NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
AMERIKA,
Excellent advertising medium.
NO. 89.
CLEVELAND, O. TOREK 5. NOVEMBRA igia.
LETNIK V,
ne novice.
ri .
je tukaj I Vi ate gospo-moč imate, volivni t v rokah, volite • torej vsi previdno in natančno.
ZADNJI OPOMIN.
-Torej konečno! Volitve so . Jutri, ko vstanete, je vaša dolžnost, da se podaste se d delom v volivne prostore volite. Narod vedno tarna, l se mu slabo godi, da ima ibo vlado, da tako ne more V torek je prilika, da se razmere spremene. Vi imate glas, in vsak glas šteje tako, kakor voli, vi imate moč. Po-falbite to moč, volite, ne sedite doma ali pri delu, pač pa pojdite odločno vsi na volišče jn izrazite tam svoje mnenje. Glede predsednikov ne omenjamo ničesar, razven tega, da še enkrat opominjamo rojake, da nikar naj ne volijo Wilsona, demokratičnega predsedniškega kandidata. Na voliv-nem tiketu bo njegovo ime prvo v prvi koloni in nikar ne naredite križa v krogu nad njegovim imenom!. Volite za vsakega druzega, le za Wilsona ne. On je nasprotnik naseljencev, nasprotnik Slovanov. Govori se, da, Wilson bo fcrfia-, gal, toda če bi se vsi Slovani v Ameriki zavedli svojega rodu, tedaj Wilson prav gotovo pade. Poljaki, Čehi, Slovaki in Hrvati so edini v tem, da Wilsona ne. Tudi Slovenci naj to pomnijo, ker je imenoval vse narode, ki so prišli iz južne Evrope navadno sodrgo in bando lumpov. Lahko volite druge demokratične kandidate, kakor Haserodta. Schafferja, in dfuge, toda Wilsona nikar! On ni dovolj moža, da bi vodil tako raznobojno ameriško ljudstvo k uspehom. Volite proti Wilsonu, ki je demokratični kandidat! Taft, Roosevelt, Debs, vsi so boljši, le Wilsona ne f
—V četrtek zvečer je mirno v Gospodu zaspala Jera Seli-štkar na domu pri dr. Jakob Seliškar na 123. cet si. Pokoj -niča je doma od Polhovega Gradca ter je prebivala kakih šest let in /pol v Ameriki," naj-prvo pri bratu Rt. Rev. Trobcu, slovenskemu škofu v Sit. Cloud, Mfinn. V Ameriki ima tri sinove in eno 'hčer. Vsa rodbina je priprostega rodu. toda po izvanredni delavnosti in naporu so prišfi skpro vsi člani družine do viš>jih mest, na katerih danes uživajo splošno spoštovanje. Njen sin je. dr. Jakob Seliškar, slovenski zdravnik v Clevelandu, drugi sin je profesor Seliškar v St. Paul Minn., pod katerega spretnim vodstvom se je izšolal marsikaki slovenski duhoven v Ameriki. K pogrebu je prihitel v Cleveland, in tudi Rt. Rev. Trolbec bi priišel, da ni bil zadržan v nujnih zadevah svoje škofije. Pokojyica je bila stara 71 let: Pogreb se je vršil v pomleljek zjutraj pri cerkvi siv. Vida.
—Društvo 2al. M. Možje je v nedeljo priredilo jako lepo igro "Ternie in Lavor", Vsi igralci so se potrudili za svoje uloge, tako da se je igra gladko zvršila. Drugič bi seveda priporočali, da s* igrajo bolj narodne igre kot tuje cvetke, ker je bolje tako za naš narod. Sicer pa čast društveni-kom\ ki se trudijo na dramatičnem polju. Po igri se je vršila zabava in ples do ranega tra. Občinstva je bilo sred-število.
četrtek se je vršila po-Fr. Zaikrajščka ml. z :no Anico Gorenjec.
—Dr. Primož Trubar naznanja, da je odložena veselica, ki bi se morala vršiti v novembru. Žrebanje zlate verižice- se pa vrši pri mesečni seji v novembru, veselica pa enkrat poj novem' letu.
—Štrajkarski odbor "feneov-ne" je izdal oklic na vse Slovence, in druge narode, naj se ogibljejo dela v omenjeni tovarni, dokler zadeva s starimi delavci ni rešena. Baje se bodejo vršila nekaka pogajanja. Slovenci, ki so pri tem prizadeti, so popolnoma v pravici in imajo le poštene zahteve od tovarne. Štrajkarji tudi pridno straiijo pri tovarni, da.se ne priklati kaka garjeva ovca, ki bi kalila in odjedala delavcem kruh. Slovence torej svarimo, da se ogibljejo te tovarne, kjer se borijo naši rojaki. da si zboljšajo svoje razmere in dobili košček kruha več kot dosedaj.
—Starišem Leskovec je umrl 3 letni sinček Viljem za vrati-co, starišem šivic pa hčerka Milena.
—Opozarjamo na igro ML«-gijonarji", ki jo priredi dram. društvo "Triglav" prihodnjo nedeljo v Knausovi dvorani. Igra je narodne vsebine, jako priljubljena in bo gotovo vsem ugajala.
—'V sredo,' 13. novembra pride v Cleveland g. Etfoin Kristan in bo govoril ob 8. zvečer v Kogojevi dvorani. To je Kristanov drugi govor- v Clevelandu.
—Srbski Sokol je priredil v nedeljo v Grdinovi dvorani jako krasno slovansko zabavo z lopo igro in plesom. Občinstva ie bila polna dvorana. Vsak je bil kar najbolj zadovoljen s pristno slovansko zabavo in se davil gibčnim udom srbskih Sokolov, ko so proizvajali lepe proste vaje. Nazdarl
—iz urada dr. št 1. S. D. Z. nam naznanjajo, da kdor hoče prinesti kako dobitke za veselico, naj storijo to drage volje do petka zvečer, in sicer k predsedniku J. Zuliohu 1197 E. 61 Str. podpredsedniku Ivan Aivsecu, 3858 St. Clair ave. ali tajniku Al. Stembergerju, 1176 E. 61 St. ali blagajniku Anton Vardjanu 6401 Bonna ave. Nadalje so prošeni vsi člani tega društva, da se polnoštevilno zberejo v nedeljo, 10. novembra društveni dvorani z rega-lijami.
Kakor čujemo, se ustanovi v kratkem društvo "Ribnica". Priklopi se Slovenski Dobrodelni Zvezi.
—Današnja številka je izdana prej kot ponavadi, torej1 prosimo vse one, ki so poslali kak dopis ali oglas in ni pri-občen. da potrpijo, ker pride r prihodnji izdaji vse na vrsto.
—štrajkarji od "fencovnne" so organizirani v unijo in imajo v nedeljo, 10. novembra ob 2. popoldne shod v Kogojevi1 dvorani.
—V sredo se vrši poroka g. Ferdinanda Cankarja, navdušenega Sokola in splošno znanega rojaka v naši naselbini z gdčno. Marijo Debeljak. Poroka se vrši v sredo zvečer na moi E. Norwood Rd. Naše častitke mlademu paru.
Proč z Wilsonom.
»	., VfwfflL'
Naši rojaki državljani naj pomnijo, da nikakor ne volijo Woodrow Wilsona demokratičnega predsedniškega kandidata.
Woodrow Wilson imenuje Slovane sodrgo in bando lumpov. On je proti naseljencem. Vsak glas, ki je oddan zanj pomeni slabe čase in večne politične prepire. Wilson ni zmožen za predsedništvo. Volite proti njemu, volite vsakega druzega, samo Wilsona NE, in prav bodete volili.
DENARJE V 8TAR0 DOMOVINO poll I Jamo:
50 kron .......... za $ 10.30
100 kron .......... za 20.40
200 kron.......... za 40.80
400 kron .......... za 81.60
500 kron .......... za 102.00
1000 kron .......... za 203.50
2000 kron .......... za 406.00
5000 kron .......... za 1015.00
Poitarlna Je viteta pri teh avotah. Doma ae nakazana avote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka.
Nai« penama poilljatve izplačuje c. kr. pofttnl hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Oanarje nam poalatl Je najprtli£neja do $50.00 v gotovini v priporočenem ali regletrlranem plamu, večja zrft* ake po Domeatic Postal Money Order all pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSKR 82 Corilandt St., New York, N. Y. ALI PODRUŽNICI 1104 St. Clair ave., N. E. LAND. 0.
Sk* P
Marsikdo pri letošnjih volitvah ne ve, katerega kandidata bi volil predsednikom. Preveč jih je in vsak obljubuje zlate gore, katerih ni. Mi smo že izrazili svoje mnenje, da ne priporočamo nobenega, toda danes moramo izraziti svoje mnen;e našim slovenskim državljanom, katerega kandidata za predsednika ne smejo voliti, ker je nasprotnik Slovanov, nasprotnik delavske or-' ganizacije, nasprotnik navadnih državljanov, učen profesor, toda slab državnik in še slabši gospodar. Državljani, ne volite Woodrow Wilsona, demokratičnega kandidata za predsednika. V sledečih vrsticah vam dakažemo, zakaj ga ni treba voliti.
Predsedniški kandidat de^no. kratične stranke Woodrow Wilson je nasprotnik naseljencev.' On je iste vrste zagrizen Amerikanec, ki sam ne ve, da so njegovi očetje prišli v to deželo in so bili gostoljubno sprejeti ter da jim je ta dežela dala vse, kar imajo danes. Zato pa je postal prevzeten in ošaben ter ne privošči drugim, kar so on ali njegovi očetje uJživali. Wilson je velik nasprotnik rtaseljevanja„ in če pride on do predsedništva, se naselniške postave silno poostrijo. V Ameriki je prostora še za mnogo milijonov delav-oev.. posebno paj e tukaj mnogo milijonov akrov dobre zemlje, ki čaka kmetovalcev, da jo obdelajo. Naseljevanja ni treba omejiti, ker potrebuje se bas dobrih naselnikov. Volite proti Wilsonu! V svojih knjigah, katere je seveda spisal pred svo:o predsedniško kulturo govori o naseljencih kot neza-željenili gostih. V angleškem listu "Atlantic Monthly" je pi-s^l pred nekaj leti, da naseljenci, ki drvijo v Ameriko, pokvarijo pristno ameriško kri. .. To je bilo pisano leta 1899, torej v času, ko je prihajalo največ Slovanov v Ameriko, ki so po Wilsonovem mnenju onesnažili ameriško kri. Volite proti WMsonu.
Nadalje je spisal Wilson neko knjigo, kateri je dal naslov "History". V tej Jcnjigi beremo na strani 213, petega zve-zkak da prihajajo iz južne Evrope "cede ljudij najnižje pasme, posebno Poljaki Italijani in Ogri ter balkanski narodi. Če bi Wilson vedel, da so tudi Slovenci iz južne Evrope, tedaj bi prav gotovo tu.di nje omenil. Pravi v tej knjigi, da prihajajo iz omenjenih krajev 1 j udje najbolj umazanega naroda, ki si ne zna pomagati, in na strani 214 iste knjige govori o istih ljudeh, da so "pri-"tepena banda" (coars crew), in da so celo Kitajci, četudi niso ameriški državljani boljši ljudje, kakor oni,-ki prihajajo iz južne Evrope.
Leta 1909, ko se je otvorilo šolsko leto na uhiverzi Princeton, kjer je bil Wilson predsednik, je imel Wilson govor, v katerem je označil organiziranega linijskega delavca kot največjo nevarnest za deželo! Pravi, da so organizirani delavci
Ameriko, kakor pa najslabši trusti. To si zapišite dobro v spomin, vi delavci, predno greste v volivni prostor in volite za predsedniškega kandidata.
Vse to je pisal rn govoril Wilson prejšnje čase, ko se mu niti sanjalo ni. da postane kdaj r>redpedniški kandidat demokratične stranke. Sedaj pa, letos, ko so mu ponudili kandidaturo, pa je naenkrat pričel iskati te "umazane, nečiste in nesposobne narode" /ter se jim laskati. Pisal je razna pisma Italijanom, Slovanom, Ma-žarom in drugim narodom, v katerih se opravičuje glede svojih izrazov ter pravi, da ni tako mislil, kot stoji zapisano od njega. Wilson potrebuje glasov. In on dobro ve, da ne bo zrvoljen, če bodejo oni državljani, ki so rojeni v inozemstvu glasovali proti njemu. In kadar je maček lačen, gre gotovo na mišji lov! Wilson potrebuje glasov, 111 sicer on potrebftje glasov državljanov, ki so bili rojeni v inozemstvu. Le poglejte, kaj piše danes, ko mu voda v grlo teče: Podatkom je pisal, da jih ljubi, ker so narod, ki se je vedno boril za svobodo, tci ljubi svobodo!!! Tri leta nazaj so bili pri Wilsonu Poljaki najlbolj umazani narod! Nadalje prše slovanskim listom, da občudu ie slovanski narod, ki je tako "velik ipo mišljenju" in ker ima tako moč! In Slovani so bili p^i Wilsonu prej najbolj umazani! In da bi obranil svoje mnenie, po katerem se mora I narediti ostre naselniške posta |ve, je šel in govoril naseljen ' cem. da je tudi on za to, da se pripusti v to deželo vse one, ki so "zaželj«ni". Pod slednjo besedo se lahko marsikaj mi sh'.
Ne trdimo, da Wilson ne misli, pošteno in pravično. Vsak zakrknjeni grešnik se lahko enkrat poboljša. Toda Wil sonova spreobrnitev Je tako mladain, v tako .ozki zvezi z volitvami, da se ne more vrje-ti, da bi bjla dobromisleča in trdne vere. In njegovi politični svetovalci so zadeli na slabe strune, če mislijo, da se bodejo z enakimi izjavami lovili kalini na lim.
In ker smo že pri ten\: Najibclj ostre postave proti naseljencem prihajajo od demokratične strani. Kdo *bo torej pri tnkem položaju in razmerah volil za Wilsona! Pomnite na čase Clevelanda, zadnjega demokratičnega predsednika, in mislite pri tem na WTilsona, ki je- tudi demokrat. Volite proti sovražniku slovanskega naroda, volite za vsakega druzega predsedniškega kandidata. le Wilsona se ogibajte. Kandidat, ki govori ali je govoril o umazanih narodih, ne bo dobil glasov od "umazanih državljanov".
Ljudje so siti.
Taftov vodja kampanje trdi, da so ljudje danes presiti, torej so prevzetni in preveč zahtevajo.
KDO JE SIT.
Ljudje so na svetu danes preveč siti. Preveč imajc hrane in predobro se jim godi. To je, kar dela današnjim politikar-jem največ skrbij. Kadar ima množica želodce polne, tedaj postane predrzna in ošabna.
Toda mi sami se nismo zmi-slili zgorenjih vrstic. Pač pa je govoril in pisal tako vsega spoštovanja vredni gospod Ch. D. Hilles. ki je vodja predsedniškega boja predsednika Ta-fta. Ta lepi gospod tore misli, da ker ljudje ne bodejo volili Tafta, da so predrzni, in predrzni so raditega, ker imajo polne želodce.
Taki pa m f let i so prišli iz Ta ftovega tabora najprvo v Phi-ladelphio, in iz enega takih pamfletov posnemamo:
Sedajni čas je precej spre menil javno mnenje, ker množice, katere je zasledila prospe-riteta, dobri časi in dobre plače, postanejo arogantne ter so tako lahka žrtev demagogov, ki jih redijo z razrednim sovra-štvon-fc, škodljivo neenakostjo in zlobnostjo najvišje vrste, in ki potem mahoma zahtevajo, da se časi spremenijo.
Tako torej Taftov pamflet. Kakor nam kažejo uradne številke štetja leta 1910 zasluži povprečni delavec v Zjedinje nih državah $518.00 nna leto. In leta 1909 so našteli 6.615.046 tovarniških delavcev.
iKakor pravi delavski komisar Zjedinjenih držav, dela 25.-000 delavcev pri jeklenem tru-stu po 84 ur na teden, to se pravi, ti delavci delajo sedem dnij na teden vsak dan dvanajst ur. In ob sobotah delajo nekateri celo 18 ur, drugi pa celih stirindvajset ur. Ti ljudie imajo torej toliko Časa, da se do sitega najedo, kakor kak Taft ali pa vodja njegovega boja, častiti Charles Hilles.
Kadar vladajo v Zjedinjenih držnvah pajboljši časi, je vselej čez dva milijona delavcev brez dela. Kaj pa tedaj, kadar nastane kriza? Vsako leto umi raio ljudi:e od lakote, in to v Zjedinjenih državah, kjer imamo tako prosperiteto, kot je ne morete najt* pri nobenem drugem narodu pod svobodnim solncem širne zemlje. Namreč po zatrdilu gospoda Tafta. Je milijon delavcev v Zjedinjenih državah vedno pripravljenih, da gredo na delo, toda dela ne dolbijo. ker ga ni.
Tako upamo, da smo našim čitateljem nekoliko pojasnili o sitih delavskih trebuhih, o dobrih časi'h in ljudski predrznosti. Sedaj bo pa ljudstvo, ki irnia site želodce, vendar toliko prijazno, da bo volilo Tafta, da bodejo želodci še nadalje siti. da nas bo še nadalje obsevala nikdar prekošena prosperiteta.
Turki prosijo mir.
Turški sultan se v Carigradu pripravlja da pobegne iz glavnega mesta. Turški vojaki se puntajo in necejo poslušati povelj častnikov. Bulgari stojijo zmagovito pred glavnim mestom.
Zmagujoče bulgarske čete so dospele pred Carigrad in bulgarslri kanoni že pojejo pred glavnim mestom Turčije, kjer ni bilo že skoro 500 let nobenega kristijanskega vojaka. Srbi in Grki zmagujejo na vsej črti. Nobena sila ne more preprečiti popolne slovanske zmage nad Turkom.
London, 3. novembra. Junaški bulgarski narod si je pridobil zmago nad Turki, kakor jih ima zgodovina celega sveta le malo zapisanih. Pred sa m mi vratmi Carigrada so na-mlatrli Turke popolnoma ter razbili vso njih vojsko Borilo se je 125.OCO Bulgarov proti 275.000 Turkom, toda slednje je prijel tak strah pred juna-šim narodom, da so vsi pobegnili v divjem neredu. Glavno turško mesto je grozni paniki. Sultan je .pripravljen, da pobegne. Prebivalci bežijo na vse kraje. Ceste so polne razljuče-nih Turčinov, ki grozijo vsak trenutek, da začnejo klati kri-stijafte. Konzuli velesil morajo sprejemati svoje rojake v zavetje, in objednem so konzuli naznanili svojim oblastem, da se bojijo klanja ter pošljejo takoj pomoč. Konzulati so preslabo oboroženi, da bi se mogli ustavljati turškemu na valu. Sultan je v groznem strahu. Boji se za svojo glavo, in razna poročila, pravijo, da so se snuntali turški vojaki ter grozijo sami vladi. Kar je pa jako značilno: Baje je turška vlada prosila balkanske narode za mir, naj ji prizanesejo. Ni še dobro štiri tedne, ko je Turčija poslala Srbiji, Črnigori in Bulgariji ukaz, da morajo lepo in ponižno prositi odpu-
ga vojaka in se njih zmagovita godba že čuje v Carigradu, nocoj je zaprosil sultan miru. Vse evropske velesile so bile naprošene, naj ohranijo glavno mesto Turčije, Carigrad 'ter naj se naredi mir. To pomeni, da bo vojska v nekaj dnevih končana. Medtem se pa zmagoviti Bulgari prav nič ne zmenijo, 'kaj rečejo druge evropske države. Balkanska liga je sama naredila načrt, kakšne pogoje se diktira Turkom, in Bulgari nikakor ne bodejo pripustili, da se kdo vmešava v njih načrte. Bulgari zahtevajo najprvo popolno neodvisnost v Macedoniji in Albaniji. Za ves drugi kraj v evropski Turčiji ie določeno, da si ga balkanske države same med seboj razdelijo. Samo kar se tiče Carigrada. Dardanel in Turčije v Afciji, o tem so Bulgari edini, naj odločijo evropslke velesile.
Mesto Carigrad je v dkvjern neredu. Uro za uro prihaj poročila v mesto, da s sovražnik. TurSki vojaki so pO-rpolnoma osramočeni. Na stotine družin beži iz Carigrada, ker se bojijo klanja. Ljudje se najjprvo bojijo, da se dvigne priprosto beraško ljudstvo v Carigradu, ki ni nikomur odgovorno, nadalje se pa bojijo, da se uprejo premagani vojaki. ki prihajajo i z vseh kr*-
ščania Turke, ker so tako pre-ljev v glavno mesto. Bitka v drzni, a danes stoji Slovan Traciji še vedno traja, in ko pred samim polmesecem, zna bo pobit zadnji turški general, menje turške oblasti in mu kar se lahko zgodi v nekaj grozi, da ga zatre, če ne naredi wah, tedaj prikorakajo Bul-
tega, kar zahteva slovanski narod na jugu!
Pozno ponoči v nedeljo je su'tan začul prve bulgarske topove, ki 50 streljali prav preti |
gari z godbo v Carigrad, katero mesto že skoro 500 let ni videlo kristijanskega človeka v sebi, da se pride osvetit za .številne turške hudo/bije. V kakih lOO.OOO
Iz Mulbery, Kans.
Cenjeni g. urednik. Prosim nekoliko prostora v priljubljenem listu, ker se že dolgo ni či i a 1 o tiičesaT iz našega kraja. Kar se tiče delavskih razmer, se ne morem prav nič pohvali
glavnim mestom. Turki imajo, Carigradu je samo dve utrdbi še v svojih ro- vznemirjenih vojakov, ki so pri k ah. Ena je Ctalja, petindvaj-! pravljeni vsak trenutek, da «a-set milj od glavnega mesta, cnejo požierati. ropati in klati, druga je pa naravnost predle bo turška armada popolno-Carigradom. Bulgari imajo' mo potolčena. tedai je prav svojo vo'sko razpostavljeno od gotovo, da pade v Carigradu ne Midie pri Čr.nem morju do Ro- kaj tiseč življenj Evropejcev, doste o'b Egejskem morju.	P* Bulgari hitijo na vso
Bulgari se tako malo briga- moč v mesto, da preprečijo jo za glavno turško mesto, ka- krvavo klanje. Da se turška tero mislijo vzeti z enim sa- vl*da sama boji nemirov, je mini naskokom, da so poslali znamenje, ker je dovolila vsaki oddelek vojske proti Drinopo- evropejski velesili, da pošlje lju. Brzojavka, ki je bila odda- eno vo)no ladijo skozi Darda-
ne^ pred Carigrad, kjer je sedaj zbranih deset voinih ladij s kakimi 6000 evropskimi mornarji. Ti so največja garancija za mir.
Led v Virglniji.
Winchester,, Va., 2. novembra. Tukaj so danes zmrznili trije ljudje in vse rastline v okolici so pozeble. Take zime ne pomnimo .v teh krajih že dolgih 40 let.
na v Pragi, naznanja, da je Dri-nopolje padlo v soboto zvečer.
Bulgari so vjeli 40.000 sestradanih in napol nagih Turkov. Udali so se brez borbe. Grki in združeni Srbi korakajo proti Solunu, o katerem poročajo, j Sedaj, ko so zmagoviti bul-da mora pasti v pondeljek zju- gnrskj junaki pred-glavnim tur-tra\ Brzojavke, ki pa niso po škim mestom, je nastalo važno trjene, poročajo, da je nastalo vprašanje, kako se bo delila klanje v Solunu.	turška zemlja. Na tem vpra- L.
Evropske velesile ne vedo. šanju je odvisen mir v Evropi, kaj bi počele. Prej so imele ker sedaj šele je konečno moti, dela se res skoro vsak dan, j izdelane ie vse načrte, kako ^oče, da se spopadeio tudnjr-in tudi «e še delo dobi, pa kaj | bodeio delale mir v slučaju, ropejsk velesile med seboj, pomaga, ko ne moremo dovolj, da Turki zmagajo, toda sedaj let seje vsa Evropa tresla pred xr	iiU so jih slavne bulgarske in srb- Turkom; sedaj pa pridejo
ske zmage popolnoma zmešale.
Velesile se po svojih zastopnikih posvetujejo v Londonu, kaj bi bilo narediti v slučaju
vozov dobiti. V nekaterih ših tih se dela bolje pa kaj ponia ga, ko tam ne moremo vsi delati. Ne svetujem rojaikom, da bi sem za delom hodili. Kar se pa tiče društvenega delovanja,
svet
za
za

smo pa dobro preskrbljeni in popolne bulgarske zmage, tudi dobro napredujemo. I London. 3. novembra Tur-Pozdrav Sflovenecm po Ame- črja prizma sama, da je popol-riki, tebi, Cl. Amerika pa iže- noma poražena. Nocoj, ko so lim vsega uspeha in veliko carja Ferdinanda predplačnikov. Jos. Tratnik naki pregnali
e®5 -5
ciMi

majhni narod i či in zdrobijo Mohamedovo moč ter vrž< polmesec v blato.
so
Najbolj Bulgari milj pred so vzeli me topili dve Turki
zadnja pore vzeli Čorlu,

NAROČNINA:
»2.00
Clvrduid po polti.......
itovttko po 3
$2.50
vnal s teboj kot s no — kone-čno jc vendar ženska slabejši spol
DopM brci podpisa tn omImmmU m nt »prt|«maJo
V »a pisma, dopisi in denar naj «e pošilja
na:
CLEVELANDSKA AMERIKA, «11» ST. CLAIR AVE N. E. CLEVELAND. O._
EDWARD KAUSH, Publisher. LOUI8 J. PIRC. Editor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS
Reail l>y 13,000 flloTenlan* (K miners) In ttw City < (C Jefel"nd and elsewhere. Ad-er-tiling r .te» on request,	*
TEL. CUY, PRINCETON 19»
Entered nit Meoad-claM matter January flth 190D, at the post office at Cleveland, O mtder the Act of March 3, 18TB.
No. 89 Tue Nov. 5' 12 Vol V.
I Deset zapovedi za ženske.

Večkrat se bere v tem ali onem listu, kakšne zapovedi morajo s-polnovati moški, poročeni, samski in drugi, posebno udovci. Imamo tudi deset božjih zapovedij, cerkvene za povedi in državne zapovedi, za. to ne bo napačno, če priobči-o enkrat tudi deset zapovedi za naše ljube ženice. Evo jih:
1.	Vedno pomni, o žena, da bila temeljno vedno gospodarica in da še boš. Udaj se v manjših, stvareh, da tako la-gtye dosežeš večje stvari s svojo trdno voljo. „
2.	Tvoj mož ne sme imeti nobenih drugih 'bogov poleg
in to boš dosegla le s , da si mu ti najdražja na svetu. On te bo držal za najbolj spoštovano, dokler boš v njem gojila vero, da si ti v ej največji bog.
3.	Nikdar ne pozabi, da je tvoj mož tvoj angelj, četudi zavrženi angelj, 'Prenašaj njegovo vsevednost s potrpežljivostjo, tudi če mu ne vrjameš.
4.	Pomisli, da j* mož le telesno močnejši spol, d oči m si (Juševno ti močnejša. Nikdar mu ne pokaži, da poznaš njegove slabosti, toda izkoriščaj te slabosti, ker moževa slabost je ženskina moč.
5.	Vedno imej sledeči pregovor v mislih: Napake, ki jih ima človek sam, jih najlaglje kaznuje na drugih. Zapiši si te besede z največjimi črkami: Na zunaj ne more noben mož spoznati svoje notranjosti. Ker po svoji lastni meri se ne bo zmeril nikdar premajhnega in-največkrat pa prevelikega.
6.	Nikdar ne muči živali, da trpi bolečine. Četudi je ivuj mož. Če ga hočeš mučiti, moraš to delati v resnosti, ker ti veš najbolje, da ne zasluži kaj boljšega.
7.	Nikdar ne daj svojemu možu toliko denarja, da si lahko kupi fino večerjo v hotelu prve vrste. Daj da sa>m skrbi za vsakdanje potrebščine; o tem govori iako malo z njim.
kadar govoriš, govori kratko odločno. Glej, da ne pride o besede in pazi, da imaš ve no zadnjo besedo.
8.	Odvadi ga vseh navad, ki jih je imel kot mladenič, samec, in darj da se kmalu priuči spoštovati domače ognjišče. Nauči ga. da je njegovo domače ognjišče vredno vsega njegovega zlata. Po tem urejuj tudi svojo blagajno za domače potrebe. Cim dražja si mu, tembolj te bo s"poŠtoval.
9.	Daj mu tupasem prijazno besedo, kadar ti kaj pove o gospodinjstvu ali kuhanju. Tebe to ničesar ne velja, njemu se pa neznansko dobro zdi, četudi od tega ni sit. Pri tvojem in pri vsakem drugem možu bcš s prilizovanjem vse dosegla. Ker kakor smo že povedali, mož spada samo po telesu k močnejšemu spolu.
10.	In Če ne gre z dobro voljo, tedaj pa rabi silo. Kakor
ftro spoznala, da moraš t podleči moževi volji, š porabiti ostrejša sred-va. Kadar je sila. je vsako •ožje dobro. Padi v omedlevi-
Strelice.
Pravi Miss Maude Malone, to je ona ženska, ki hoče silo in kamenje priboriti ženskam volivno pravico: "2enska
e imela dovolj vzgoje! Sedaj pričakuje uspehov!" Kaj je to, uspeh/i? Po našem mnenju bo imela Miss Malone ta uspeh, da jo zapro za nekaj mesecev
v zapor, kjer je ričet zastonlj. * * *
Turškega generala Aziz pašo so ustrelili po obsodbi vojne ga sodišča, ker je bi-tko zgubil, ker ni ostal na "polju časti", je moral pasti na polju sramote.
» * »
V	pretečenem letu so vse "hčerke revolucije" (ameriška ženska organizacija vojnih veteranov) v državi Massachusetts skupaj dobile enega celega otroka, prav'i državno poročalo. Ce pomislimo, da se je vršila revolucija pred dobrimi sto leti, tedaj pač ne moremo kaj več pričakovati od
teh hčerk revolucije.
♦ * *
A proipos glede "Koncem tedna"* v newyorskem slovenskem listu: "Kaj ne veste, da če kdo govori za groše demokratom, za zeksarje republikancem, da lahlko govori tudi za kvodre škrlatno pobarvanim osebam ?"'
* * *
Če bi si morali pisavo "Glasila" od prve besede do konca zadnje strani na zadnji ko oni, dobimo 99.000 besed, ki slišijo na ime "kapitalist" in o-fi delavec »11 Jednota. Iz tei>a pa tudi shaja, da ima 'Glasilo" 99% oglasov od "ka->italista" (eoce 'banke), in
0.005% oglasov od delavca. * « *
Toda ker pa demo-,repu-in Hoci-urednik "Glasila" dobro ve» da dobi le pri "kapitalistu" groš za svoj žep, se mora po
tem ravnati.
* * *
Konečno pa rečemo s svetim pismom: "Naj so vaši greli tudi škrlatno rudeči vse vam jo odpuščeno, če se poboljšate in moj Oče vas bo z veseljem sprejel v nebesih.
Majhni italijanski kralj Victor Emanuel se hoče proglasiti za "rimskega cesarja". Oi časi. oj usoda! Cezar in August bi se v grobu obrnila, ali pa vsaj z zobmi šklepetala,
Če bi to zvedela!
* * *
Od Vatikana sem pa bo za-čul razjarjeni klic: "Kaj si že
zopet začel?"
* # »
Volite proti Wilsonu! Oh imenuje Slovane navadne lopove v svoji 'knjigi, kjer opisuje zgodovino Zjedinjenih držav. Če je Wilson to izrekel brez
dokazov, je sam navadni šuft. * ♦ ♦
V	Nemčiji se je organizirala nova liga proti sedajnemu sistemu obleke. Ta liga ima sledeča pravila: Možje ne sme-, io nositi več hlač, nobenih telovnikov, nobenih sukenj, nobenih srajc, nobenega stpodnje ga perila, sploh nič kakor na-vedno "pliuzno". Se en korak naprej, pa pridemo zopet srečno do paradiškega figovega peresa !
# * * '
"Trobilo" v Jolietu oglašuje, da ima njih list največ novic med vsemi slovenskimi listi! Pozabi pa povedati, da prinaša že štirinajst dnij stare novice, za katere sc nihče več ne zmeni. ker so jih že prej drugje brali!
* « *
(?koro $3000 se je izplačalo iz blagajne K.S.K.J. "trobilu" in to v teku treh mesecev samo za tiskovine in knjige. Kal je že re<kel znani zaljubljenec svoji nevesti: "Ljubim te, ljubim, draga, ker imaš denarja
dovolj za dVa praga i" » * *
V	samostan pojdi. Ofelija!
* * *
Kemija je iznašla najnovejše sredstvo: Meso se da umetnim
rcjtii
pravih diamantih.
♦ • ♦
Neki rojak v naši naselbini
se je .prav pošteno potegnil za Turke, ko je dejal: "Turki so all right! Če prides k Turku, ti bo lepo postregel in ti bo vse dal! Če pa prideš k "Kranjcu" pa ne dobiš nič. Bog ve, če je tega rojaka tuirška mati rodila? ^

lite proti Wilsonu!
Poglavje važnosti.
raš zato plačati, aj se ga pomena v človeškem ii
cen j live vrednosti.
je mislilo, da so izdatki zp pi- ljenju, saj na pridnosti in mar-j
iPride polom v gospodarstvu in gospodar se nahaja sredi stisk raznolikiih dolgov. Presenečen stoji sedaj v skrbeh, ozira se nazaj v preteklost, išče vzrokov, ki so mu življenje tako nesrečno zatvozljali. Našel pa 'bo krivde povsod drugod, samo pri sebi ne. A vendar lahko reečemo, da je desetih slučajih devetkrat eriva lastna nebrižnost in — neštedljivost.
Varčevanje je samo na sebi videti nekajlahkega in prirod-ne-ga, saj ima človek v sebi prirojen tisti čut, da se ohranja in vartvje v borbi za življenski cbstanek. Malokatera človeška astnost se tako proslavlja v pregovorih, izrekih in pametni-call, tkakor ravno vačnost. Starši svojim otrokom,1 sploh odrasli ljudje pridigujejo mladini dan za dnevom: "Bodite varčni!" A čudno, zakaj rode-va nauk o štedljivosti tako malo sadu! —■ Ta nauk ni, kakor oni o lepem vedenju, ki si ga prisvojiš hitro in na lahek način. Stedljivost je krepkošt, in* nje bistvo tiči v tvojih duševnih in telesnih močeh, ter se 11a zunaj kaiže v tvojem značaju. štedljivost zahteva samo-zataijevanja, pritrgovanja, duševne bistrosti, odporne sile, česar ne prese vsak človeški organizem.
Promatrajmo nekaj točk v tem poglavju!
Kaj se pravi štediti?
Način varčevanja je dvojen:
a)	razne prihranke y denarjih skupaj skladati v glavnico,
b)	pritrgovati si pri vseh izdatkih, da so ti kolikor mogoče naj" manjši.
Prvi način varčevanja je pri vseh onih srečnih ljudeh, ki toliko posedujejo, da v svojem gospodarstvu brez skrbi gotove svote odlagajo kot novo glavnico na obresti, v drugem načinu pa je varčevanje trda šola življenja vsem tistim ki jim je usoda postlala trdo posteljo že takoj ob rojstvu, ali pa vsem onim, ki so doživeli po nesreči ali lastni krivdi gospodarski polom ter morajo stremiti za tem, da spravijo svoje gospodarstvo zopet v ravnovesje. V tej trdi šoli življenja se nahaja največ Zemljanov. Iz nje prihajajo nekateri prej. drugi slej, kot zmagoviti borilci, utrjeni v raznih neprilikah, v zatajevanju samega sebe. V nje je šinila energija življenja, ki jih je uspo-soblja za pridobivanje. Nekatere pa — človeško življenje je pač kratko — dohiti poprej smrt, predno so se mogli izkopati iz težkoč življenja.
'Kje se naj štedi?
Pred kakimi dobrimi dvanajstimi leti je mogočno završalo antialkoholno gibanje. In to še dalje valovi ter ima tu plimo, tam vseko. Tu se zapažajo uspehi, tam neuspehi. Slučaji iz življenja nam potrjujejo, da se je mnogo abstinentov zopet povrnilo k pitju allkoholnih pijač. Tej razpravici ni namen govoriti o napredovanju ali nazadovanju tega gibanja po raz-nih krajih in o njega vzrokih, a zatrditi imamo dvoje velikih zaslug, ki nam jih je prineslo to gibanije: da alkohol nima hranilnih moči. da brezmejno popivanje ne spada h kulturi, kakor je bilo nekdaj splošno mnenje. Poprej se je mislilo, da je potpivanje po veseljaških družbah nekaj posebnega, znamenitega in imenitnega. Koliko mladih 1 j udi j padlo v žrtev temu presodku, ker so se polagoma navajali pijanstva in zapravljivosti in so slednjič prišli v pogubo Ta presodek je
jačo nekaka iivljenska potre ha, da ti stroški, kojih se člo vek ne more otimati, v gospodarstvu pič ne izdajo. Ta ali oni je začel računati te izdatke, ki jih povzroča pijača, in prišel je do zaključka, da te na videz majhne svote narastejo v lepa številla. Vzemimo si za primer tale vizgled: Mislimo si, da si prihraniš,'ker se vzdržuješ piijače ali jo k zmer no vživaš, na dan .po 40 h. To znaša na mesec 12 K, na leto 144, v 5 letih 720 K, v 10 pa že lepo svotico 1440 K, brez ozira na obresti, ki bi jih do-našal ta naraščajoči ka-pitalček Vzemimo si še en vzgled iz življenja preprostega delavca: Dninar je zapijal od 20. do 35. leta svojega življenja vsak dan po 24 h, od 35. do 50. leta dnevno po 36I1 in od 50. do 60. leta dnevno 16 h. Vzemimo svinčnik* v roke ter izračunaj-mo, koliko je ta mož, ki po navadnih nazorih niti pijanček ni bil, zapil v svojem življenju. Čuditi se moramo tej svoti, ki smo jo izračunali, kajti- mož ni zapil nič manj nego svotico 3869 K. Ta navedena vzgleda dovolj pričata, koliko si lahko prihraniš, ako se vzdržuješ alkoholnih pijač. Zato je odveč izgubljati nadaljnih besed.
Človek se hoče uveljaviti v družabnem 'življenju, zato gfle-da tudi 11a zunanji sij. To prinaša kultura 9 seboj in ne u«» se proti njej v tem oziru ouj-ljevatL A le prerado se dogaja pri tem, da se prekoračujejo meje. V misel vzemimo samo obleko. Kako se dostikrat celo v nizkih slojih kosajo med seboj, kdo do lepše oblečen, Ne-razsodnik ne upošteva nauka, da. kar drugi lahko premore, je njemu težko1 ali celo nemogoče, Kakor povsod, je tudi najboEjjii pot— srfcdnji pot. Ne nabavljaj si dragocenih oblek, a vedno pa iz dočbmega, trpežnega blaga. Kar pa imaš obleke, to pa čuvaj in varuj, krpaij in popravljaj. Ne zanemarjaj je. da ti je ne bo treba prekmalu zavreči. Tu je dosti hvaležnega dela našim gospodinjam. O tej točki bi: se dalo še mnogo kaj. povedati, a> za-branjuje nam tesni prostor te razprave. Vsak dragocen nakit, bodisi zlatnina ali srebrni-na, lišp na obleki, krasne sobne oprave, mora neoblagodarjen človek prepuščati imovitim ljudem.
Plačuj vse v gotovini! Kako koristna bi bila taka navada, ako bi bila vselej mogoča. Koliko sto in sto tisoč krom bi se na ta način prihranilo! Plačevanje po obrokih se je dandanes udomačilo tudi pri krneč4 kem narodu in ne samo pri stanovih z mesečno plačo; prišlo je v modo skoro povsod, saj ti agent pride v najskrom-nejšo kočo z obročno ponudbo na blago. Taki obročni dolgovi so že uničili marsikako malo gospodarstvo. Z obroki plačuješ namreč tudi visoke obresti, katerih ne čutiš, ker so priračunjeni v ceni blaga. Dostikrat seveda je tak obročen nakup potreben. Vzemimo si šiviljo ali krojača, ki začne delati na svojo roko, a ninik sredstev. Tedaj mu zelo prav pride, da si kupi šivalni stroj na obroke. Tako st lahko vsak sam prebodi, kje mu je tako odplačevanje ugodno. Kjerkoli pa ti je mogoče, iizogni se obročnim nakupom, kajti z gotovim denarjem dobiš blago po primerni ceni in tako blago, kakor ti je povšeči. Kadar ti je neizogibno obročno odplačevanje. tedaj pa si daj določiti najnižje Obroke, da jih boš lahko plačeval, da ostaneš pri uipnžkli krediten človek. V pravilo ti bodi, da si na glavo ne navlečeš 'drugega obrokovega dolga, dokler nisi plačal prvega. V dolge priti je lahka stvar, a iz (IMgov izleziti je teško. Ti rastejo in rastejo. Zato je resničen pregovor o dolgu "Začni me, a delal se bom sam." Boljše je poprej si tu-intam kaj pritrgati, kakor pa pozneje trpeti v stiskah raznih dolgov.
Kje naj si še privarčujem?
Ijivosti sloni vsako gospodar- < stvo, bodisi veliko ali majhno.
Bodi varčen tudi v drobnih stvareh! Razumne gospodinje so v tem oziru pravi mojstri. To je" ženski naravi nekako prirojeno in nekatere so v tem varčevanju nevrjetno iznajdljive. Baš zaradi tega so si zaslužile pregovor: "Pridna gospodinja hiši tri vogle podpira." Res, blagor hiši, ki ima tako gosipodinjo. -
A pri varčevanju ne smeš biti preveč malenkosten. Varčevanje se slednjič stopnjuje na pridobivanje. To pa zahteva
DOBRO D|L0
PO NIZKIH CENAH, TO JE NAŠ NAMEN!
ČISTIMO:
M?e ob,eke $1.00
M£ke $1.00 Moike hlače _ gQ
2enike obleke ^ j 25
Ze£ke'uknie $1.00 Zo£kokik,e 50-75c
DELO JE
GARANTIRANO
» > prve vrste.
rtv. .-i-*« \ EA3T L i CENT. M46 K
Pridemo iskat in pripeljemo nt dom.
Vsem našim starim odjemalcem in pri. njHva, da jiva nakupila najboljega žlahto da bodeva imnla v zalogi pristno domače" vino.
Rudeče vino iz Concord grozdja, Belo vino in Katarba, Belo vino Delavare, Salen in rizling.
Johti Jerše Si Mihael Jalo
6424 SPILKER AVE.,

6122 ST. CLAIR AVE. N. E.
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike,, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en dpcat), naredimo eno veliko sliko v nnravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
J. S. Jablonski,
SLOVENSKI F0T0GKAF.
_
ALI STE ŽE PONOVILI NAROČNINO? SAMO
IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH.
R R Mervar,
B39S EAST 55* ST.
CORK TIR
CIGARETTES
•
Kvalitet«, ki zadovolji najbolj kritičnega kadilca. Narejene iz najboljega turškega tobaka za rse kadilce.
LEPA SATENASTA DARILA.
I*' tr
kraljev, Indijancev in narodnih zastav
V vunki ikatljici
f£ao
f Cigvt
dgvttm
10 " 5c.
PRODAJAJO vm PRODAJALNE
K»ptteik*t!jo. ki rm» bo pre-l>rl«*l*. »«U»ai>tt pti<i in Hac deluj«* lep« »Hk».
r. LOmLLARD CO.
Severov« zdravila so dobrO znana za njihove zdravilne kakovosti.
:
Za hripavost, za vnetje sapnika, /a kašelj, 2a teiko dihanje. za krčevito davico,
SEVEROV BALZAM
SEA
PLJUČA
Ustavi kašelj, olajša težko dihanje, ozidravi vnetje sapnika, odpravi kihanje, prepreča pljučne bolezni.
(Severa's Balsam for Lungs) Cena 25 in 50 centov.
Kaka je vaša slast? Ali dobro prebavljate jedila?
Severov želodčni grenčec
(iSevera's Stomach Bitters)
naredi dobro slast, zboljša prilikovanje, pomaga prebavi in vredi čreva. Tonično tipi jiva na celi ustroj.	Cena $1.00
M
Severovo Gothardsko Olje
Revmatične bolečine, nevralgija, bolečine v prsih, otekli sklepi, okoreli -hrbet,
(Severa's Gothflfd Oil)
Za vnanjo rabo
okorelost v vratu,
t *
izvinjenja, bol v hrbtu, krči, odrge,

bolefcine v vseh delih života se vdajajo njegovim učinkom.
50 centov steklei
Naprodaj v vseh lekarnah. Zagotovite se, da zavitek nosi napis Severa's. jih nima vaš lekarnar v zalogi, pišite nam.
--»
Ustanovljena 13. novembra 1910.
.mi '
Glavni sedež: Cleveland, O.
Predsednik; JOHN GORNIK,, 6106 St Clair Avenue. . m	Podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 E. «lst 8t
Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1243 E. «0th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 Bast 56th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spllker Avenue.
Nadzorniki: ANTQN OSTER, 6030 Bt ClrtrJ^ HUNKJ^BIO. 1«M Bast 66<h St.; MIHAEL WINTER, 6030 8t. Clair Arenue. JOHN MAJZBLJ, 6128 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR. SIBBRT, 6124 Glass Ave. Pooblaščenec: ANTON GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhhvnl zdravnik: J. M. 8EL1SKAR, 6127 ,8t Clair Avenue, el dopisi in druge uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zveslno glasilo "CLBVBLANDSKA AMERIKA"
s_____ se nam iz Trsta,
da gradi Avstro-Ameriška pomorska proga popolnoma nov parnik na dva vijaka, s tremi dimniki, za ekspresno službo, ki bo 540 čevljev dolg in 68 širok. Družba nam poroča, da bo ta parnilk že deloval spomladi leta 1914I Ob tej priliki priporočamo Avstro-Ameriško progo preko morja vsem rojakom.
Vi
r
fj&k
dostikrat gmotnih' žrtev. In tu je treba poguma. Slabo namreč vozi v gospodarstvu, ki pri enem koncu lovi komarje, pri drugem pa izpušča — kamele.
Odkod pa prihaja nevarč-nost?
Iz mladostne lahkomišljeno-sti. Dobrih vzgledov varčnih ljudi ne vidi mladina, pač pa posnema one zapravljivce. V mladem Človeku, že v detinski dobi, tiči stremljenje, da hoče igrati ulogo odraslega človeka. Kakor hitro zasluiži svoj prvi denar, se ž njim uveljava pri popivanju. Na ta način se navadi denar omalovažati, smatrati za stvar,, ki naj le kroži med ljudmi.
"Cas je denar 1" Ta izrek so posebno oživotvorili . Ameri-lcainei, po katerem se ravnajo dostikrat s kruto brezobzirnostjo. A lep je in prekoristen, ako ga postavimo na plemenito poldago. Človeško' življenje je kratko, to vsi dobro vemo, a z njim ne računamo in ne razmišljamo mnogo o tem. Vzemimo si majhen primer iz preprostega življenja: Učenec dopolni 14. leto in zapusti ljudsko šolo. Pomisli naj, da v treh letih se mora česa izučiti. Star,bom 17Tet. Bom imel že kaj prihranjenega? Postanem izučen pomočnik, t)opolnim 20. leto. • Morda bom vojak. Tri leta gredo za pridobivanje v izgubo. Hočem potem postati samostojen? Bom imel ie svoi lastni katpital v ta namen, ki prekoračim starost 23—30 let? Ustanovim si lastno ognjišče? Bodem li imel zaito dosti glavnice?,.. Tako si človek lahko za vsak dan napravi V mislih svoje cilje, za katerimi mora stremiti. ako hoče praktično živeti.
Varčnosti se je treba zgodaj vaditi.	^
"Besede mičijo, zgledi vlečejo," pravi pregovor. Pa pri stedenju ne zadostuje niti prvo, niti drugo. V življenju na-letavamo na starše, ki so svoje otroke vedno učili štedljivo-sti in so jim bili v tem tudi najlepši zgled. A navzlic tem zlatitm naukom in* prelepemu zigledu so postali otroci nešte: dljivci ali celo zapravljivci. Ti pač niso" čutili, kako sta si oče in ma^i s samozatajevanjem pritrgovanjem, v znoju in trudu polagoma pridobila svoje imetje. Zato se morajo otroci vaditi štedenja v dejanju. Kako jih je treba k temu navajati? Najprvo je gledati na to, da skrbno pazijo na obleko, knjige in vse druge stvari, ki jim pridejo pod?roke. da jih ne kvarijo lahkomiselno. Kako pa naj ravnajo z denarjem? Kako krasne uspehe rodi otroška štedljivost, vidimo najbolje v šolski hranilnici tujih držav, kakor v švici, na Švedskem. In Danskem. Nekateri vzgojitelji so proti takim hranilnicam, češ da se na ta način pri nežnih otrokih vzbuja preveč pohlep po denarju, da se ti dostikrat pa nepoštenem potu do-kopavajo do denarja, samo, d^ bi čim več naložili v hranilnici. Kakor je vsa otroška vzgoja ?i!no težka, tako se mora tudi tukaj paziti, da se otroci "že v pravih mejah. Ako lioče-otroke praktično vaditi v nrčnosti, jim moramo prepu *titi denar v roke. Največ si "■troci pridobijo novčičev po arovih. In ti bi postali zi roke naravnost pogubni, ako i starši ne- skrbeli, da se ti novci zopet -po nepotrebnem ne »zmečejo po prislovki: "Ka-i, tako pošli." Oni nad-da se novci stiranju-ma porabljajo mravlja otro I
i i

m
m <
■ ■


delom ali s kako storjeno uslti-go. Ta denar je v resnici njihov, sami so si ga pridobili. Zato je dostikrat umestno, da tudi stariši otrokom nagrade kako delo z novčiči rekoč: "To delo, ki sem ga vam odkazal, ste lepo in hitro izvršili, zato dobite vsak po toliko krajcarjev Otroci bodo na ta način tudi cenili delo ter se naučil5, da delavnost vzdržuje človeka. Prihranjeni denar pa> naj otroci nalagajo v poštno hranilnico, v domačo posojilnico ali šolsko hranilnico, ako se nahaja v dotičnenr kraju. Ako pa otrofci shranjujejo denar pri starših, naj jim izplačujejo tudi male Obresti, sicer, se kmalu naveliča takega vlaganja.
Otroci se na ta način navadijo samostojnosti, ki jih vodi do pridobivanja, katero je v vedni zvezi z varčevanjem, štedljivost je krepost, ki daje izpodbudo in pogum, da se z novim pridobivanjem množi imetje.
Številka velika mogočnica v gospodarstvu in gospodinjstvu.
Število kaže svojo mogočnost v življenju. Ni čuda, da si je stari modroslovec Aristotel postavil število za temelj svojemu filozofskemu sestavu. In številka kot pismen izraz številka ti pokazuje realno živ ljenje v vsej jasnosti.
Kolikokrat se je v življenju temu ali onemu zameril prijatelj ki mu je govoril odkrito besedo. Isto tako je tudi s številko. Odkrita prijateljica je, zato se je ljudje boje in izo-gibljejo. Človelku je nekako v naravi vtelešeno, da se boji gotovosti ter raje plove v nekakem poluspanju^med Ufpom in strahom'. A kaj hasne, nekega dne stopi številka pred te in kot odkritosrčna prijateljica ti z nenaličeno besedo pove stanje tvojega gospodarstva. Tako je in nič drugače!' ti reče naravnost v obraz. Ti se groziš nad nje trdo besedo, a nič ti ne pomaga. Vodi te nazaj na vsa zmešana pota tvojega gospodarstva, ti razodene vse zmote in pogreške, ki so postali usodetpolni za tvoje gospodarstvo.
Ni baš predmeta v ljudski šoli, kojemu bi se posvečalo toliko časa in toliko pažnje kakor — račustvu. A kajco malo se računa v poznejšejn življenju! Z vso sigurnostjo ti marsikak srednješolec reši najtežjo matematično nalogo, a kako malovredno se mu zdi poznej« računanje v domačem gospodarstvu. Nikdar bi ne bilo toliko gospodarskih polomov ako' Li se hoteli nekoliko več baviti z gospodarskim in gospodinjskim računanjem. Ni ga tako malega gospodarstva, tla bi ne bilo vredno, da bi se vodilo malo knjigovodstvo, ter v ta namen natančno zapisovali strošlki in dohodki in izdatki. Tu ti številka natančno pokaže, kje so stroški preveliki in dohodki premajhni. Nato pa je treba premišljevati, kateri stroški se lahko omejijo in kateri dohodki *e lahko povečajo. Samo malo zahteva-nja'je treba, pa ti bodo zginili nekaeri stroški, malo napora, pa se ti bodo dohodki povišali. Ako se ti tudi od kraia ne bo poznalo velikega napredka, imel boš vsaj ravnotežje med dohodki in stroški.
[r niste dobili hiš tako poceni. Placate za hišo $1200, in sicer polovico takoj, drugo pa po $100 na leto ali pa $1000 in vse je plačano. Hiše imaijo 7 sob, prodajalne in hlev, dva lota. Poizvedite pri John Glavič, 1126 E. St. Hisa je v Nottinghamu. (90)
Volitve na Kubi.
Havana, Kuba, 2. novembra. Pri današrijih predsedniških volitvah je bil zvoljen general Mario Menocal predsednikom republike in Enrique Jose V»-rona podpredsednikom. Oba sta bila kandidata konservativne stranke.
POZOR!
POZOR!
Slovenci v Rock Springs, Wyo. in okolici se oppzarjajo na izvrstno slovensko domačo gostilno ANTON JUSTIN-A ki garantira vedno dobro postrežbo. Priporočam se tudi za pošiljanje denarja v staro domovino in prodajo parobrod-nih listov. Pošiljam vojaške knjižice v podpis za oproščen-je vaj.
ANTON JUSTIN, Rock Springs, Wyo.
Pozor, Kansas City, Kans.
Naš novi in edini pooblaščeni zastopnik v tem mestu je Peter Schneller, 613 No. 4th Street. On je upravičen pobi-ratiti naročnino in opravljati vse take posle ki so v zvezi z našo tiskarno. Druzega zastopnika v tem mestu nimamo.
Naša tiskarna je slovenska unijska tiskarna.
Samo $2.00 za celo leto. In dobite "Clev. Ameriko" v hišo vsak teden dvakrat.
Mali oglasi,
Oglasi so pol trgovine za trgovca. Trgovec, ki ne oglašuje, teško napreduje. Poglejte velike ameriške trgovine, ki so dobile svoj uspeh edino-Ie z večnim oglaševanjem
NAZNANILO.
* Vsem članicam društva "Napredne Slovenke" S.N.P.J. se naznanja, da se vrši v četrtek zvečer jako važna društvena seja in so vse članice prošene, /da se prav gotovo udeležijo.
Odbor.
10.000 funtov brinja.
Mrs. Gril naznanja, da je pravkar prejela iz Trsta 10.000 frn'ov brinja, iz katerega se naredi znani najboljši brinje-vec. Zajedno naznanja, da je letos naredila io.opo galon najboljšega domačega vina, ki je <amo prve vrste vino. Vsi ro iaki. ki se na njo obrnejo, bo* t|ejo gotovo dobro in pošteno postreženi.
M. Grill, 5308 St. Clair ave. (91)
Harmonika jeJbila iztžrebana od T.ouis špehka, in sicer je zarle'a številka 68, na ime J. Zaje. Izizrebana je bila pri Be laj in Močnik.
Pozor Pozor!
Jakob Tisovec naznanja, da ima več najboljših in najbolj počenih hiš naprodaj. Kdor ho. če kupiti dobro in poceni hišo, naj se obrne na njega ter mu bo vedno najbolje postregel. V prihodnji številki bo označenimi več hiš, ki so v sredini slovenske naselbine ter se lah ko dobijo prav poceni.
Jakob Tisovec, 1156 E. 60th St.
Takoj dobi službo dekla pri pomaganju za gospodinjstva pri treh otrocih. Plača govoru. Oglasite se na t. Norwood Rd. nasproti slovenske šole.	/ (91)
Naznanilo in pripo
Cenjenim rojakom v New-burgu naznanjam, da sem odprl prodajalno na 3536 E. 8oth St. Toplo se priporočam za nakup zlatnine. Imam vsakovrstne ure in verižice, prstane, fonografne stroje in plošče, sploh vse, kar spada v zlatarsko stroko. Vsa popravila izvršujem točno in poceni Imam tudi zalogo čevljev vsake mere, za može, žene in otroke. Postrežba vedno točna in ulju-dna. Posebno se priporočam botram in botream za nakup birmanskih daril. Rojaki podpira jite svojega domačina, ne pa tujca.
St. 88-x	Jos. Marinčič
3536 E. 80 St.
r i-: » '' •;
Jedrni naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in križicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo.v Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno.
JAKOB WACHCIC, 1092 E, 64 Street.
CLEVELAND, OHIO. fcOjMHjoooC'Wioooooooftoooo n 1 tt •
Companija, ki je prijateljska.
Vsaka pametna naeba v Cleveland« (moški aH ženska) je prijazna nasproti East OlnoGa* Company.
ZAKAJ ?
Ker pošteno ravna z ljudmi, bogate ia nrmt enako, daje dober plin za najnižjo črno, vselej odgovarja na plinov* vprašanja.
Njeni untdniki govorijo več jezikov is vatle} radi postrežejo občinstvu.
The East Ohio Ga« Co.
1447 E. 6th St
ti
NAZNANILO.
V najem se odda prodajalna na St. Clair ave. in 55. cesta, lot 40x1120. Buick Block, fina lega za prodajalno z oblekami, manufakturnim blagom in pohištvom. Tam je bila prodajalna že 20 let. Dan Ulmer, lastnik, 410 Engineers Bid.
DELO!
Squeezer in strojni modlarji dobijo takoj tftalno delo! Vprašajte Chis-holm & Moore Mf g Co. 5046 Lakeside Ave,
NAZNANILO.
Stanovanje se odda na voga. lu St. Clair ave. in E. 55. ce ste. Pet sob s pogledom na St. Clair ave. Krasna lega za zdravnika ali dentista. Rent samo $17.00 na mesec. (89J
Dva krojaška pomočnika dobita takoj dobro delo. Za naslov pove iz prijaznosti naše uredništvo.	(90)
CANDLER'S COAL CO.
Tu si lahko prihranite de nar pri premogu, pesku, pepelu in opeki. Imamo tudi vozove na razpolago za vsa prevažanja. Telefonirajte Park 209 W. Naš urad je 16311 Sa-ranac Rd. Collinwood, Ohio. "Brick Yard".	(4)
Delo!
Takoj dobi delo 25 mož na "scrap jard". Oglasite se takoj pri Bia losky Bros. 8434 Kinsman Rd. Stalno delo in dobra plača.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Janeza Krs. št. 37. J.S.K.J. se naznanja vsem članom, da se gotovo udeležijo korakanja in veselice, dne 10. novembra, to je prihodnjo nedeljo ob priliki slav-nosti društva št. i. S. D. Z. Društveniki se zbira i o v navadni društveni dvorani. Društvo št. 1. S. D. Z. se je naše veselice udeležilo v polnem številu, zato je pa tudi naša dolžnost kakor- bratov, da jim vrnemo
O 'pooMuijfloO "PH °°IJ3l "BM ZI9S1 nipdAZlOJ U3A
-BJZ af BUBJOAp ipnx B3U3A0|S
bz }souzo|u<f HdaT '^jsaiu zi upoqpo ipBi uoop?s fapojdeN
(89)
Saloon (nap roda j blizu tovaren dobra okolica in sosedje Proda se radi bolezni. Vredno denarja med brati. Vprašajte pri Henkl Bros. za Mr. King, 816 Prospect ave.
Saloon naprodaj, dobra gostil na in dobra dkolica za Sloven ce. Tudi plesna dvorana, ki sama prinese $100 čistega dobička ob sobotah. Lastnik bi rad šel v New York, kjer ima enak posel. Vprašajte na 7801
VABILO!
Člani starega društva sv Vida so vabljeni, da me pridejo obiskat na volivni dan, 5. novembra zvečer. Bo prijetna zabava. Pripeljite tudi žene in otroke. Vas vabi vaš prvi predsednik John Grdina, 6025 St. Clair ave. — Opomba: Odse-daj naprej se dobi vsako jutro tudi kuhano gorko vino od 6. ure naprej.
ffoooooooooooooc	n n o s oooooooMet^
Največja Slovenska trgovina
I3ST JPOO-JESEBISrZ Z^L^TOP
Razdeljena v dva dela In r polni meri s aajflsejilari preskrbljena. Trgovina za nakup poktitva, orodja, pren barve, stekla In drugo. Pogrebni zarod Je s aaJfhasJMatf preskrbljen. Ml preskrbujemo naJlepAe sprevode v t Uudtj, sakar Imamo bres števila zahval. Za vaalJ steal ambulance In fine kočije. Trgovina odprta not la dat rojim vsem Slovencem In slorenslftm druit
Tel. Princeton 1381 Bell Hast 1881
A mitlMA TWOOVEC ki POMmUMK
JLMHNNA, Hit it. cum /mmi
ti i n n mu iiiiitminniiiiiJL
Zanimive stvari! j
Vsako orodje, ki gre v vaša usta v mojem uradu je čisto in prekuhano i električnim aparatom. Uspeh tega je, da ne morete dobiti zastrupljenja krvi pri nas. Mi zamorimo vse bacile takoj za vsakim bolnikom. Ne dajte, da vam drugi polagajo umazane in štnumente v usta, ker to je nevarno. Moj urad je čist v vseh zdravstvenih ozirih. Tukaj sem že tri leta in imam še veselje za dolgo let, ker se ne selim vsako leto. Torej je moja garancija tako dobra kot zlato. Nikar se ne pri-pustite preslepariti, da so £ drugi zobozdravniki moji tovariši, pač pa glejte, da ste v slovenskem uradu, kjer se vam prav postreže. Tu so vaši- ljudje. Preiskava zastonj. Zobe deremo brez bolečin. Najnižje cene v mestu, najbolje delo. Množica našega dela je naš najbolji oglas. Vprašajte svoje sosede. 2enska izkušena postrežba, govori z vami slovensko. Za vse bolnike izven mesta do ioo milj, plačamo mi vožnjo. Delo garantirano.
Dr.A.A.Kalbfleisch
White Cross zobozdravnik.
6426 St. Clair-av.
Odprto od 8. do 8.

1 Austro- Americana
s. s. co.
!j! Direktna vofta Jo med New York ona in Avatro-Ogrobo
NIZKE CBNB.
Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na ladiji Kaiser Franz Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki.
Kompanija ima sledeče dvovijake: Kaiser Franz Joseph I., Martha Washington, Laura, Alien, Argentina, Oceni«, in riovt ladijeaeie delajo. Za Tie podrobnosti se obrnite na generalne agente.
Phelps Bros. & Co.
"t ■■■■ ■ ■ ■ ......—
! 2 WiihtolN St far M, IU
VI se bodete čudili

«i kako veftke koristi za človeško zdravje je
• Father Kneipovo grenko vino
To grenko vino je eno najboljših, kav jih ie bilo dosedaj narejeno. To greiiro vino je nartjtao iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega najboljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodeso nadalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo p^H*. se bo sam prepričal o njega pristnosti
Zahtevajte Kneipa I
katerega dobite po najboljših lekarnah m gostilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo gre®-ko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, kakor jo vidite tukaj zgorej. Ako gs vaš gostilničar ali lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker saso ni edini glavni založniki in razproidajalci Kneipovega itn
Prvn NloveimkH družba
f 2 OHIO BRANDY DISTILLING i
6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
' "fill ft til 11 11 y m 11# t § n mi iSt
—— yj 1	'	i	ii ■
inQID 7PI C slovenski pogreb-
JvJlr JUHLiEi, NIK IN TRGOVEC, m
Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseki oh
^fe^KjB^/ -■■'■k- - v »■•: >• -■ ■-	■''■ ■ jffi'jffiT
vsaki priliki, fl Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen s najfinejšo opravo in fmifi kočijami, f Zaloga železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noč in dan.
JOSIP ŽELE, 6108 ST. CLAIR A
riinummiiriinn? rTTnrTTTTrrrrrn i m n r i m
JOHN fjORNIK
^^^^ •■■■■■■swMBaBsi	^^a^P^ mmmmmmmmammmmmmmmmrn
Priporočam se vsem rojakom ▼ nakup lepih, nth jesenskih in zimskih oblak ter inkaaj po meri in Se narejene. Priporočam m rial v napravo uniform ln isTrlujem vsa draga PrlporoCam tudi svojo veliko lalogo vsak


de Paris.
Roman is 15* stoletja po zgo-
Joyhnldh zapiskih.
FRANCOSKO SPISAL VICTOR HUGO.
*%XEVELANDSKO AMERIKO" PRIREDIL L. J. P.
-Ali -Ne,
To
Loga pa? Saj ne vidim ob-
a ženska je, gospod, stoji s hrbtom proti nam jena, torej je ne moremo ti Not glej, tam je, kjer gručo helebard." rt veš, kako se piše ? ' , gospod, pravkar sem . pač ipa mislim, da mora kaka čarovnija, ker so cer-i velikaši navzoči." -Dobro," odbrne Gringoire, shno tukaj svojo radoved nad temi advokati, kako jo mučili človeško meso. ftogled je vreden časa." ™ tem trenutku pa se ogla-nekafj navzočih in zapove šepetalcema, naj bode-ta tiho. Važna priča je prišla pred sodnika.
"Gospodje," reče neka stara ki je stala v sredini dvo-"gospodje, res je, da se »jem Falurrfel, in da imam štirideset let hišo na mostu Mihaela, sem vedno tla najemnino, davke in t drugo. Uboga stara žena, Ije, dasi sem bila včasih lepa. Nekega večera sem j pri preji, ko nekdo potrka vrata. Vprašam, kdo je? in bi morali, kako je zače-oseba potenT'prekHnjati. moža vstopita; eden oble. v črno, drugi pa je bil lep t. Črnega moža skoro ni-mogla videti, ker je bil zavit v plašč, samo kazal kakor goreča oglja. Martinovo sobo T' sta reje moja soba ▼ prvem >pQu, najbodljsa, kar jih .Dala sta mi zlato kro-Položila sem jo v predal iize in sem mislila, ka-drugi dan porabila, navzgor, in ko sem ji-■ obrnila hrbet, je mož v plašču zgthil. oT me je to vznemirilo. Csstnik pa šel medtem navzdol in ven. In ko komaj dva-potegnem sapo že pride ) z lepo punčk«, ki bi vas kakor solnce, če bi bila lepo napravljena. S seboj je pa imela kozo; mogoče je bi-f 1» čraa, mogoče bela, ne spomni« se več. Sicer nimam prav ■Se rada koz, ker imajo rogo ve in brado, pa tudi po čarovniji dfeijo. No, rekla nisem ničesar, in takaj neki? Ali nisem pm*l*	T»ko sem peljala
Kapitan* in deklico v gore njo g sobo, in no, tudi koza je si* Pbtetn
sem te vrnila tn sem nadaljevala s Kar pomagati si nisem tmogla, da ne bi mislila na za-Vetega meniha, ko sem videla kozo v fitsi. In poleg tega je p* še deklica tako čudno oblečena. Naenkrat pa zaslišim krik »g*orej, potem pa pade nekaj teŠkega na tla. Okno je bilo odprto. Hitro pogledam skozi okno in vidim, kslco skoči nekaj črnega na tla in se zažene v vodo. Bila je prikazen v podobi dobovna. Luna je jasno sijala, torej sem dobro videla. Vsa sem se tresla, ko sem poklicala stražo. Ko so prišli ti gospodje v sobo, niso sami vedeli. kaj bi naredili, torej so začeli najprvo mene tepsti. Konečno sem jim pa vendar do-povedala. Sli smo navzgor, in kaj sem našla? Mojo najlepšo sobo polito s krvjo, kapitan je ležal stegnjen po tleh, z bodalom v prsih, deklica skoro mrtva od strahu in sramote, koza je pa meketala, da nam je odmevalo po ušesih. Lepo dek>, sem si mislila, štirinajst dnij me bo vrelo, predno vse počedim. Odnesli so častnika —r- ubogi mož in deklico z njo, kr je imela razgaljena prsa. Toda najhujše je še prišlo. Ko grem drugi dan v predal moje mizniee, kamor sem spravila zlato krono, sem dobila na istem me-stu suh list."
Stara žena preneha z govorom. Boječe mrmranje se po-merf Občinstvom.
Triča," reče predsednik,
ničesar več pove-
"Ne, gospod moj, kakor samo to, da je v sodnijskem poročilu pisano, da je moja hiša blatna, blazna beznica, kar je nesramno obrekovanje."
Sedaj pa vstane sodnik, katerega je prej primerjal Gringoire krokodilu. "Tiho!" reče, "prosim vas gospodje, da si dobro zapomnite, da smo pri ob-foženki našli bodalo. Priča, ali ste prinesli s seboj list, ki se je spremenil iz zlate krone?"
. "Da, gospod," odvrne stara žena, "tu je."
Neki sluga izroči list kroko dilu, ki važno pokima z glavo in ga izroči predsedniku, predsednik ga pošlje kraljevemu proktorju v cerkveni sodni-ji. "Pri moiji veri, brezov list je!" vzklikne mojster Jakob Karmule: "nov dokaz čarovnije."
Potem pa vstane neki sveto valeč in govori. Priča, dva moža sta šla skupaj v tvojo hišo proti gorenjem nadstropju, črni mož je takoj zginil, in tega si videla potem plavati v reki proti mestu, oblečen kakor duhoven. Kflo ti je pa dal denar, dulnoven ali častnik?"
iSkara žena premisli nekoliko. "Da, častnik je bil," odvr ne konečno.
Zopet se začuje mrmranje po dvorani. "Aha," si misli Gringoire, to precej spremeni obravnavo."
Sedaj pa seže v govor mojster KiUp Leulir, posebni kraljevi advokat. "Naj vas spomnim, gospode, da je mrtvi kapitan pred svojo smrtjo pred pričami podpisal izjavo, da ^e videl trenutek pred ubodljajem črnega moža, in da je bil to mogoče vražji menih. Pristavil je pa tudi, da ga je ta črna oseba jako silila, da gre na sestanek z deklico, in ko je omenjeni kapitan opazil, da nima denarja, mu je črni mož dal krono, s katero je plačal Fa-lurdelki. Ta krona je torej peklenski denar."
In po nekaj trenutkih, ko se je kraljevi advokat vsedel, še pristavi; "Gospodje lahko pričnejo z obravnavo glede kapitana Febusa."
Pri teh besedah pa obtožen-ka vstane. Njena glava je bila videti med množico. Gringoire se grozno prestraši, ker v ptHočenki spozna Esmeraldo,
Bila je T>leda; njeni lasje, prej tako umetniško spleteni po glavi, so bili sedaj v divjem neredu. Njene ustnice so bile črno-rumene, njene oči udrte. Gorje, kaka sprememba!"
"Febus!" vzklikne divje, "kje je on? Oh. gospodje moji, predno me obsodite na smrt za božjo voljo mi povejte, če še živi?"
"Tiho, jetnica 1" opominja predsednik, "nas to popolnoma nič ne "briga."
"Ce imate kaj usmiljenja, povejte mi, če še živi?" ponavlja nesrečna deklica in sklepa roke kakor k molitvi; sliši se rožljanje verig, s katerimi je bila uklenjena.
"No," reče kraljevi advokat s suhim glasom, "on umira. Ali si zadovoljna?"
Nesrečna deklica pade na klop, brez glasu, brez solze, bela kalkor vosek.
•Predsednik pa se sklone naprej proti možu« pri njegovih nogah, ki je imel z zlatom obrobljeno kapo, črno obleko, verigo okoli vratu in palico v roki. "Sluga, pripelji druzega jetnika!"
Oči vseh se obrnejo proti majhnim vratom, ki se odpro, in v največje začudenje Grin-goirea, prikoraka v sobo kožica s pozlačenimi rogovi in parklji. Lepa živalica najprvo na pragu postoji in stegne vrat. kakor bi stala na skali in gledala prostrano dolino pred seboj. Naenkrat pa zagleda ciganko in kq skoči preko mize in glave.^isarja. je že klečala pri s\oji ^gospodarici.
1" kriči stara
zverina je;
gla bi!"
"Ce vam ugaja, gospodje," reče mojster Karmule, "pa začnemo z irpraševanjem druge obtoženke."	^^^^^^
No, seveda, druga obtožen-ka je bila koza. V tedajnih ča siti je bilo zelo v navadi, da so tudi živali pripeljavali pred sodnika in jih tožili čarovnije. V sodnijskem zapisniku leta 1466 beremo, da so v Parizu obesili neko svinjo radi "nje-niTi pregreh". Vse je všteto v tej obravnavi, krma, koliko je je požrla Vvječi, verige, rabelj in njegovi pomočniki.
Tu se dvigne proktor cerkvene sodni je in začne slovesno izgovarjati: "Ce zlobni duh. ki je v tej kozi, in ki se ustav-Ij vsem zarotnijam, še nadalje opravlja svoj zlobni posel, pretresa sodnijo z njimi, ga svari mo, da fbodemo prisiljeni ga obesiti ali na kak drug način obsoditi ga na smrt.""
Kurja polt oblije Gringoirea. Karmule vzame z mize tam-burini ciganke, jo pokaže kozi m vpraša, koliko ura je?"
Koza ga gleda, kakor bi ga hotela nekaj vprašati, dvigne nogo in sedemkrat udari od tla. In v resnici je bila ura sedem. Strah pretrese vso mno žico. Gringoire se ni mogel več zadrževati.
"Ta žival bo njena edina poguba," zakliče glasno, "ali ne vidite, da ne ve, kaj dela?"
Tiho vsi, ki ste navzoči pri tej sodbi zakliče sodnijski sluga-
Jakob Karmule, držeč tam-burino pred kozo, jo prisili, da poka<že še druge umetnosti, o katerih smo bratcu že omenili. In marsikatera oseba, ki je vse to že videla kday na cesti in se ni čudila, je bila sedaj pre vzeta od strahu. Koza je bila pravcati hudič.
Toda ko je kraljevi proktor pokazal majhno usnjato mošnjo in rztresel iz nje lesene črtke, katere je začela koza takoj spravlati skupaj v besedo "Febus", tedaj so bili lju dje prepričani, da lepa ciganka ni navadna deklica, pač pa prava Čarovnica.
Uboga deklica pa medtem ni pokazala nobenega življenske-ga znaka; ni se zmenila"za pri-lizovanje koze, ne za grožnje sodnikov, ne za mrmranje mnoirce. da jo vzbudijo, stopi k njej vojak ter silovito neusmiljeno strese, dočim govori predsednik s slovesnim glasom: "Deklica, ti si ciganske rodbine, obsojena, da opravljaš krivična dela. V družbi z začarano kozo, tvojo tovarišico, si v noči, 2Q. marca, slkupaj s črnimi močmi, zabodla in ubila Febusa Catoperja, kapitana kraljevih strelcev. Ali si upaš to zanikati?"
"Oh, groza vseh groz!" zakliče obtoženka, ko pokrije obraz z rokami. "Ah, moj Febus. To je peklo!"
"Ali se drzneš tajiti?" vpra ša predsednik z mrzlim glasom.
'Tajiti?" odvrne ona z groznim glasom ter bliskovitimi očmi, ko vstane s sedeža.
'IPotem," nadaljuje predsednik z mirnim glasom, "kako moreš razložiti dejstva s katerim te dolžijo?"
V pretrganih stavkih odgovarja ona: "Povedala sem vam že. Jaz ne vem. Bil je — duhoven, duhoven, tujec, pro-kleti du'hoven, ki me zalezu-ie."
"T11 ga imamo," nadaljuje sodnik — "vražji menih."
"Oh, gospodje, usmilite se mel Jaz sem revna deklica —
"Iz Egipta," nadaljuje sodnik.
Mojster Jakob Karmule pa reče: "Ker obtoženka trdovratno taji, predlagam, da se jo pošlje v mučilnico.\" "Dovoljeno," reče predsednik.
Uboga, nesrečna deklica se j vsa strese. Vendar na povelje^ halebardistov vstane. Naprej koraka Karmule, za njim uradniki sodnije, in med dvema vr-sfoma vojakov peljejo deklico. Nizka vrata pri strani dvorane se hipoma odpro in zapro. Gringpoireu se je zdelo, kakor bi jo požrla velikanska pošast. Kalkor hitro ie ona zginila, se je zaslišalo žalostno meketanje. Bila je koza, ki je bila prepu-sama <ebi.
■
■___
čakati
mučilnice, nakar pa predsednik odvrne, da se mora sodni uradnik vedno o(ttrgati veselju vin zabavi, kadar ga kliče uradna dolžnost na dek>.	>
"Blazni maček," reče eden izmed sodnikov, "prav sedaj dovoljuje mučenje, ko bi morali sedeti doma pri večerji."
Drugo poglavje.
Posledica krone, ki se je spremenila v pero.
Ko so šli po ndkaterih stop-njicah navzdol in po drugi navzgor potlačijo Esmeraldo konečno v temno sobo. Ta soba je bila okrogla in ležala v najbolj spodnjem delu stolpa so-dnijlskega poslopja. V tem zaporu ni bilo oken, ne kake druge odprtine, kakor vshod, ki se je zapiral z mogočnimi železnimi vrati. Luči pa je bilo dovolj. V debeli zid je bila iasekana velika duplina, v kateri je gorel velik ogenj, ki je razširjal rudeč žar po votlini i"n senčil celo samotno svečo, ki je gorela v kotu. In pri tej luči je ciganka opazila različne inštrumente, katerih raba ji ie bila neznana. Na sredini je bila usnjena žimnica, skoro naravnost položena na tla. Klešče, pincete, železne grablje, •vse je ležalo zmešano v ognju. Zareče železje ie bilo namenjen za mučenje ljudi. In to peklensko sobo so tedaj imenovali sobo spraševanja.
Na žimnici sedi Peter Torte-ru zapriseženi mučilec. Njegova pomočnika z usnjenimi predpasniki sta pa pazila na ogenj, da ni ugasnil.
Dalje prihodnjič.
časopisov,, k naš lrst, nam je sporočila, da
priredi 25. januarija svoj četrtletni banket, katerega počasti tudi predsednik Taft s svojo navzočnostjo. Taftovo pismo se gilasi:
> White House:
Washington.
Prejel sem vaše pismo, v katerem me povabite v imenu od-borj, da sem navzoč pri čej^ trtem letnem banketu zveze amerišk?h časopisov, ki so ti skani v ne-anglešikih jezikih, ki se vrši v Knickerbocker Ho telu v New Yorku. Jaz dobro vem, kaj pomeni časopisje, ki je tiskano v ne-angleškem jeziku v Ameriki, koliko dobrega ie že storilo za narode, in koliko je pomagalo k napredku naše dežele, zato pa z ve-seliem sprejmem povabilo in bom navizoč ob istem času, Če bo le mogoče.
Se zahvalujem in z uljudno-stjo »pozdravljam

»»IcMIne. Knjig a obKf« »Iot. a in a 11 i. piiairO| spis amenkanaki drtivljno. Vrhotrg*
■■■■
«nsl. r« •egMfclh
ta« doidaj največji alo*. aafcl. In aagl. Mot. slovar. Knjig« trda In pUtnu tci«d« (itd »ao atranl) atane S3 00 in ae dobi pri:
V. J. KUBELKA, a w.MSt» ito*T«t K.T.
Kdlno la o^jvetyc aalointttTO aayl. In rasaih alor. kqj K. PUltc po ceolh.
W. H. Taft, predsednik Zjed. držav,
Dekla dobi takoj sfužbo, če se oglasi pri Frances Lausche, 6121 St. Clair ave.	(91)
LAI'BO V GOLDEN
itn
KRUH
je narejt-n v pekači i tako čist, kakor od vaše matere, dr«ge jjospa.' Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi gro-cerji.
The
JrcobLaub Baking
Company" 4919 LORAIN AVE.
"Look Out! You'd better care of Iburself
Glavobol, bole&ine ▼ grin, v prsih in straneh, slabe ilezp in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabili '
M Dr. Richterjev Pain-Expeller
po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25o. in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in nafte ime.
F. AO. RICMTER * CO., tit Petri It., Nm Vttfc, N. t. Dr. RiahUrjara Congo Ptlol« olajiajo. (29a. »11W)

GEO. TRAVNIKAR,
' -ji- • ' ^' ' ' >
Old Bank Cafe
Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino, izvrstni likerji in šampanjec,
5501 ST. CLAIR AVE.
vogal 56 ceste.
war GLEjTE NA HIŠO S STOLPOM.

ogenj! Zavarujte se proti nezgodam! ogenj i
f»n mloveuMkem aavarovalnem afr«ntu
H aflner-ju
Kje?
Zavarujem hite. pohištvo. Btetelan« tipa (plate glaaa) bla«o, »klatlMa (•točk) vaeh vrat, konje, vozove, ter sploh vse kar vam mora kmk
tujec savarovatl.
POSEBNOSTI Kadar se »elite, na porabit« premenltl naslova n»
zavarovalni polici, kar v slučaju ognja bi ne dobili odškodnino, lato velja tudi kadar oddaate posest k <!-':m« »>'' O« »i pnhrauite po ta lu nepotrebnih sltnostlj pridite k meni in jat vam uredim r se potrebno lu aastonj. Vse tnformaclle flede xavarovalnlne aaatcaj Oglasite se pri meni prej ko oddaste tavarovalnlno kakemu tujei.
8e priporočam rojakom. — Na uradu Cleveland Trust Co. St. Clair in «0 ceate od S. ure zjutraj do t. ure svečer.
A.. HAFFNER,	ŠŠ&T
M
u
C
>
e M
S
>
J»
"3"
SLOVENSKA DVORANA,
MIHAEL SETNIKAR,
OlSl »T. CLAIM AVE.
Tal. Prlncalon IM4 I. t
Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvorano v Clevelandu za veselice, igre. za poroke in krstne slavnosti ppkor tudi *a
Slovenske trgovine.
SLEDEČE TRGOVINE PRIPOROČAMO ROJAKOM

SALOCXNI:
JOS KOZELY, 4734 Hamiltbn ave:
MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave.
JOHN KROMAR, qq8 E. 63rd St. ,
LOV. PETKQVSEK, 965 Addison Rd.
ANTON ZAKRAJSEK, 991 E. 64th St.
PRIMOŽ KOGOJ, 5oo6 St. Clair 'ave.
JOHN ZALAR 61 so St. Clair ave.
FRANCES LAUSCH« 6121 St. Clsir ave.
FRANK ZAKRAJSEK, t029 E. 6ist St.
JOE NOSSE. 1326 E. 55th St.
JOS. KALAN, 61 o 1 St. Clair ave.
ANTON KUHELJ, 382a St. Clair ave.
FRANK JURCA, 1287 E. 55*h Sr. JAKOB JENC,
5363 St. Clair Ave. SLOVENSKA GOSTILNA, 3855 St. Clair ave. JOHN GRDINA,
6025	St .Clair, ave. JOS. ZALOKAR,
Y99 Addison Rd. N. E.
JOSIP BIZJAK,
6026	St. Ciair ave.
MATH HRAST AR 5920 St. Clair ave.
JOHN MAJZELJ 6128 Gias ave.
FILIP EPPICH 5301 St. Clair ave.
JOHN CIMPERMAN, 1259 Marquette St. -
FR. KMET, 3922 St. Clair ave.
J. KRALL
961 Addison Road.
A. POLONICH 8100 Union ave. K. ARMBRUSTER, 6400 St. Clair ave.
Vino in žganje na debelo. THE OHIO BRANDY DISTILLING CO. 6102 St. Clair ave. JOS. MEDEN, 1063-1065 E« 61st St.
GROCERIJE. PREVEČ & PEKOLJ, (*93 E. 55th Stt.
R. CERKVENIK-it 15 Norwood Road.
JOHN KUHAR, 3830 St. Clair ave.
MRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St.
ČISTILNICA OBLEK FRANK MRVAR
1336 E 55 St-
FRANK VESEL, 4034 St. Clair ave.
URAR IN ZLATAR. FRANK ČERNE 6034 St. Clair ave.
ANTON SAMSON 6209 St. Clair avfc.
Slovenska izdelovalnica • smodk. JOHN BRESKVAR 1364 — E. 36 St
BRIVNICE. FRANK SKERJANEC, 6124 St. Clair ave.
MESNICE. OGRINC & AN2LOVAR, 6124 Glass ave.
To so sami slovenski trgovci, katere slovenskemu činstvu v naši naselbini priporočamo. Pa tudi drugih naselbinah se lahko poslužujejo teh dar rabijo, naj pišejo na enega teh trgovcev igel. Upamo, da se m
MESNICA IN GROCERJJA. JOS FURLAN 1604 E. 81 St
ČEVLJARSKE PRODA-v	JALNE:
FRANK SUHADOLNIK,
6107	St. Clair ave.
FRANK BUTALA. 6120, St. Clair ave.
krojači
JOSIP GORNIK, 6113 St Clair ave.
JOHN GORNIK, 6 t Os St. Clair ave. - '
ANDREJ JARC 6J 70 St. Clair ave.
BELAJ & Mi)CNIK 6205 St. Clair ave.
BANČNI ZAVODI FRANK SAKSER Co., podružnica. A. Bobek pošlovd. 6104 St. Clair ave.
TOBAK IGRAČE in CANDY
STATIONERY. GEO. BOŠTJAN, 6010 St. Clair ave.
M. ERMAKORA
6116 ST. Člair ave.
2ELEZNINA —POHIŠTVO itd. ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave.
JOSIP ŽELE,
6108	— 10 St. Clair ave.
TRGOVINE Z MODNIM
BLAGOM. JERNEJ KNAUS, 6129 St Clair avt. . .
ANTON LOGAR, 3837 St. Clair ave .
JOHN GRDINA, 6111 St. Clair, ave.
FRANK J. TURK 1361 E. 55th St
M. MARESIČ 4322 St. Clair ave.
IZDELOVALNICA MEHKIH PIJAČ.' JONH PO TO KAR, 4126 St. Clair ave.
KONTRAKTORJI SATKOVIČ. BRATA, it39 NORWOD Rd.
LEKARNA. Slovenska lekarna 6036 St. Clair ave.
Slovenska trgovina ženskih slamnikov in klobukov posebnost je oprava nevest. ROSI STANKO, 6303 St. Clair ave.
Trgovina z moško opravo in čevlji
FRANK KENIK, 6301 St. Clair ave.

Department store
ANTON KAUSEK 6202—6204 St Clair