠnje leto burja prizanašala, in že smo se veselili, da trmaste starke ne bo. 6. dne t. m. ugledamo po snežniških hribih zástavo — nelažljivo napovedovavko silovite burje. Malo po malo začne sopsti dopoldne in igraje snežne muhe donaša iz Snežnika, kakor bi ga česala. Ni se pa dolgo igrala. Kmali popoldne začne tuliti, bučati, vršeti, butati s tako silo , da je groza sprehajala Člověka pod streho tako, kakor na ravnem. Kakor sem bil nekdaj neveren Tomaž, ko so mi o burji in njeni moči pripovedovali, dokler je sam nisem skusil, toliko bolj zdaj kličem : Strašna je moč vetrov, kedar zdivjajo! Ravno ta dan sem imel v daljni vasi opravilo, in tù me burja najde. Nekoliko časa se sme-jam , ko vidim drevesa pripogovati svoje vrhove, ko slišim pokanje hišnih odrov, ko se je prah v oblakih vzdigaval; al smeh me kmali mine, ko mi přiteče mož pravit: Zdaj je mojemu komparetu (botru) burja streho podrla, sosedu je hišni oder prizdignila in ga preti prekucniti. Zdaj slišim grozen ropot. Kaj je? Jokaje sosed kliče na pomoč. Celo streho mu je s skednja vzela, zid končno popoinoma podrla. Hiša, v kteri sem imel opravek, je zidana, pa se je tresla kakor šiba, in piš je opeke s strehe metal kot perje. Tako je 6., 7., 9. in 10. razdevala burja vasi v bistriškem okrogu, da je prežalostno hiše gledati, kako so raztrgane.. Koliko bolj žalostno je pa še , če se pomisli, kako jih bodo reveži popravili, ki nimajo ne škope ne denarjev, da bi je kupili. Zraven je malo his, ki imajo še živeža zarad preslabe lanske letine, in le s trudom kak sold na cesti vjamejo, da se z moćnikom na dan previdijo. Vse to bi revšeine vajeni ljudje še strpěli, ako bi jina ne bila burja še druge škode naredila. V bistriški dolini malokdaj sneg dolgo leží. Letos nam je le enkrat malo pobelil, pa je naglo zginil. Ravno zdajvso bile tla kopne,, suhe. Pa kaj je burja naredila? Čitatelje moje bi le rad tu imel, da bi jim kazal pušavi enake njive pri mnogih vaséh. Vso gornjo, gnojno, rahlo prst je raz-praskala in jo v zavetje in v vasi po ulicah za čevelj,. v veliko krajih tudi dva čevlja na debelo nanosila,, tako pa tudi sejanje vzela. Zimska setev je tako na mnogih njivah požeta; vès trud ukončan. Ako je kdo milosti in usmiljenja vreden, gotovo so ti, ki jih je burja tako razdjala, kakor bi bili pogoreli, in bi jim bila toča polje pokončala, in ker se ta nesreća blizo sleherno leto ponavlja. Na Vas, slavni državni poslanci, se nesrečni reveži ozirajo , da bi za-nje pri Njih Veličanstvu, svitlemu cesarju, kaj spomniii in prosili, da bi se jim saj pri davkih pregledalo, kakor se milostljivo ravna ž njimi, kterim je toča pridelke pokosila, ali ogenj hiše popalil. Zdaj že davke plaćati, jim je silno silno trda šla, kako jih bodo po takem razdjanji plaćati mogli zanaprej? Ponižno reveži prosijo milosti! Od sv. Križa poleg Turna 24. febr. J. S. — Preromantično zasukana novica v 7. listu, da ima žena dva moža, se je, ako meri na našo faro, izeimila iz naslednje prigodbe. Leta 1855 pred pustom se je přiženil iz sosednje čateške fare v našo faro F. K. in je bil pozneje v vojake potrjen ter vvrsten polku kralja Belgijanov. Žena mu je porodila meseca maja 1856 sina, ki še živi. F. K. je bil 1. 1859 s svojim polkom na Laškem v vojski, in takrat je přešel, da se ni dolgo nič slišalo od njega. Poslednjic je prišlo od vojaškega poveljstva c. k. okrajni gosposki v Trebnem naznanilo, da je bil F. K. v bitvi pri Magenti ranjen in da je potem 20. junija 1859 v Milanu v bolnišnici umrl. Sodnija je napravila potem postavno obravnavo njegovega premoženja in vdova se je leta 1863 vdrugič omo-žila ter v tem zakonu še do današnjega dne v mira živí. Rajncega F. K. pa ni bilo dosihmal nazaj in ga menda tudi ne bo; toraj tudi ni pravde med njim in med drugim možem njegove vdově zavolj prve pravice in otroka, in je menda tudi ne bo pred kakor na sodni dan, kjer se bota pa obá možá ene žene lahko zasto-pila po tem, kar je zapisano v sv. evangelii Mark. 12, 25. — Drugo resnično toda žalostno novico vam morem iz bližnje čateške fare — trebanskega okraja — naznaniti. Bili ste ondi v pondeljek 13. dne t. m. v eni vasi dve ženitnini. Brez „voglarije", ali, kakor na Gorenskem pravijo, brez „zaplečevanja", „prezalice", pa se vé da! ženitvanje ne sme miniti. Voglarji ne hodijo le pit in jest, kar se jim dá, temuč večidel vsak tudi bukov ali hrastov kol sabo nese , ki je nalasc za to napravljen. Na tistem koncu, ki ga „voglar" v rokah drží, je okrogel kakor ročnik, na debelejem koncu mu robe pusté, da se bolj pozná, kamor udari. Redko se tedaj voglarija brez nesreče izide. Tako je bilo tudi tukaj. Přemožen mož, ki je bil v svatih, naročí svojemu sinu, da nima na voglarijo iti, in zato prinese vina domů, in reče mesa skuhati, da bi raji domá ostal. Al neubogljivi sin zbere z.večer iz domače in bližnjih vasi nekoliko tovaršev, popijejo vino, in potem gredo s kolmí na voglarijo. Gredoč že enega dobé, in ga do dobrega natepejo ; ko pridejo v vas do hiše, kjer so ženitovali, sopet enega pred hišo dobé, in hitro s kolmí po njem mah nej o, ter mu glavo ubijejo, da je v soboto dostni povemo, da je tudi čitavnica potem, lu je , iu. t. um. umu. — /jaiuoi^u i^^ji-^LA , j^cij jjuoicuuji o^j1 uuc t. m., uči uapravi v javni napravi nepokorščina! Pa tudi zopet eno resno svarilo gledišču našem veliko muzikalno besedo to je Í8. t. m. umri. — Žalostěn izgled naša sklenila v kaj poslednji seji 25. due t. m. da napravi v j a vne m z več y da naj bi se sleherno ponočevanje , zlasti pa V se voglarija, ostreje prepovedalo in huje se zdaj godi ! kaznovalo, kakor glediščino igro na pripomoć tem revežem, pa v sve- da tudi vse druge čitavnice slovenske smo si sti bojo po enaki poti pokazale da niso ■*"J • j-Jv* j ua uioy njÍll „ucatSUtí" Iz Kranja 26. febr. (Iz čitavnice.) Prihodnjo ne- samo za veselje svojih udov, temuč da tudi hočejo biti > » 1 %/ 1 1 « t iv 9* w#á i .. I § ^ « A « . _ v besede" deljo nici „beseda." marca ob osmih zvečer bode v tukajšnji čitav- tolažba narodu svojemu, kadar bridke solze toči ako „Žup gg. društveniki. an." Prijazno ' ^ w ~ — --- - w ~ ---- ---- -----J--J ------^ V» V. — » ^ J v ^ 7 ^WVtWI. KS L lVAlkU U V liJ V tu Ul y C% IV U Igrala se bo tudi šaloigra v dveh delih oče in mati, ki sama glada pojemata, nimata še ovse- se s tem vabijo tukajšnji in zunanji nega kruha dati prepaďenim otročičem svojim t Matica' < uoiv^umi. ^ ^ — „luai^a je 24. dne t. m. pod predsedstvom Iz Ljubljane. Na čelo današnjega lista stavimo svojega načelnika gospoda barona £ois-a imela sejo * i t W • 1 • t . • A t ^ ____V V gospodarjem po jo je naznanil racija pod imenom vsem Slovenskem važno novico, ki nam . prof. dr. Klun iz Dunaja, da aseku- kteri Je obravnavala mnogo y ,Apis u y stvari. Važniše med njimi so bile: Gosp. Peter Ko zle r je iz Dunaja poslal 400 pri kteri se bode zavaro- iztisov ,,zemljovida"_ svojega in 300 iztisov imenika, ki vsak more vati mogla vsaka naša domaća živina, se je za se bo vezati dal. Kadar bo imenik vezan trdno ustanovila in bode kmali začela sprejemati zava- bližnji ud v pisarnici Matičini vzeti svoj delež ; unanjim rovanja. Tako dolgo se ta stvar že mota, da smo prav se bo zemljovid poslal ob enem z vabilom v občni zbor, veseli, da je zdaj gotovo. Ai kdor pomisli, da taka da so stroški zavitka itd. manjši. Sklenjeno je bilo asekuracija ni kar bodi rec, ker n a r n e podlage ,JL , ^«"U VAC* ou o ti u o rvi aavuaft HU. m a U J S1. kjiS.lt; llj c II U J t5 UI1U, je treba močne de- srčno zahvalo izreci blagemu domoljubu za velikodušni > vino y se taka da bode izplačevala zavarovila za ži- dar, pa ga še prositi za nekoliko več iztisov, ker se je število družbenikov v prvém letu že nabralo na 636 ktera gospodarjem pogine, ne bode zahteval, da asc Û kuracija hipoma s trte izvije v Oglasniku" vidijo gospodarji naši ) kako veljavni ---- ---J----wvv f " V ^ 4 V»« • w f VIJLI IVtU UUUi 11 C\t VJU\J ) današnjem kterim vsem „Matica" želi podati velecenjeni zemljovid domovine naše. Na deloma denarni, deloma izvedeni vprašanje : kdaj n aj bode tej družbi, s ktero y tudi pod imenom „Taurus." možje na cêlu stojé občni zbor Matičini, je odgovorilo 25 začasnih od- Sklenjeno je tedaj kakor slišimo , se utegne skleniti bornikov da y so za m e s e c maj ona družba, ki se je nedavno pričela ustanovljati bilo pripraviti vse, kar se po pravilih ima z vabilom v w m VV1.V« v M W ± • w w • ^ V «JWV«. VLf 1JL V |y 1 w f IVi f UV^ U Uli U In to bi bilo prav , da bi se zbor izročiti vsakemu udu. Ker zacasni odbor pozná dobra stvar ne čepila na dvoje, ampak bi vse bilo mnogo mož na Kranjskem, do kterih ima trdno zau- pa krepko teló. Za to društvo posebno marljivi pa nje, da pristopijo „Matici", je bilo sklenjeno, da se tno naš roják gosp. prof. Klun nam je obljubil kmali tudi tem gospodom še posebno vabilno pismo pošlje. Ker se v slovenskem jeziku poslati pravila (štatute), da gospo- na javno prošnjo odborovo ni oglasilo toliko pover- darji na drobno zvejo y kako in kaj. Le to želimo, da bi Kadar pridejo, jih bomo natisnili tudi jenikov, kakor se je smelo misliti, bi bilo dobro pravila bila prav po domaće jasno prestavljena. bi častiti zacasni odborniki, kjer jih je n m ^m! J ní a -t î U U »v» r\ v\ a f i n ni li f n rl i tr \! a tt m n U iC J___JI * _ ^ J —___l L, I ~ ... ~ I L i. A __~ i. ____l____* 1 * T\ _ > več v „Novicah. ako skupaj tudi po druzih krajih to pot nastopili. Da bi odbor še -"Kr."deželno poglavarstvo zagrebško je 17. dne enkrat sam poverjenike izbiral in jih klical v to kolo t. m. naši c. k. vladi sporočilo, da hvala Bogu Je Li LV JL Ci L CCAlll ^/V* V/IJUU1UV ici U 11 CA L 1 11 J 111 lVlJ^ai V \j\J Z\UlV/j ne bi menda imelo dosti vspeha, kajti vsak rodoljub je civilno Hrvaško in Slavonsko prosto goveje kuge in že davno bral oni poziv in misliti se je smelo, da bode da so ondi tedaj dovoljeni živinski sejmi; v vojaški vsak sam pritekel na pomoc, ker ne gré na korist po-granici ni še potihnila popolnoma; vendar je upanje, samnim osebam, ampak vsemu narodu našemu. Gospod dr. Valenta, profesor porodoslovja v da je bode kmali konec. Potem še le bomo tudi mi na Kranjskem in na Stajarskem mirno živeli. ^ ^ ^ naši bolnišnici, je prejel te dni od kralj, družbe porod- Da bi za kranjsko deželo tako važni železnici ničarske iz Berolina diplom unanjegâ uda. Ta redka iz Beljaka v Ljubljano in iz Ljubljane v Kar- čast, ktera je dosihmal došla celó malo zdravnikom av- lovec ne ostali samo na papirji, je — kakor naznanja strijskim, nas toliko bolj veseli, ker se tako tudi učil- za materijalni in duševni blagor domovine naše delavni nica naša porodoslovska (slovenska in nemška) častno T» „ » « „ÍÍ „ t^^niSnmm liof.i __ nag A r, ____1 - X - _____*.. y y Triglav v svojem včerajšnjem listu de- želni odbor s živo besedo sporočil kupčijski in mude obrtnijski zbornici ljubljanski, naj skliče brez pood bor izvedenih mož, ki bi prevdarili, kako bi se, izprva saj za belaško-ljubljansko železnico, brž začela cesta me riti, kjer bi šla železnica. Stroški bi spominu živela. rn, m * A t * \ fl • A A A « A * ^ razglaša po svetu. Ko je bil poslednji ples v čitavnici naši v nedeljo jako veseliven in poln krasotic naših, je „Južni Sokol" včeraj sklenil pustne veselice v dvorani čitav- nicini s zabavo, ktera bo vsem pričujočim V se dolgo v To Je res nas Sokol" je zmiraj nov za to pripravljajoče delo ne bili nepremagljivi (cenijo in izvr3ten v lepem svojem geslu: „Utile dulci." se na kakih 30.000 gold.) in se gotovo povrnejo, se železnica bode rabila; podvzetnik pa se bode ko go- Odbor čitavnicini je sklenil v poslednji seji, da se izredni občni zbor skliče prihodnjo nedeljo tovo dobi!, ako mu vlada vzajemno z državnim zborom, ob 11. uri dopoldne o zadevah čitavničinega stano-kakor je drugod stori la, z a gotovi obresti (činže) za vališca, ker gosp. Souvan pri svoji odpovědi ostaja. potrošeni denar. „Triglav" upanje razodeva, da bodo tem zboru bode menda za to šio, da tišti gospodje r----. . ----- • ,y> ' YC, Kranjci posnemali Korošce in druge deželane treba ? ? Je res y silna da tudi o tej zadevi stopimo na noge! po- mKÊÊÊ I niso zadovoljni s tem stanovanjem, prevzamejo djansko y nalogo, ua uotvi uu ^ou^jo^ iu. pii^iMiu domo- čitavnici , kar jih bode toliko lože stalo naše da oskrbé cenejše in pripravniše stanovališce vine ) ker po Slo- Nadloge I groznejše ni nikjer revščine kakor je na No- vencu" imajo že rodoljuba, ki priskoči z 10 do 20000 fl. tranjskem, zlasti v senožeškem in ložkem okraji pa Želeti Je da v ta ekonomično važni zbor se s ni dej o tudi v Podkraji na Vipavskem. Klič prebiazega c. kr. vsi udje; saj je stanovanje prvi pogoj vsakemu društvu Mnogospoštovani gosp. dr. Cuber, bivši pro- gospoda deželnega poglavarja na 1. strani današnjega a list čega jyv^iw » WÍJW UM/ JL • utl UUl UUUUO LIJ - JJJL 11 KJ ^ \J & \J & Kj \J V Cl 11 1 ^UO^» UI • V^ U M V A y * z gorko besedo za te reveže trka na vrata vsa- fesor zdravilstva in ravnatelj bolnišnice ljubljanske y na- kdor jim more kak milodar dati. Živo smo pre- čelnik hranilnice itd. je v nedeljo zvečer po -dolgi bo-pričani, da ta klic ne bode klic vpijočega v puščavi ! lezni v 75. letu svoje starosti umri. Poslednje dni svo- bile tako srečne , da bi pre- jega življenja je doživel še veselje, daje bil v žlahni bi „Novice" Bog daj jele obilo obilo milosčine za uboge naše brate! Ka- štan povzdignjen za mnogovrstne zasluge svoje Ko bil ranjki doživel se prihodnje leto, bi bil obhajal 50- letnico svojega doktorstva. Naj v miru počiva' s ka m) ,. skozi ktere gré nar na D unaj. Dozdaj se steka ves de Med cesarskimi r u d n i k i, ki jih Gosp. Andrej Lenče, po domače Gosposec, hoče ministerstvo prodati, da si nekoliko pomaga iz de so tudi St. Stefan inlvnica na — „Slovanska znani veliki posestnik v Lavrici, je v 75. letu svoje starosti danes (28. t. m.) umri. narne zadrege y Stajarskem in Idrij a na Kranjskem. Drugi zopet z mnozimi in mnogovrstnimi se- beseda" na Dunaji je imela 25. t. m. občni, precej vi-stavki bogato obdar jeni zvezek A. Lukšićevega Jiaso- harni zbor; grof Črnin je bil izvoljen predsednik; izmed I ■ Zbornica pisa „Slavische Blatter" je přišel na svetio. Drugi Slovencev pa g. P. Kozler za odbornika, pot več o njem yy Neue freie Presse" in pa 5 trnov v peti nemèkutarske stranke.) Imeli smo že več časa mir ; kupčijska v Gradcu je prosila deželnega odbora, naj se potegne zato, da revni štajarski kmetje narj a, zdaj so ga zopet dqpisniki znanih listov začeli kaliti. ali z druzimi pridelki. Unidan je „Triest." rogovilila, zdaj rogovili dunajska ' y VIC* i V^ V 111 aucvjciPi OIVI xvixiv; LJ ^ ? ivi 1111. naj bi plaćali letos svoj davek s žitom ki nimajo de senom nova JV, ,, J. i A^OU. X , ) "--J ---- Presse." Gosp. dr. Toman je s krepko besedo parja po v in ženski obleki, ki juuva vAi. o.uui«u « yv u 1AX ± gold, in papirnate desetice. — v rauuvi v včerajšnem „Triglavu" zavrnil nesramno početje. Da so zaprli 14 študentov in 11 delavcev, ki so obstáli, Zagrebu so zasačili sle-izdaj al ponarejene bankovce Padovi naši bravci vedó, kaj neki je zopet trn v pêti nemšku- da so delali za punt. Vseučelišče je zaprto. Sles- tarjem tukajšnim, ki so svoj žolc izliti v „Neue freie (!!) vik-holštajnskih homatijah ste si vlada pruska in av- " jim povemo hudih 5 trnov. En trn v peti jim je, strijska tako navskriž, da se bote brž ko ne do dobrega razarle. — Kraljica Španska je tričetrt svojega pre y Yesse da dr. Toman pride v Ljubljano y on y ki in groza nasprotnikom pravične domače stvari Je # • strah y lim bo moženja darovala deželi. Ameriki so se razbile prehudo presedal v glavnem mestu. Tako se ima toi- obravnave za mirno spravo med severno in južno državo mačiti lažnjivo zvita dopisnikova beseda yy nicht jene iznova bo tedaj tekla bratovska kri na bojišču! Ce 5 Freude." Drug hud trn jim je, da po vsi domovini vi- sarstvo mehikansko je v hudih stiskah. Ker je vlada sokocenjeni mož plemenitega stanů, v resniciljub- ljenec naroda, gosp. baron Anton Zois na čelu stoji ukazala ženje, y da cerkveno přemožen je je državno premo nasprotuje duhovščina na vso moč „Matici", kteri daruje svojo veljavno podporo, kakor je glavarji vojskovodji, ki so se že podvrgli cesarju mnogi nekdaj Žiga Zois neumrljivega imena se ves daroval domovini. Tretji trn jim je velikodušni dar, ki ga je Matici poklonila h r a n i 1 n i c a naša. Tega nikakor ne morejo rogovileži pogoltniti. Ce bi bila hranilnica jim darovala za napravo „Narrenabenda" kaj y se iznova puntaj o. Denarni zapisnik Matičini. Izraelu ! Četrti šibo y ktera auguua rvaj, to bi bil srborit krik V trn jim je „Triglav", ker v njem vidijo je zmiraj y _ _ namočena, neporedneže v njiho- vem jeziku šeškati. Peti trn pa jim je po omenjenem dopisu to, da se tako veselo razcveta narodna stvar in da čedalje bolj veljavni možaki priznavajo , da ne y da v zahtevajo Slovenci celó nič druzega kakor to Avstrii, kteri so bili in bodo vseskozi zvesti in verni so ravnopravni z druzimi narodi. Oni želijo sinovi y omike naroda svojega, ker brez omike ni naroda, je le kùp ljudi; al omika mora le tedaj biti, ako tudi narod veljavo ima v javnem življenji; prvi pogoj temu pa je, da njegov jezik ima vse pravice omikanega naroda očitno izrečene v peticii njih z 22.000 podpisi. Edino, kar je resnično v „Pressinem" dopisu je to, da pravi, da se obnašajo narodnjaki zdaj tako, „kakor da bi stali pod Naslednji gospodje so íe za prvo Matičino leto poslali svoje doneske kot ustanovniki : Gospod Bíirger Ljudevit, trgovec v Ljubljani . 10 gold. — yt dr. ZupanciČ Franc, advokat v Ljubljani dr. Župan Jožef, deželni odbornik in ad- 10 9t v vokat v Ljubljani • ; • í !.. ... . . . 10 ti tt Bernik Lorenc, duh. pomoćnik na Vačah 10 Jt yt Sorglechner Jožef, kaplan v Trebovljah za letni donesek: 10 » "{ * tt Petric Janez, svetovavec pri c. kr. dež. 2 tt Koamerl Anton, kaplan v Cerkljah . . 2 99 Povae France, duhovni pastir v Crnem Vrhu nad Polhovim Gradcem .... 2 99 Kalan Matija, posestnik na Godeaičah . 2 99 kr » » yy yt » ft in t o so Slovencev „weiter greifende Tendenzen" 58 gold. It tt kr S temu, kar so kazale zadnje „Novice", namreč 9929 JJ 84 tt V Ljubljani 19. februarja 1865. Skupaj 9987 gold. 84 kr, Dr. Jer. Župane c. V1ŠO višo protekcijo." Da! to je istina, da stojijo pod protekcijo, prav pod naj vis o protekcijo — pod protek- cijo p o s t a v e ! S prestola Njih Veličanstva presvitlega cesarja je narodom avstrijskim slo vesno oklicana ravnopravnost — in to je Slovencev najviša protek- Listnica vredništva. Gosp. M. S. v D: Naj se le seka. Kursi na Dnnaji 28. februarja. ci] a î Tej zaupamo in te se držimo. ° /o metaliki 71 fl. 50 kr. Narodno posojilo 79 fl. kr. Ažijo srebra 11 fl. 35 kr Cekini 5 fl. 32 kr. No vičar iz domaćih in ptujih dežel. Na političinem polji se přetekli teden ni pripetilo V nič posebno važnega. skem državnem zb Zbornica poslance v dunaj- ni lotila pretresovanja denarstvenega ; ministerstvo in većina denarstvenega od- se še Zit il a cena v Ljubljani 25. februarja 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 75. banaake 3 fl. 75. tur sice 3 fl. 2. soraice 2 bora pa ste si čedalje bolj navskriž Nič se edaj ne vé, kako se bo izkuhala ta stvar ; govori se po časnikih, da nekoliko poslancev hoče stopiti iz zbora. — Zbornica gospo ska se ne sklada s zbornico poslancev o davku rez 90. 2 fl. 60. ječmena 2 fl. 54. prosa 3 fl. 2. fl. 7. ajde 2 fl oves 1 fl. 85. za n i ganj Za vsako deželo, po kteri gré žel Loterijne srećke: je vážen predlog nove postave, po kteri na železnica pol svojih d o h o d k tistega davka, ki ga odrajtuje o V Gradcu na Dunaji 25. febr. 1865: 70. 16. 13 44. 19. 57 4. 5 42. 21 y plačuje tištim občinam Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 11. marca Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Tiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.