hS6Skupni podvig
ligradnji HE na spodnji Savi
Številka 125	^ £5/_Leto 5
Naslednja številka bo izšla 17. februarja 2005.
Janša - Sanader
Mokrice - Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Ivo Sanader, sta se na gradu Mokrice sešla na prvem delovnem srečanju po prihodu Janše na premierski položaj. Janša je pogovor ocenil kot zelo konstruktiven, sta pa premiera ugotovila, da imata državi veliko več skupnega, kot je nerešenih vprašanj, ki mnoge izvirajo še iz nekdanje skupne države.
Ivo Sanader se je zahvalil Sloveniji za podporo pri približevanju Hrvaške v Evropsko unijo, Janša pa je dejal, da bo Slovenija tudi v prihodnje aktivno podpirala Hrvaško pri njenem vključevanju v zvezo NATO.
Ivo Sanader in Janez Janša
Premiera sta se dogovorila, da bodo državni sekretarji na sestanku operacionalizirali njun pogovor ter sestavili dnevni red tem, o katerih se bodo pogovarjali zunanji ministri in premiera. Janša je predlagal ustanovitev mešane slovensko-hrvaške zgodovinske komisije, ki bi raziskala prijateljske odnose med državama po vzoru komisij Slovenije z Avstrijo in Italijo, ki sta dali dobre rezultate. Ta predlog je slovenska vlada posredovala Hrvaški že decembra, Sanader pa je obljubil odgovor v dobrih dveh tednih. Oba premiera sta namreč ocenila, da bi bila komisija koristna za seznanjanje javnosti z zgodovinskimi dejstvi, ki bi bila pomembna pri reševanju odprtih vprašanj. Arbitraža o meji na morju bi po Janševem mnenju prišla v poštev, ko bodo bilateralni pogovori izčrpani, je pa ne izključuje.
Premiera sta se dogovorila še o začetku oblikovanja sporazuma o izogibanju incidentov na morju, ki bi po besedah Sanaderja vključeval tudi rešitve začasnega ribolovnega režima, in predlagala dokončanje sporazuma o dvakratnem obdavčenju. Glede hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke državi ostajata na svojih stališčih, upata pa, da se za zadeva ne bo znašla na dnevnem redu EU.
Ivo Sanader se zavzema za skupno srečanje obeh vlad na hrvaškem ozemlju še v prvi polovici tega leta. M.K.
Kdo je kriv za neuspeh?
Bizeljsko - Po občinskem investicijskem programu naj bi le v drugi polovici leta pristopili h gradnji nove šole na Bizeljske 2a katero bi morali 115 milijonov SIT prispevati iz krajevne skl n°sti. Svet KS na čelu s predsednikom Francem Kelherjem I'aenil, da bi bilo smiselno denar zbrati s pomočjo samoprispev u je nedeljski referendum propadel. 60 odstotkov volih uPravičencev je sicer odšlo na volišča, za samoprispevek pa jih Slasovalo le 42 odstotkov. Kelher med drugim za neuspeh obtoži ^črnskega svetnika in pooblaščenca za vodenje občine Ro j^fžana, češ da je bil na zborih krajanov proti samoprispevl pržan je ogorčen zaradi obtožbe, s skupno izjavo pa ga podpir; pudi svetniške skupine LDS, SNS, DeSUS, ZLSD, SLS, LORI UM jn N.Sj po njihovem prepričanju je referendum propai . aradi razmer v KS Bizeljsko in stanja v občini Brežice, kakršne j® zapustil nekdanji župan Andrej Vizjak, ki je obljubil Bizeljsl 'j111 novo šolo v času svoje županske volilne kampanje. Pričakuje a bo vodstvo krajevne skupnosti z novim županom doseglo doj °r’ kako zagotoviti potreben finančni delež za šolo. Svetniš ^uPine obljubljajo realizaciji projekta vso podporo.
“Kralj je mrtev, živel kralj!”
Brežice - V zadnjih tednih je bilo kar precej medijskih žarometov usmerjenih prav v Brežice, kjer se peripetije okrog pooblaščenca za vodenje občine do izvolitve novega župana še kar nadaljujejo. Županski stol v vogalni sobi je namreč samo eden, pooblastilo za vodenje občine Brežice pa imata dva - Ivan Molan in Rok Kržan. Prvemu ga je dal nekdanji župan Andrej Vizjak preden je postal minister, vendar je po ugotovitvah statutarno pravne komisije neveljavno. Zato je občinski svet kot najvišji organ na izredni seji za vodenje občine pooblastil najstarejšega svetnika Roka Kržana. Sedaj drug drugemu očitata neligitimnost, Molan je sicer v slogu “pametnejši odneha” prepustil stol in odgovornost za nastale razmere Kržanu, ki je odgovornost prevzel na svoja ramena in se namestil v županovo pisarno. Občanom je na voljo vsak dan.
“Krivca” za nastale razmere
bo seveda težko najti, zagotovo pa si rok popolnoma ne bo mogla oprati država, ki iz Lju-
bljane pošilja neobvezujoča, menda tudi različna mnenja, in skrajni čas je, da pregleda za-
konske praznine, ki vladajo za takšne “brežiške primere”.
...na strani 3
Svetniki SDS so vstali in protestno zapustili izredno sejo občinskega sveta.
Gimnazijci spet na odra
Brežice - Kulturno umetniško društvo Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice, vključuje pet sekcij; dramsko, recitatorsko in literamo-novinarsko vodijo profesorice slovenščine, likovno prof. Alojz Konec, plesno pa profesorji telesne vzgoje. Na šoli izhaja tudi glasilo, nad katerim bdita profesorici Judita Marolt in Bernardka Ravnikar.
	
	
	
	
	
Dramsko sekcijo že deset let vodi prof. Alenka Šet, ki izbira besedila, jih priredi in predela, nato pa med dijaki izbere igralce in igro tudi režira. Med poletnimi počitnicami dijaki domislijo dramske like, septembra se začnejo vaje, ki potekajo vsaj dvakrat na teden, mnogokrat tudi ob sobotah. Na leto uprizorijo eno predstavo, ki doživi kar nekaj ponovitev pred šolskim občinstvom, tri predstave pa so rezervirane za ostale gledališke sladokusce. Tako so se v torek zvečer predstavili brežiškemu občinstvu, v petek, 4. februarja, ob 19.30 bodo zaigrali v Kulturnem domu v Krškem, marca pa se bodo predstavili še v Sevnici.
Letos so pripravili dve enodejanki: “Težko je reči zbogom” in “Veseli štirikotnik”. Obe govorita o zgodah in peripetijah poročenih parov. Avtor je v središče postavil zapletena medsebojna razmerja, ki ne sledijo utečenim zakonskim tirnicam, kar porodi obilo komičnih situacij. Predstavi sta zelo lahkotni, zagotovo sta vpadljivi scena (prof. Alojz Konec) in elegantna garderoba s simbolnimi kontrasti. V “Težko je reči zbogom” glavni vlogi igrata Anja Žabkar (Tea) in Peter Felicijan Zorko (Davor), v štirikotniku pa je v vlogi Mladena blestel Jaka Bernar-dič, uigrano pa so delovali tudi Rebeka Vidali (Lucija), Martin Blazinšek (Jure) in Špela Koršič (Karmela). Za dobro predstavo pa so bili potrebni tudi akterji v zakulisju; šepetalki (Tamara Junkar, Kaja Župane), frizerka (Katja Pečnik), vizažistka (Kirn Lah) ter odrska mojstra Bojan Povh in Jaka Ogorevc.
Izkupiček od prodanih vstopnic bodo namenili za nakup učnih in drugih pripomočkov. M.K.
Blagoslovili so trto
Bizeljsko - Da bi se bizeljski vinogradniki obvarovali pred naravnimi neprilikami, so se člani tamkajšnjega vinogradniškega društva odločili za mašo in blagoslov trte. Dodobra so napolnili cerkev in župnik Vlado Leskovar je blagoslovil vinograde, prvo rez pa je strokovno opravil priznani vinogradnik Marjan Kelhar.
“Kot veleva običaj, smo na koncu ob prijetnem druženju preizkusili domače klobase, ki so jih prinesli vinogradniki s seboj in se poveselili. Če gre vajeti staremu reku, bo na Bizeljskem letos spet teklo sladko vince, saj je na god sv. Vincenca pri nas sijalo sonce,” pravi predsednik društva Aleš Balon.
“Na Vincenčevo - Vincenc je bil španski mučenec iz začetka 4. stoletja, njegov praznik pa je 22. januarja, vinogradnik ne sme samevati, ampak mora biti s prijatelji. Mi se zberemo v kleti, pokušamo vino in ugotavljamo njegovo kakovost, zatem pa gremo med trte. Nanje obesimo domačo suho klobaso, zapojemo Vincenčevo pesem in gospodar iz poliča polije trto z vinom. Nato je treba svečano odrezati nekaj reznikov in jih dati v posodo z vodo, vsaj tri očesa morajo biti zunaj, vse skupaj pa je treba odneseti v klet, na toplo in svetlo mesto. Čez nekaj dni očesa odženejo in po kakšnem mesecu se bodo iz njih razvili drobni grozdiči, kabmild. Če jih bo veliko, bo bogata tudi letina,” pravi Franci Pacek, ki je običaj opisal v posebni priložnostni knjižici. V.P.
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250


AKTUALNO
POSAVSKE m/ŠICE
Dva na enem stolu...
Z neverjetno naglico so se minule dni vrstili dogodki okrog županskega stolčka na brežiški občini in vedno nove niti je spletal Andrej Vizjak, ta čas najuglednejši in najpomembnejši občan Posavja. Saj skoraj ni radijske ali televizijske oddaje, kjer ne bi nastopal, in ni ga dnevnika ali tednika, kjer Vizjak ne bi nizal globokih misli. Da bo vsakdan popoln, pa prihaja med nas veseli pust in vsaj za nekaj dni bodo mimo težave, ki pestijo ljudi in posavske skupnosti.
Rok Kržan v županskem tronu
Prireditve letošnjega do-bovskega fašjenka bodo tokrat lahko še posebej odmevne, saj bodo oblast na Občini Brežice prevzele maske in ustoličile župana. Ta letos naj ne bi vladal zgolj en teden, marveč bi na željo mnogih občanov lahko v vogalni sobi občinske stavbe občemel kar ves čas do izvolitve “taprave-ga” župana. Menda tako tudi načrtujejo pustni veseljaki, medtem ko so krške maškare Brežicam pripravljene ponuditi kar svojega županskega kandidata. Saj je, pravijo, v Brežicah županski kandidat vsakdo. Toda na županskem tronu zdaj čvrsto sedi Rok Kržan, pooblaščenec velike večine občinskih svetnikov. Bi-zeljanci, ki jim je Kržan gorak, pravijo, da lahko zdrahe, ki jih je povzročal v domači krajevni skupnosti, prenese na raven občine. Drugi spet upajo, da bo občinski sedež prenesel na Bizeljsko, s čimer bi verjetno soglašali tudi tisti us-
Irena Majce in Ernest Sečen
lužbenci, ki v razpuščeni občinski upravi uradujejo kar v bližnjih gostiščih. Na Bizeljskem pa menda ja točijo boljšo kapljico! V Brežicah je verjetno najboljša pri Štefaniču, kjer se občinski svetniki, vendar brez SDS, zbero po vsaki seji, zato ima od vse kolobocije okrog dveh županskih pooblaščencev še največ koristi Štefanič. Tudi po zadnji seji, ko so množično dvigovali zelene glasovalne liste in Molana zamenjali s Kržanom, je bilo tako. Okrog županskih kandidatov pa je nekaj novos-
ti, zato novinarja Irena Majce in Ernest Sečen predlagata ponovitev nedavnega izbora.
Pozelenelo glasovanje
Posebej še, ker se je Jože Baškovič zaradi interesa podjetja in lastnikov odrekel kandidaturi (ne bo morebiti kandidiral pri LORKS-u?) in je zato najresnejši kandidat LDS podjetnik Tomo Jurman. V ljudski stranki menda po notranjih spopadih izbirajo med Antonom Cerjakom in Vladom Križmanom, med kandidati pa so poleg prostega strelca Milka Veršca in Ivana Molana predvsem strankarski prvaki, tudi Rok Kržan in Stane Radanovič. Pa Milena Jesenko prav tako, saj ji ankete vseh vrst pripisujejo visoko uvrstitev. V predpustnem času se je poklonila celo poganskemu kurentu, da bi hitro pregnal brežiško zimo.
Ta pravzaprav traja že predolgo, namreč vse odtlej, odkar so Brežice imele zgolj polovične župane; tako je bilo v času Jožeta Avšiča, ki je hkrati bil še poslanec, pa Vlada Der-žiča, ki je kot upokojenec bil le polžupan, pa med župano-
vanjem Andreja Vizjaka, saj je tudi bil poslanec. Vendar je tri podžupane - Mileno Jesenko, Slavka Sušina in Andreja Vizjaka - imel le Deržič. V sosednjih občinah so te odnose uredili in imenovali podžupane, župani pa osnovali ekipe, ki skrbijo za razvoj občin. V brežiški podobnih ustvarjalnih skupin župani niso imeli in tudi zato občina ne uresničuje razvojnih priložnosti.
...ter povsem resne stvari in pustne norčije
Tudi v Posavju bi morale občine z dobrim sodelovanjem, ki je zaradi brežiških zagat zdaj zastalo, uresničevati ponujene možnosti. Predvsem dolgoročne, zlasti če uspejo s pokrajino. In ker bi to pomenilo zmanjšanje upravnih enot iz 58 na 12 in v Posavju na eno samo, ne bi smeli pritegniti ministru Virantu, češ, da imajo za sedež skupne upravne enote najboljšo infrastrukturo Brežice. Darko Bukovinski, Anton Podgoršek in Tine Zupančič se morajo pač zavedati, da bosta o sedežu odločala politika in stro-
ka. Bi pa Brežice verjetno imele prednost v primeru novogradnje, odločitev o njej je bila
menda pravkar spet sprejeta, in če bi odločilno besedo izrekel minister Vizjak. Še bolj dolgoročno bodo morali v Posavju in zlasti v Krškem razmišljati o odlagališču radioaktivnih odpadkov, pa ureditvi industrijske cone ter gradnji verige savskih elektrarn. In potem ko bodo obstale linije za proizvodnjo celuloze, bi kazalo pozornost usmeriti tudi papirnici ter z njeno preselitvijo prostore sedanje skupne tovarne vrniti mestu. Prihodnje generacije bi tega verjetno bile še posebej vesele. Je pa bilo zadnje dni za jug države tudi nekaj zanimivih dogodkov. Sevničanka Melania Knaus je postala gospa Trump, znani pismonoša Franci Glogovšek je s soprogo nepozabno proslavil 50-letni-co poroke in Pipanova mama, verjetno najstarejša slovenska gostinka, je praznovala 90. rojstni dan. Vedno zvesta Jožeku, saj Titova slika še zdaj krasi njen lokal. Na Osnovni šoli Blanca je zasedal sev-niški otroški parlament, vendar brez župana in poslancev, ki sta se verjetno v pravem parlamentu posvečala resnejšim stvarem.
Melanie Knaus in sanjske poroke pa se bodo sevniški pustni veseljaki gotovo spomnili na sobotni prireditvi, pa sanjskega moškega prav tako. Pravi Sevničani z levega brega Save si bodo verjetno zaželeli vsaj takšno krožišče, kot ga imajo v Boštanju, ter posek dreves v Jutranjkinem parku more-
biti nadomestili z zasajanjem Jorasove lipe. Ta naj bi še posebej simbolizirala vseslovenski tabor mask, kakor so posamezniki poimenovali tabor ljudske
stranke v Sevnici. In tudi karnevalske šeme bodo s svojo vlado lahko sprejemale strategijo Republike Slovenije. Podobnih aktualnosti se nedvomno lahko spomnijo tudi kostanjeviški šelmarji in pustna vlada na zasedanju prforcenhausa, ko bodo natrosili gostilniške trače in “oplaj-bali” krajevne in občinske veljake. Vse skupaj pa bo mogoče povezati s slovenskim kulturnim praznikom, kajti pustni torek sovpada s smrtjo pesnika Prešerna. Kostanjeviš-ka pustna veseljaka Milan Kuplenik in Matej Drobnič, ki se jima prikazuje tudi Prešeren, sta tudi letos posebej dejavna. Morda bi si Prešernovo pustno masko na dela prosti dan lahko nadel vsaj . Drobnič, ki s svojo pojavo kar spominja na slovitega pesnika. Pa še mlad je in samski, ceni vino in menda so mu všeč tudi dekleta. Čemu ne bi zato tudi za zaresne stvari izkoris-
til pustno-kultumiški čas. No, Milan podobnih danosti seveda nima.
Medtem ko bodo v Sevnici pustovali vsega en dan, v Brežicah in Krškem izdali pustni časopis ter v dobovski fari Kurenta slavili mnogo dlje, pa vse prekosijo v Kostanjevici. Tako je vsaj videti po zastavi, ki visi s pročelja Herakovičevega Kmečkega hrama že od lanskega decembra. Trobojnica je pravzaprav ruska zastava in nihče ne ve, kaj pomeni. Ali žalovanje za minulimi časi ali upanje na nove! V podobnih dvomih so Brežičani, saj tudi z njihove Nemške hiše vihra ruska zastava. V Krškem pa si bodo pus-topisci v svojem časopisu prav gotovo privoščili Cul-kov podhod v Starem gradu. Kar 150 milijonov SIT težak objekt pred mestom je izsilil Branimir Vodopivec in z njim brani mir med občino in krajevno skupnostjo. Morda bi v podhodu, pravijo zavistneži, uredili zaklonišče za čebele, le da bi potem bilo treba zagotoviti še dodaten de-
nar. Samo da objekt pod zemljo ne bi postal javno stranišče za krajane in domače živali!
Vlado Podgoršek
Milena Jesenko s Kurentom
Milan Kuplenik in Matej Drobnič
Čulkov podhod
Kje bo sedež posavske upravne enote?
Slovenija, Posavje - Do konca leta naj bi v Sloveniji stekla reorganizacija upravnih enot (UE). Njihovo število naj bi se zmanjšalo s sedanjih 58 na 12 ali 14. Upravna enota naj bi bila tudi na območju Posavja. Po mnenju ministra za javno upravo Gregorja Viranta bi lahko bil njen sedež v Brežicah. Ali bo res?
Spomladi prihodnje leto naj bi v Sloveniji namesto sedanjih 58 zaživelo 12 ali 14 UE. Projekt, ki je zapisan tudi v koalicijski pogodbi kot ena prednostnih nalog, predstavlja koncentracijo menedžerskih pristojnosti in režijskih služb v 12. ali 14. središčih, medtem ko bodo upravne storitve še naprej ostale v izpostavah na istih lokacijah, kot so danes. Z zmanjšanjem števila UE dostopnost do upravnih storitev ne bo ogrožena, je prepričan minister Virant, temveč se bo dolgoročno povečala kakovost storitev. Vlada pa si bo prizadevala za nadaljnje ustanavljanje krajevnih uradov, kjer bodo lahko državljani opravljali najpogostejše in najnujnejše storitve v zvezi z osebnimi dokumenti, potrdili, prijavo bivališča in podobno. Dosedanje UE, ki bodo poslej izpostave, bodo še naprej osnovne celice državne uprave.
Obstajata dva modela reorganizacije. Po prvem bi bile UE v dvanajstih središčih, po drugem pa v štirinajstih. Na podlagi prvega modela bi bila upravna središča oziroma sedežne UE v Ljubljani, v Novem mestu, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Celju, Kopru, Novi Gorici; v Trbovljah bi bila zasavska UE, v Postojni notranjska, v Slovenj Gradcu koroška, središče UE pa bi bilo tudi v Posavju. Razmišljajo, da bi bilo središče za to območje v Krškem ali v Brežicah. V zvezi s tem je minister za javno upravo Gregor Virant omenil, da bi bile po zdajšnjih kazalcih Brežice primernejše za središče UE zaradi infrastrukture, ki jo
že imajo. Če bo v Sloveniji 14 UE, bosta enoti še v Velenju in na Ptuju.
Minister Virant je prepričan, da vsi načelniki UE ne bodo navdušeni nad tako reorganizacijo, vendar pravi, da vlada ne dela za načelnike, temveč za vse državljane, zato se na mnenje načelnikov ne bodo ozirali. In kaj pravijo načelniki vseh treh posavskih UE? Tine Zupančič iz Sevnice je pričakoval, da v Sevnici ne bo sedežne UE, saj Sevnica že desetletja caplja na robu. Osebno meni, da bi lahko bila sedežna enota v Krškem, ki je sredi Posavja in ima dobro infrastrukturo in večje prostorske možnosti kot Brežice. Enakega mnenja je tudi vodja krške UE Anton Podgoršek, ki v tej centralizaciji vidi nekaj ekonomike, ugotavlja pa tudi, da je v Krškem ostala samo zdravstvena zavarovalnica, vse ostalo pa se je preselilo. V Brežicah je namreč izpostava davčne uprave, v Brežicah je predvidena šolska uprava, v brežiško občino se je preselila carina, kmalu se bo iz Krškega v Brežice preselila tudi izpostava zaščite in reševanja. Ko se bo ta služba preselila, bo krška UE prišla do ustreznejših prostorov.
Namigov ministra Viranta, da bi bile Brežice najprimernejša rešitev, načelnik tamkajšnje UE Darko Bukovinski ne želi komentirati, saj pravi, da bodo o tem odločali na ravni države, oni pa bodo spoštovali vsakršno odločitev.Veseli bodo, če bo sedež UE v Brežicah, saj si prizadevajo trajno urediti prostorske pogoje.
Nada Černič Cvetanovski
Kdo hoče radioaktivne odpadke
Ljubljana, Krško - Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) je zadolžena, da na podlagi strokovnih meril s konsenzom lokalnega prebivalstva poišče lokacijo za skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) iz krške nukleaarke. Skladišče bo eno samo, podzemno in v obratovanju od leta 2013. Agencija bo zbirala prijave zainteresiranih občin do začetka aprila. Dobili so že več kot tri prijave.
Na prvi prostorski konferenci novembra lani, ki jo je organiziralo Ministrstvo za okolje, je bil predstavnikom občin in zainteresirane javnosti predstavljen postopek izbora lokacije za skladišče in postopek izdelave državnega lokacijskega načrta za ta objekt ter način vključevanja javnosti v oba postopka. Agencija je v začetku decembra povabila lokalne skupnosti v Sloveniji, če so zainteresirane, naj ponudijo lokacijo na svojem območju. Rok za prijavo je štiri mesece in se izteče 2. aprila. Doslej so dobili že več kot tri prijave, med njimi še ni občine Krško. Župan Franci Bogovič zatrjuje, da se ne izogibajo problemu oziroma odgovornosti kot občina, ki ima ob jedrskem objektu tudi začasno odlagališče jedrskih odpadkov. O zadevi bo razpravljal kolegij občinskega sveta in če bo izkazana politična pripravljenost, da bi se v občini trajno umestilo skladišče
NSRAO, bo o tem odprta debata na eni od sej občinskega sveta do roka, ki je postavljen za zbiranje ponudb.
Nadja Železnik iz ARAO poudarja, da ponudba iz lokalne skupnosti v prvi fazi ne pomeni še nobenih terenskih raziskav, ampak je le signal za nadaljnje pogovore. Sledilo bo preverjanje terena s tehničnega, okoljskega in družbenega vidika. Ce bo lokacija po vseh treh kriterijih sprejemljiva, bo ageB' cija vzpostavila sodelovanje z lokalno skupnostjo. Med pri' spelimi prijavami bo s selekcijo v postopku sodelovala le s tremi občinami v Sloveniji- %‘e’ leznikova poudarja, da inja lokalna skupnost tudi kasneje v postopku pravico odstop'11 od svoje ponudbe za lokacij0 skladišča. Postopek izbiranja pa se zaključi, ko se prva ° treh obravnavanih občin strin' ja z državnim lokacijskim Ba Črtom za skladišče.	_.
Branka Demovse
AKTUALNO
Kržan prevzel krmilo brežiške občine
Brežice - Na izredni seji Občinskega sveta Brežice so v zvezi s problematiko vodenja občine v prehodnem obdobju do izvolitve novega župana svetniki z večino glasov sprejeli sklep, da bo to funkcijo opravljal najstarejši svetnik, sicer član DeSUS - Rok Kržan. Slednji je že začel z delom, Ivan Molan pa mu je na mizi pustil le sklep o zadržanosti sklepov izredne seje. V prostore občine pa v naslednjih dneh oziroma do končne razjasnitve trenutnih razmer ne namerava vstopiti.
Ivan Molan, ki je vodil brežiško občino po pooblastilu nekdanjega župana in sedanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, zatrjuje, da ga lahko razreši le novoimenovani župan. To naj bi potrjevalo tudi novo mnenje Ministrstva za lokalno samoupravo, takšno rešitev naj bi podpirala tudi pravna mnenja vladne službe za zakonodajo, direktorata za lokalno samoupravo in Inštituta za javno upravo, ne pa občinski svet, katerega sejo, ki je bila po njegovem mnenju sklicana nezakonito, je s svojimi strankarskimi kolegi protestno zapustil. V SDS so prepričani, da pooblastilo ni poteklo s predčasnim prenehanjem mandata župana, temveč lahko preneha le s preklicem oz. s podelitvijo novega pooblastila. Takšno pooblastilo pa ima po zakonu pravico izdati le novi župan oz. funkcionar, ki opravlja njegovo funkcijo, nikakor pa ne občinski svet. Molan je še prepričan, da so se nekateri člani občinskega sveta postavili v vlogo, ko ne upoštevajo ne mi-
nistra ne vlade in ne zakona, poleg tega pa so preko medijev začeli zavajati javnost. Na Ministrstvu za lokalno samoupravo in regionalno politiko smo izvedeli le, da so za vodenje občine Brežice že pred “usodnimi” dogodki poiskali ustrezno rešitev, novo nastale situacije pa niso želeli komentirati.
Kot je znano, je skupina svetnikov izredno sejo sklicala na podlagi ugotovitev statutarno pravne komisije, ki je ugotovila, da je pooblastilo, ki ga je ob imenovanju na ministrsko funkcijo Ivanu Molanu dal prejšnji župan Andrej Vizjak, neveljavno, in da je občina
že od začetka decembra brez vodstva, ker nima podžupana. Nataša Starki, predsednica omenjene komisije, je poudarila, da bi moral Vizjak pri pooblastilu navesti, da to velja do sklica naslednje redne seje, na
kateri bi odločali o tem,vkomu
bi pooblastilo zares dali. Štark-lova je še dodala, da mnenja Ministrstva za lokalno samoupravo ni potrebno upoštevati, ker je samo mnenje, ki je neobvezujoče, poleg tega je bilo poslano z Ministrstva za gospodarstvo. Pošiljatelj elektronske pošte naj bi bil namreč šef Vizjakovega kabineta Martin Bratanič. Stane Radanovič,
Rok Kržan je že dan po seji sklical sestanek z načelniki posameznih oddelkov na občini in s tem začel uresničevati sklepe občinskega sveta. Na občinski upravi so imeli kar dva kolegija; na prvem jih je Ivan Molan obvestil o sklepih svetnikov, na drugem pa je nastop na novo funkcijo napovedal Rok Kržan, ki je prevzel polno odgovornost za delovanje občine. Aleksander Denžič, direktor občinske uprave, nastale situacije ni želel komentirati, je pa povedal, da delo na občini poteka nemoteno, občani lahko komunicirajo s Kržanom, ki na občini posle opravlja med 8. in 11. uro.
svetnik SNS, je poudaril, da občina ni v situaciji, ko župan ne bi mogel opravljati svoje funkcije, pač pa ga ni, ker mu je funkcija ugasnila, s tem pa tudi pooblastilo. Dodal je še, da občino vodi občinski svet, ne pa pooblastila in mnenja. Statutarno pravna komisija se je pri svojem tolmačenju 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi naslonila na Evropsko listino lokalne samouprave in na 8. člen Ustave RS.
Molan je o tem, da od ponedeljka ne prevzema več nobene odgovornosti za vodenje občine, obvestil Ministrstvo za lokalno samoupravo, saj je po njegovem mnenju sedanje stanje v brežiški občini zelo zapleteno in nikakor ni v prid nadaljnjemu razvoju občine.
Očitno je zakonodaja na področju lokalne samopuprave precej nedorečena, kar bo potrebno čimprej spremeniti, saj za primere, kot je brežiški, vlada pravna praznina, zato si lahko mnenje pristojnega ministrstva vsakdo razlaga po svoje.
Mojca Kosem
Anonimko poslala SDS
Brežice - Po novinarski konferenci občinskega odbora liberalne demokracije Brežice je postalo bolj jasno, kdo bo kandidat LDS na bližajočih se županskih volitvah, pa tudi to, kdo je po brežiških gospodinjstvih pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami poslal anonimni letak, ki naj bi vplival na volilni izid kandidata LDS.
Iz Okrožnega državnega tožilstvo Krško so izsledke raziskave občinskemu odboru LDS posredovali že konec lanskega leta, iz njih pa naj bi bilo razvidno, daje 7817 poslanih letakov brežiškim gospodinjstvom poslal občinski odbor SDS. Tožilstvo je kazensko ovadbo zavrglo, saj ni prepoznalo znakov kaznivega dejanja po 162. členu kazenskega zakonika. Sicer pa so policisti osumljene prijavili tudi sodniku za prekrške zaradi kršenja zakona o volilni kampanji, saj
Andrej Vizjak, predsednik SDS Brežice: Zgrožen sem nad prerivanjem za stolček pooblaščenca, ki v tem trenutku ni niti najpomembnejši, saj oseba v tej vlogi °pravlja le tekoče naloge. Glede letakov pa lahko po-yem, da Avšiču nisem nikoli priznal, da jih je poslala SDS, pa tucJi ne zanikal, še enkrat pa poudarjam, da je pred volitvami želela le °Pozoriti na jasna dejstva. Gcenili smo pač, da je tak način obveščanja javnosti naj-n°lj učinkovit. Nihče iz LDS, ,la čelu z Avšičem, ni nikoli za-!?ikal trditev v časopisnem Ganku, kot se tudi ni ogradil °d dejanj ljudi, ki navsezadnje ^sedajo vidna mesta v breškem LDS-u. Pričakujem, da 00 Avšič še v mesecu dni reagi-
^ na številne obtožbe zoper
Mi
Tičarja in ostale.
je prepovedano pošiljati letake brez navedbe izdajatelja in pošiljatelja, za kar naj bi bila zagrožena kazen nekaj 100 tisočakov. Liberalni demokrati ocenjujejo, da bi se to dejanje, ki ga je predsedniku brežiške LDS Jožetu Avšiču menda priznal sam Vizjak, utegnilo ponoviti tudi pred nadomestnimi županskimi volitvami, zato so o tem obvestili javnost.
Avšič pa je ob tej priložnosti še razkril najverjetnejšega kandidata LDS na bližnjih volitvah za nadomestnega župana; to naj bi bil podjetnik Tomo Jurman, ki bo tudi zamenjal Boruta Mokrovič na mestu občinskega svetnika, potem ko je slednji odstopil. Dosedaj večkrat omenjeni Jože Baškovič naj ne bi kandidiral, verjetno zaradi zaposlenosti in potencialnega navzkrižja interesov, saj bi se ob morebitni izvolitvi hkrati znašel v funkciji župana in direktorja podjetja s koncesijo za prevažanje otrok. Avšič je še pojasnil, da so izbor z desetih kandidatov zožili na dva, omenil pa je tudi možnost, da bi njihovega kandidata podprle nekatere manjše stranke, kot so PUM, LORKS ali AS.
LDS je naročila tudi javnomnenjsko anketo; po njdnih rezultatih sodeč naj bi bili ljudje zaskrbljeni predvsem nad brezposelnostjo in nasploh slabimi razmerami v gospodarst-
vu, desetino vprašanih moti promet in slabe ceste. Le slaba dva odstotka ljudi negoduje nad komunalo, še manj pa nad zdravstveno oskrbo in skrbjo za mlade, kar Avšiča preseneča. Ti izsledki naj bi bili tudi vodilo
Jože Avšič
stranke pri kampanji za marčevske volitve. Ponovili so tudi svoje stališče glede zakonitosti pooblaščenca in odločitve občinskega sveta. Po besedah predsednice statutarno pravne komisije in članice LDS Nataše Starki so sporne tudi vse dosedanje odločitve ter podpisi Ivana Molana, ki ga je za vodenje občine pooblastil nekdanji župan in sedanji minister Andrej Vizjak. Po mnenju LDS bo morda moralo kot najbolj pristojno o tem reči zadnjo besedo ustavno sodišče.
Mojca Kosem
Na izjavo predsednika brežiške LDS Jožeta Avšiča, ki je omenil možnost, da bi njihovega kandidata na županskih volitvah podprle tudi nekatere manjše stranke, med drugim AS, o čemer naj bi dogovori že potekali, se je odzvala Aktivna Slovenija. V AS - Aktivni Skloveniji pojasnjujejo, da so že večkrat jasno povedali, da bo na bližajočih se volitvah za župana občine Brežice AS nastopila s svojim kandidatom; eden od možnih kandidatov je bil in ostaja Tomo Jurman. Glede na dejstvo, da so tudi v LDS ocenili, da je Jurman primeren kandidat in so ga prav tako kot Aktivna Slovenija povabili h kandidaturi, so med AS, LDS in Jurmanom stekli pogovori o možnosti skupnega nastopa na omenjenih volitvah. To pa ne pomeni, da bi AS -Aktivna Slovenija podprla kandidata LDS, ampak bo, če bodo razgovori uspešni, Tomo Jurman kandidat obeh strank.
Tišina -
odločajo se!
Ljubljana, Krško - Pred koncem januarja so se na gospodarskem ministrstvu v Ljubljani oglasili predstavniki danske multinacionalke Rockwool, ki se že več kot leto dni odločajo o gradnji tovarne izolacijskega materiala v Krškem. Tovarna bi s faznim zaposlovanjem čez čas ponujala preko 400 delovnih mest. Projekt s strani občine kot ponudbo za prostor vodi Franc Cešnovar. Potencialno dansko naložbo je podpiral bivši gospodarski minister, kakor tudi sedanji mag. Andrej Vizjak, ki je delegacijo osebno sprejel. Danci so na tokratnem sestanku izrazili željo, naj se o vsebini pogovora ne obvešča javnosti, ker ne želijo, da konkurenca pred njihovo dokončno odločitvijo dobi podrobnejše podatke. B.D.

Slovenci na tuja bojišča?
Slovensko javnost v zadnjem času razburjajo namigi o pošiljanju vojakov in policistov v Irak. Premier Janša je namreč dejal, da bo Slovetiija razmislila o predlogu (prošnji) zveze NATO, naj države članice povečajo število inštruktorjev v Iraku. Slovenska vlada pa naj bi razmislila še o dodatnem prispevku Slovenije za zavezniško operacijo v Afganistanu, kamor se februarja odpravlja trideseterica (pretež/to) vojakov, med katerimi je tudi Brežičan. Ali se strinjate, da slovenski fantje odidejo na tuja bojišča, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev.
Roman Gorišek, dijak iz Sevnice:
Mene ne moti, da slovenski vojaki odhajajo v tujino, saj se za to odločijo sami, čeprav jim je pri tem glavno vodilo najbrž denar. Za to ne krivim vlade, saj menim, da bi morali vseeno sodelovati v enotah. Mislim, da ni nevarnosti za vojake, saj konkretno v Afganistanu ti delujejo le tam, kjer je dokaj mimo, če ne, pa se umaknejo. Zasluge za vse bodo najbrž pobrali drugi, tako da slovenska podjetja ne bodo prišla zraven.
Miha Pirnar, gradbeni tehnik iz okolice Brestanice: Slovenija naj vojake pošilja v Irak in Afganistan, pa tudi drugod po kriznih žariščih po načelu prostovoljstva. Kdor sam izrazi željo, naj gre. Če bi bil jaz zaposlen v vojski, ne bi šel. Ne bi pa se pridružil protestnikom, če bi se komu od naših vojakov zunaj kaj zgodilo. Ne zdi se mi v redu, da je Slovenija vstopila v NATO.
Radmila Arsov, upokojenka iz Brežic:
Menim, da se ta vlada želi prikupiti zavezni-
kom, zato tudi razmišlja o tako tvegani akciji na bojno žarišče. Če gre za prostovoljce, nisem toliko proti, saj so plače zagotovo dobre, vendar pa je taka tudi nevarnost. Odločitev za zvezo NATO je bila po moje pravilna in sem kar vesela, da je Slovenija vključena v severnoatlantsko zavezništvo. Glede gospodarskih privilegijev pa jih Slovenija najbrž ne bo deležna
Jože Imperl, upokojenec z Razborja: Siedaj kar naenkrat vsi kričijo, da bodo naši sinovi hodili umirat v Irak, v resnici pa je Janša dejal le, da bodo poslali tja nekaj in-štruktoijev, kar je povsem normalno. Sicer pa bodo morali tisti, ki so se odločili, da bodo poklicno služili domovini in se s tem preživljali, svoj posel opravljati odgovorno kot v kateri koli drugi službi. Menim pa, daje opozicija v tem primeru stvari preveč napihnila.
Ivan Kostevc, trgovec v Brestanici: Če bi se vlada odločila pošiljati vojake na krizna žarišča, kot sta Irak in Afganistan, bi morala prej preko referenduma povprašati narod, kaj meni o tem. Sodelovanje v tamkajšnjih operacijah namreč lahko na nek način ima za posledico vključitev našega prostora v območje izvajanja terorističnih akcij. Nisem nasprotnik slovenskega članstva v NATU, vendar ga dojemam iz strategije varnosti in ne sodelovanja naših vojakov v vojnah.
Pritožba zaradi skrivanja podatkov
Radna, Ljubljana - Direktor podjetja Stan -Fin Bojan Vodopivec se je pritožil na sklep o prisilni poravnavi v Jutranjki, kije bila izglasovana konec decembra. Odločitev, ali prisilna poravnava postane pravnomočna ali pade in bo potrebno narok ponoviti, je v rokah Višjega sodišča v Ljubljani.
Bojan Vodopivec, ki ima skupaj z delnicami Monike Rozman in podjetja Stan-Fin v Jutranjki 18-odstotni lastniški delež, pravi, da je pritožba na sklep o prisilni poravnavi zanj edina pot, da pride do pravih podatkov o stanju v Jutranjki. Tistim, ki so bili predloženi, namreč ne verjame. Se manj ga je kot upnika potolažila izjava direktorice Tatjane Baloh na naroku za prisilno poravnavo, ko je dejala, da predloženega načrta finančne reorganizacije ne bo upoštevala, a ni predstavila novega načrta. Vodopivec je takrat glasoval proti prisilni poravnavi, kar je začudilo prisilnega upravitelja Martina Drgana, češ, da kot lastnik-upnik glasuje v svojo škodo. Vodopivec na problem gleda drugače, prepričan, da mu uprava prikriva po-
datke z določenim namenom.
“Pritožba je zame najneugodnejša pot, a očitno edina, ki mi preostane ob dosedanjem neuspešnem pehanju za pravimi podatki. Zahtevo za vpogled v stanje mi je zavrnil nadzorni svet, uprava pa dvakrat zahtevo za sklic skupščine. Pritožbo sem pripravljen umakniti v trenutku, ko me bo uprava spoznala za primernega, da sodelujem v sanaciji. Jutranjki namreč želim dobro”, je za Savaglas povedal Bojan Vodopivec in svoje besede podkrepil z obiskom direktorice Balohove. “V Delovem članku sem prebral, da bo uprava skušala navezati stik z menoj, da razjasnimo nejasnosti. Pa sem mislil, da je direktorica morda izgubila mojo številko, ker me nič ne pokliče in sem se odpeljal na Radno.”
Tatjana Baloh meni, da je bil njun sestanek konstruktiven. Skušala mu bo pripraviti želene podatke. Zaradi možnosti preživetja Jutranjke nestrpno čaka na odločitev višjega sodišča, kamor je družba poslala ugovor na Vodopivčevo pritožbo. Zadevo naj bi obravnavali prednostno. “Situacija je za nas silno neugodna. Zaradi nepravno-močnosti prisilne poravnave stoji program zmanjševanja stroškov, kamor sodi odpuščanje delavcev”, pravi Balohova.
Narejen je seznam prvih 50 presežkov, pretežno iz administracije. Predan je območnemu sindikatu, do izteka tedna pa uprava pričakuje potrditev spiska oziroma morebitne pritožbe.
Branka Demovšek
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
SavaGto, 3.2.2005
Cerklje bo osrednje letališče Slovenske vojske
Brežice - Minister za obrambo Karl Erjavec je ob obisku v Brežicah dejal, da namerava država vse vojaške objekte, ki ne bodo funkcionalno služili Slovenski vojski, oddati v uporabo lokalnim skupnostim. Mnogo objektov je tudi v brežiški občini, med njimi zlasti pomembno letališče v Cerkljah ob Krki, pa objekti in zemljišče ministrstva v Slovenski vasi ter nekdanji Dom JLA v Brežicah.
Rok Kražn, Karl Erjavec, Ivan Molan in Andrej Vizjak
Kot je poudaril obrambni minister, bodo Cerklje postale osrednje letališče za obrambo slovenskega zračnega prostora, pri tem pa bo izpolnjevalo pogoje letenja v vseh razmerah, kot jih določajo standardi NATA. Cerklje se bodo v prihodnje končno odprle tudi civilnemu letalstvu, za sedaj športno-rekreativnim posadkam, po letu 2008, dotlej naj bi namreč letališče posodobili in dodatno opremili (stroški ostajajo neznanka), pa bi ga po posebnem režimu in pogojih lahko uporabljal še slovenski letalski prevoznik Adria Air-ways vključno s šolanjem pilotov. Generalni direktor Adrie Branko Lučovnik menda uradno še ni izrazil takšnega zanimanja. Ni pa pričakovati, da bi cerkljansko letališče lahko služilo tudi zavezniškim silam v okviru zveze NATO, čeprav bo letališče v določenih primerih vstopna postaja za zavezniška letala, pomembno vlogo pa bo igralo tudi pri nadzoru slovenskega zračnega prostora. Minister je še dejal, da bo s preureditvijo letališča na voljo precej delovnih mest, pa tudi poraba in z njo spremljajoče dejavnosti bodo v tem okolju večje.
Država je pripravljena lokalni skupnosti na osnovi menjalne pogodbe oddati tudi približno tretjino preostalih ob-
jektov in zemljišč v Slovenski vasi, saj so vojaško dejavnost z remontnimi zmogljivostmi preselili drugam. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je ob tem dejal, da je med tamkajšnjimi podjetniki vse več zanimanja za različne proizvodne storitve, saj je trgovinska dejavnost pa tudi sam kraj v precejšnji depresiji. Brežiška občina naj bi v mesecu ali dveh postala tudi lastnik nekdanjega Doma JLA, Ministrstvo za obrambo pa objekta teritorialne obrambe (TO), ki naj bi služil regijskemu centru za obveščanje. O omenjeni menjavi se govori že več let, pred dvema letoma je bila opravljena
cenitev, ki je doslej že zastarala. Občina bi po tej cenitvi v
zgradbo TO morala vložiti 26 milijonov SIT, za toliko več je bila namreč ocenjena zgradba letalcev (JLA), ki je v lasti MORS-a.
Ob obisku ministra Erjavca pa je pogovor tekel tudi o prodaji vojaških stanovanj, med katerimi je 42 še vedno praznih. Od 143 naj bi letos prodali dve, v ostala pa se bo v prihodnosti verjetno vselilo letališko osebje in uradniki, zaposleni pri varovanju schen-genske meje. Glede mobikro-ga pa je Erjavec še dejal, da mu ne nasprotujejo, če organizatorji upoštevajo določila sporazuma. V preteklosti namreč vedno ni bilo tako.
Mojca Kosem
Karl Erjavec in načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) generalmajor Ladislav Lipič sta v Cerkljah obiskala vojake 10. motoriziranega bataljona, ki bodo februaija odšli na tretjo mirovno misijo mednarodnih stabilizacijskih sil ISAF v Afganistan. Erjavec in Lipič sta si ogledala potek usposabljanja in del opreme, s katero bodo pripadniki SV predvidoma naslednjo nedeljo odšli na šestmesečno misijo. Tretjemu kontingentu, ki ga bo sestavljalo 29 vojakov, bo poveljeval major Borut Cesar, njihove naloge pa bodo izvidovanje v območju delovanja sil ISAF in ohranjanje miru. Slovenska enota bo štela 20 pripadnikov 10. motoriziranega bataljona, dva pripadnika vojaške zdravstvene enote - veterinar in veterinarski tehnik bosta opravljala naloge s področja zdravstvene ustreznosti živil - in trije gasilci. Štirje gasilci bodo ostali v Afganistanu do menjave naslednjega kontingenta. Predvideni udeleženci misije so med dragim uspešno zaključili tudi 30-umi tečaj iz paštunskega jezika.
Zadruge so največji (in najboljši) partner kmetov
Pod vrh - Zadružna zveza Slovenije je pripravila šesto od 12-tih regijskih izobraževanj, tokrat za zadruge posavske regije. Udeležili so se ga predsedniki, direktorji, člani upravnih in nadzornih odborov zadrug ter zaposleni v zadrugah. Na srečanju pa je sodeloval tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) Peter Vrisk.
Osrednje teme izobraževanja so bile poslovno in kapitalsko povezovanje zadrug v regiji, sodelovanje s podjetji ži-vilsko-predelovalne industrije in organizacije proizvajalcev, promocija kmetijskih pridel-
Zadružniki na izobraževanju
kov in živil, prihodnje sodelovanje zadrug v zadružnem bančnem in finančnem sistemu, predstavitev dela v regiji in aktualna dogajanja v kmetijstvu.
V posavski regij je danes šest zadrug, ki združujejo 854 članov in letno ustvarijo preko 5 milijard SIT prometa. Zadruge se ukvarjajo z odkupom mleka, govedi, prašičev, žit in vina. Posavske zadruge imajo skupaj 24 trgovskih poslovalnic, pretežno z repromaterialom, preko katerih oskrbujejo svoje člane. Po skupnih prihodkih, številu članov in zaposlenih spa-
dajo posavske zadruge, članice ZZS, med manjše zadruge.
Zadruge v regiji, med katerimi je Vrisk izpostavil sevniško, ki dela v težkih pogojih, a dela dobro, so uspešne, vendar še vedno ne dovolj velike, da bi
lahko izkoriščale prednosti, ki jih imajo velike zadruge -boljši pogajalski položaj na trgu, optimalno izkoriščanje zmogljivosti, racionalizacijo stroškov in poenotenje informacijske tehnologije. Na srečanju je bilo poudarjeno, da bi s povezovanjem zadruge postale še učinkovitejše in bi svojim članom lahko bolj koristile. Možnosti sodelovanja ponujajo tudi organizacije proizvajalcev za sadje in zelenjavo.
Drugi del izobraževanja je bil namenjen promociji kmetijskih pridelkov in živil, tretji
vsebinski sklop pa je predstavil možnosti za prihodnje sodelovanje zadrug v zadružnem bančnem in finančnem sistemu. Zadruge so pomembni lastniki Deželne banke Slovenije in sooblikovalci njenega prihodnjega razvoja. S kapitalom, ki ga združujejo v Zvezi hranilno kreditnih služb, lahko pomembno prispevajo k razvoju zadružnih financ in krepitvi kmetijskega in živilskega sektorja, ki se vsak dan srečuje s tujo konkurenco.
Nada Černič Cvetanovski
Sadjarski dnevi
Artiče - Prihodnji teden bodo znova Sadjarski dnevi Posavja, ki jih bo spremljalo obilo zanimivih in praktičnih predavanj. V četrtek, 10. februaija, se bodo sadjaiji lahko poučili o zdravstvenem varstvu sadnih vrst ter o ekološko sprejemljivem varstvu sadnega drevja. Thomas Riihmer iz Kmetijsko gozdarske zbornice dežele Štajerske bo spregovoril o trendih v razvoju avstrijskega sadjarstva, predvsem o najbolj obetavnih sortah jablan. Tudi petkova (11. februar) predavanja bodo nadvse poučna, saj bo mogoče slišati marsikaj o gnojenju in izdelavi gnojilnih načrtov, pa o rezi jablan in hrušk, o nanašanju fitofarmacevtskih sredstev, pa o davkih in možnostih sofinanciranja investicij na sadjarskih kmetijah. Udeležba na sadjarskih dnevih se upošteva tudi kot izpopolnjevanje za SKOP.
Meddržavna komisija za NEK spet marca
Krško - Slovensko-hrvaška meddržavna komisija za spremljanje pogodbe med obema vladama o medsebojnih statusnih in dragih pravnih razmeijih, povezanih z vlaganji v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), njenim izkoriščanjem in razgradnjo, naj bi se, glede na delovni pogovor, ki je bil v preteklem tednu na Ministrstvu za gospodarstvo, po več kot šestih mesecih ponovno sestala predvidoma 2. marca.
Po mnenju novega predsedujočega slovenskega dela komisije ter ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka bo glavni poudarek sestanka dokončna potrditev hrvaškega programa razgradnje, ki ga je hrvaški sabor sprejel v začetku lanskega decembra in pregled dosedanjega uresničevanja meddržavne pogodbe.
S hrvaško potrditvijo programa naj bi po Vizjakovih predvidevanjih ustrezno sledila tudi ustanovitev hrvaškega sklada za razgradnjo, ki bo do polovice financiral razgradnjo NEK, zanj pa naj bi hrvaško elektrogospodarstvo že rezerviralo 15 milijonov evrov. Za Vizjaka ostajajo ključna vprašanja, predvsem kako, kdaj in na kak način bo hrvaška stran oblikovala omenjen sklad za razgradnjo krške nuklearne. Hrvaška potrditev programa razgradnje NEK v sabora je bila po mnenju Vizjaka tudi predpogoj za omenjen sklic meddržavne komisije o NEK, v sklopu katere naj bi bila sporna predvsem določena vprašanja iz preteklega obratovanja nuklearke.
Po neuradnih informacijah pa se HEP domnevno že pripravlja tudi na arbitražo za 54 milijonov ameriških dolarjev odškodnine zaradi nedobavljene električne energije v času jedrskega spora med obema državama. STA
Malo levo, malo desno in naprej
Zgornje in Spodnje Vodale, Jeperjek - Lani poleti je bil javno razgrnjen predlog državnega lokacijskega načrta (DLN) za daljnovod 2 krat 400 kV Beričevo-Krško. Daljnovod, ki je planiran že dve desetletji, bo potekal tudi skozi sevniško občino. Na javnih razpravah vzdolž celotne trase seje oblikovalo 200 vsebinskih pripomb, od tega so bile štiri iz sevniške občine. Predstavniki občine sojih 10. januarja na Ministrstvu za okolje in prostor z Ano Vidmar več ali manj uskladili. Sedaj pa je nezadovoljstvo izbruhnilo v KS Tržišče oziroma v treh zaselkih omenjene krajevne skupnosti.
Krajam Zgornjih in Spodnjih Vodal ter Jeperjeka, združeni v Iniciativnem odbora krajanov KS Tržišče, ki ga vodi Rudi Celestina, ter Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) pod vodstvom Karla Lipiča ugovarjajo in nasprotujejo južni varianti poteka trase daljnovoda 2 krat 400 kV Beričevo-Krško. Menijo namreč, da trasa poteka preblizu stanovanjskega naselja, kar bi bistveno vplivalo na zdravje ljudi, da pomeni grob poseg v prostor, saj bi daljnovod naselje Zgornje Vodale razdelil na dva dela. Po njihovem mnenju bi južna trasa daljnovoda ogrozila tudi ekološko kmetijstvo in turizem na tem koncu sevniške občine, kjer bi bila v resnici najbolj ogrožena turistična kmetija Rudija Celestine. Iniciativni odbor, ki ga podpira ZEG, se zavzema za severno traso daljnovoda Beričevo-Krško.
Zaradi negodovanja krajanov, ki trdijo, da niso imeli informacij o izgradnji južne trase daljnovoda in tako tudi ne možnosti pri odločanju, je Občina Sevnica sklicala sestanek, na katerega je povabila dvajset prizadetih krajanov, ki so lastniki zemljišč, po katerih naj bi predvidoma potekala trasa daljnovoda. Sestanka pa so se ude-
ležili tudi predstavniki investitorja - ELES-a Ljubljana, predstavniki projektanta IBE ter Savaprojekta kot izdelovalca DLN. Slednji se zavzemajo za južno traso daljnovoda predvsem iz ekonomskih razlogov, pa tudi zato, ker bi vsaka draga trasa za načrtovalce in tudi za investitorje pomenila zamik izgradnje tega daljnovoda. So pa načrtovalci pripravljeni na določena odstopanja in zamike od načrtovane trase.
Na sestanku so zbrani zadolžili projektante, da še enkrat preverijo sporno traso daljnovoda ter prikažejo možne odmike od obstoječe trase. Ko bo projektant to pripravil, bo občina sklicala vse lastnike; tiste, ki bi bili prizadeti ob južni trasi, ter tiste, ki bi jih ogrozila severna trasa daljnovoda, saj bi se približala njihovi vasi. Če se bodo vsi krajani na sestanku poenotili glede trase, bodo stekla nadaljnja usklajevanja oziroma opredeljevanja na ustreznih ministrstvih. ZEG pa od Ministrstva za okolje in prostor ter vseh, vključenih v projektiranje in izgradnjo daljnovoda, zahteva ekološko preverjanje predvsem z vidika vpliva sevanj na zdravje ljudi.
Nada Černič Cvetanovski
Boj za brežiške dimnike
Brežice - V občini Brežice se pojavljata dve dimnikarski službi in občanom ni jasno, kdo ima pristojnost čiščenja njihovih dimnikov in pregledovanja kurilnih naprav. Zaenkrat, dokler država ne bo podelila koncesije, imata obe podjetji enakovredno pravico ponujati in opravljati dimnikarsko storitev.
Na brežiškem območju ponujata dimnikarske storitve Energetski servis Ljubljana, podružnica Brežice, in Dimnikarstvo Jelančič. Energetski servis je bil v obdobju od leta 1997 do 2002 v občini koncesionar, po poteku koncesijske pogodbe pa ne on ne kakšno drugo podjetje za opravljanje dimnikarske službe ni sklenilo nove koncesije. Lani se je spremenil zakon o dimnikarski službi, ki določa, da poslej koncesijo z dimnikarskimi podjetji sklepa država in ne več občine. Država je že objavila poziv, s katerim so se morah do 3. januarja letos prijaviti tisti, ki so imeli doslej z občinami sklenjene koncesije ah anekse h koncesiji. Ti bodo v kratkem (predvidoma konec februarja) od države prejeli prvo koncesijo, za področja brez koncesij pa bo sledil razpis.
Podjetje Energetski servis Ljubljana oziroma direktor Zoran Planinc kljub dejstvu, da z Občino Brežice nima sklenjene koncesijske pogodbe niti aneksa, trdi, da so do podelitve državne koncesije na območju občine edini upravičeni opravljati dimnikarsko službo in da bi dragi, če se pojavi s temi storitvami, delal na črno. Pravi, da ima svojo trditev podkrepljeno z izjavo pooblaščenca za vo-
denje občine Ivana Molana. Vendar pa je Molan zapisal zgolj to, da je Energetski servis tudi po izteku koncesijske pogodbe z občino še naprej pod enakimi pogoji in pod enakim obsegom izvajal tovrstno dejavnost. Predsednik upravnega odbora sekcije dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleksander Zupanek pravi, da bi Planinčeva trditev držala, če bi imel lani na dan 7. novembra z občino sklenjen ali aneks ah kakšno drugo obliko pogodbe. Po naših preverjanjih tega Energetski servis ni imel in nima. Ivan Molan je p°' vedal, da je pred kratkim Zoran Planinc res prišel na Občino Brežice z željo, da bi sklO' nil pogodbo, a je ni.
Dokler država ne izda prve koncesije, je v brežiški občini trg dimnikarskih storitev odprt za vsa podjetja z registrirano dejavnost' jo, uporabnik pa se ima pravie° odločiti, komu bo dal očistiti du)1, nik. Pregovaijanje okrog različna1 cenikov in razprtije okrog teren3 bo torej reševala država, ki y poleg koncesij določila tudi c3' sovno tehnične normative in eno ten cenik za celo Slovenijo- N dimnikaija naj bi prišlo 1500 spodinjstev oziroma 2500 ekv valentnih naprav.
Branka Demone
stran 5
Sava Glas, 3.2.2005
ŠOLSTVO,ZDRAVSTVO
Ne dajo za novo šolo
Bizeljsko - Na referendumu za samoprispevek, s katerim naj bi Bizeljanci zbirali denar za novo šolo, je bila udeležba volilnih upravičencev 60 odstotna, vendar jih je večina na volišču obkrožila, da so proti samoprispevku.
Vršilka dolžnosti ravnateljice OŠ Bizeljsko Saša Der-nač ocenjuje, da ljudje niso podprli samoprispevka jne-prosto zaradi revščine. Želijo, da se prične graditi šola, vendar zanjo ne morejo prispevati. Dernačeva pričakuje, da kljub temu ne bodo ostali pozabljeni s strani odgovornih institucij, saj imajo 160 šolarjev in 34 otrok v vrtcu. Zaradi zelo slabih pogojev, ki jih imajo otroci za pouk brez specializiranih učilnic in učitelji brez kabinetov, je osebno razočarana zaradi neuspelega samoprispevka, a upa, da se bodo aktivnosti za izgradnjo nove šole kljub temu nadaljevale.
Podatki so zaradi rokov verificiranja sicer še neuradni, a se bistveno ne bodo spremenili. Samoprispevka na Bizeljskem ne bo. Od 768 volilnih upravičencev jih je šlo 30.januarja na volišča 467. Le 196 jih je glasovalo za, 264 pa proti samoprispevku. Sedem glasovnic je bilo neveljavnih. Krajani so s tem povedali, da ne bodo iz svojih žepov sofinancirali izgradnjo nove šole, za katero naj bi po finančni konstrukciji prispevali 115 milijonov SIT, kar pomeni 15 odstotkov od celotne, na 780 milijonov SIT ovrednotene investicije.
Predsednik KS Bizeljsko Franc Kelher je nanizal več razlogov za propadli referendum. Ljudje naj bi samoprispevek odklanjali, ker sta Rok Kržan in Vida Najger kot nekdanja ravnatelja zanemarila vzdrževanje šole, brez tega pa hitreje propade še tako dobro grajen objekt. Tudi afera glede Najgerjeve, ki je obtožena okoriščanja, zadeva pa še ni dobila sodnega epiloga, je marsikoga odvrnila od pozitivnega glasovanja. Kelher dodaja, da sta svoje k negativnemu vzdušju pripomogli brezposelnost
in revščina, po drugi strani pa seznam volilnih upravičencev ni zajel vseh, za plačilo samoprispevka zmožnih krajanov. Nekateri samostojni podjetniki namreč v zaključnih računih naj ne bi prikazali dejanskega dobička.
Za neuspeh referenduma Kelher krivi negativno propagando, ki jo je sprva vodil občinski svetnik Rok Kržan. Na zborih krajanov je poudarjal, da so obstoječo šolo gradili s samoprispevkom in ni prav, da bi tudi novo. Dodaja še, da je
Kržan spremenil stališče, ko ga je Občinski svet Brežice potrdil za pooblaščenca za vodenje občine in je dva dneva pred referendumom po hišah pošiljal dopis, naj ljudje glasujejo za samoprispevek. To je izzvalo ogorčenje ljudi, ki so ga javno izrazili z rezultatom glasovanja.
Vodstvo KS Bizeljsko bo počakalo na izvolitev novega župana občine Brežice, s katerim se bodo pogovorili, kaj je potrebno ukreniti, da bi se nova šola vseeno lahko pričela graditi še letos. B.D.
Humor in sproščanje proti stresu
Šentjernej - Velika količina stresa nam ob napornem življenjskem ritmu oslabi imunski sistem, vpliva na delovanje srca in ožilja, na porast ali izgubo telesne teže, nenazadnje pa je stres vse bolj izpostavljen tudi kot krivec rakavih obolenj. Sami lahko storimo veliko za izboljšanje počutja in obnovitev duševnega zdravje, zato v Šentjerneju pripravljajo delavnice, ki so namenjene prepoznavanju stresa in spoprijemanju z njim. Ob februarskih ponedeljkih bodo tako potekala brezplačna predavanja, ki se bodo odvijala ob 18. uri v kinodvorani tamkajšnje osnovne šole. Ta ponedeljek, 7. februarja, bo pedagoginja Janja Jurečič spregovorila o stresu in njegovem diametralnem nasprotju zdravju bolj na splošno, prihodnji ponedeljek, 14. februarja, pa bo govorila o humorju, ki je učinkovito zdravilo proti stresu -kugi 21. stoletja. 28. februarja se bo cikel predavanj zaključil s predstavitvijo metod sproščanja fizioterapevtke Brigite Zupančič.
Rok Kržan je nad izjavami Franca Kelherja ogorčen. Pravi, da je takšno natolcevanje izraz nespoštovanja ljudi, ki so za kraj in šolo veliko naredili. “Ko sem bil ravnatelj, je bila šola dobro vzdrževana, a montažni objekt ima pač svoje pomanjkljivosti. Za takšen način gradnje se takrat nismo odločali ne šolniki ne krajani, temveč občinska skupščina. To sem govoril na zborih krajanov pred referendumom, nisem pa ljudi hujskal proti samoprispevku. Sem proti zdrahastrvu in laži, kot občinski svetnik in pooblaščenec za vodenje občine želim le pošteno delati”, odgovarja na obtožbe Rok Kržan.
Mladi in Evropa
Blanca - Na 15. otroškem parlamentu so se zbrali mladi parlamentarci sevniških osnovnih šol skupaj z mentorji in ravnatelji, pozdravil pa jih je tudi sevniški podžupan Štefan Teraž. Po kulturnem programu, ki ga je pripravila šola gostiteljica z Blance, in predstavitvenem filmu o Evropi in evropskem parlamentu so razpravljali na temo “Mladi in Evropa”. Tak je namreč naslov letošnjega otroškega parlamenta.
rojstva v porodnišnici brežice
bitma Kosar iz Brežic se kar ne more nagledati svojega Prvorojenčka Mirka Jožeta (3150 g, 51 Cm). Naturalizirana Mežičanka, po rodu prihaja iz Sevnice, okoli sebe širi pozitivno energijo, čeprav je bolnišnici že skoraj dva tedna. Z možem Birkom sta se “trudila” deset let, bilo je nekaj težav, še večje pa s° se pojavile ob porodu. Pri Diani se je namreč naenkrat pojavil t. i. nosečniški sindrom Help, ki je precej redek, je pa izredno nevaren, saj začnejo notranji organi sami od sebe odpovedovati. Če Diana ne bi bila že prej v bolnišnici zaradi drugih težav, h bilo lahko celo usodno. Ob pomoči strokovnega osebja se je k Sreči vse končalo “le" s carskim rezom in karanteno, zato Diana, dela v brežiškem TPV-ju, svoje štručke nekaj dni ni smela vide-tl• Sedaj se najbolj veseli odhoda domov.
Rojstva od 17. 1. do 31. 1. 2005
^ Deklice so rodile: Tanja Stergar iz Krškega, Jana Žniderič iz Dolenjega Brezovega, Andreja Šink s Senovega, Urška Pirc-Šva-j|er iz Krškega, Danica Strgar iz Sevnice, Darja Sever iz Zdol, ^avdija Gornik iz Krškega in Katarina Agrež iz Krškega.
Dečke so rodile: Katica Zelič z Libne, Majda Cehte iz , °vŠkega, Alenka Vegelj iz Krškega, Diana Kosar iz Brežic, °zica Frankovič iz Kostanjevice na Krki, Alisa Alagič iz Kamni-a, Ingrid Krošelj z Zg. Obreža, Nataša Kovač s Cerkelj ob Krki, ar|tara Tepavčevič iz Krškega, Alenka Strgar iz Brežic in An-reia Pirc iz Krškega.
Namen letošnjih otroških parlamentov je pogovor o nekaterih evropskih temah, ki so hkrati teme našega vsakdanjega bivanja, te pa so otrokove pravice -diskriminacija in netolerantnost, revščina in globalizacija, demokracija in državljanstvo. Prav letošnje leto je Svet Evrope proglasil za Evropsko leto državljanstva skozi izobraževanje. Vsakdo ima pravico do državljanstva, člani Evropske unije pa imamo tudi evropsko državljanstvo. Zal nekateri nimajo ne enega ne drugega, saj veljajo za izbrisane, torej so brez pravic. Slovenski otroci imajo vsaj formalno pravno svoje pravice, ki so zapisane v posebni konvenciji. Toda številni na lastni koži občutijo, da so jim pravice kr-
je z globalizacijo - z dobrimi prometnimi in drugimi komu-nikacjskimi sredstvi svet postal mala vas, kar pa prinaša tako prednosti kot slabosti.
Z vstopom v EU so se izpolnile naše želje, toda pod pojmom Evropa se ne skriva zgolj EU s 25 državami članicami ter 454 milijoni prebivalcev. Evropa zajema države na evropskem kontinentu in otokih. V Evropi ima svoje korenine več kot sto jezikov, v njej pa živi osemsto milijonov ljudi.
Evropa je dežela, kje seje rodila sodobna oblika demokracije, je pa tudi prostor, kjer so se zgodila največja grozodejstva, kot so fašizem, nacizem in totalitarizem. Evropa ima jedrsko orožje, s katerim lahko zbriše svet z zemljevida, ima pa tudi sodišče za
Mladi parlamentarci na Blanci
šene. Nekaterim kršijo celo človekove pravice. Tu sta vojna pravice do stika z obema ro- in mir, bogastvo in revščina, diteljema, medtem ko so v neka- demokracija in totalitarizem, terih delih sveta otroci še izko- Na otroškem parlamentu so riščani, saj morajo delati, nema- izvolili tudi poslanko, ki bo lokrat so vključeni v trgovino občino Sevnica zastopala na z otroki, na račun katere bogati- republiškem otroškem parla-jo posamezniki oziroma mentu. Ta častna funkcija^ je združbe. Otroci ugotavljajo, da pripadla Petri Omerzu. N.Č.C.
Gripe se m
Posavje - Z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sporočili, da zaradi naraščanja prehladnih obolenj v celjski regiji odsvetujejo obiske bolnikov, ki so na bolnišničnem zdravljenju ali v drugih zdravstvenih ustanovah. Posebna previdnost je potrebna pri obiskovanju novorojenčkov in predšolskih otrok, saj so za okužbo bolj dovzetni. Sicer pa gripe “uradno” še ni.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja, kjer zbirajo podatke o novih okužbah z virusi gripe in resnejših prehladnih okužbah, za zdaj pri nas ni mogoče govoriti o obsežnejši epidemiji. To pa ne pomeni, da nas je gripa obšla. Tudi pri nas so jo že odkrili, še več pa je hujših prehladnih obolenj, tako da so čakalnice zdravstvenih domov polne, iz sevniš-kega zdravstvenega doma, kjer je opazen naval pacientov, pa poročajo tudi o osipu zdravstvenega osebja zaradi prehladnih obolenj. V Krškem nimajo večjega navala, prav tako ne v Brežicah, čeprav je opazen porast pacientov. Večinoma gre za prehladna obolenja, posamezni primeri so podobni gripi. Še vedno se je možno cepiti proti gripi, vendar le v primem, da osebe niso bile v stiku s tistimi, ki so že okuženi.
Inštitut za varovanje zdravja poroča, da je največ obolelih, ki
so zaradi okužbe dihal obiskali zdravnika, v mariborski in celjski regiji. “V zadnjem času beležimo naraščanje prehladnih obolenj v celjski regiji, prav tako smo laboratorijsko potrdili tudi gripo. Zato svetujemo vsem, ki obiskujejo svojce, ki so na bolnišničnem zdravljenju ali v drugih zdravstvenih ustanovah, da v primem prehladnih obolenj ne hodijo na obiske. Veliko je prehladnih obolenj, še zlasti med otroci, ki jih povzroča sincicijski respiratorni virus. Ta lahko pri dojenčkih in majhnih otrocih povzroči hujšo okužbo dihal, ki jo je potrebno zdraviti v bolnišnici. Pri odraslih okužba s tem virusom običajno povzroči prehlad, pri otrocih pa lahko nastopijo komplikacije zaradi oviranega dihanja,” pravi dr. Alenka Skaza, vodja službe za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. N.C.C.
Turistični kotiček
Na Zavodu za turizem občine Brežice se je leto 2005 pričelo s polnim zagonom. Nadaljuje se projekt "Posavje - Biseri Save in Krke". Namen tega projekta je oblikovanje skupnih prodajnih turističnih programov in produktov, marketinških in komunikacijskih orodij za vstop na perspektivne trge ter povečanje števila tranzitnih in stacionarnih obiskovalcev v regiji. Naslednji projekt, v katerega je vključena tudi sosednja Hrvaška, je Interreg III a. Skupaj z Regionalno razvojno agencijo Zagrebške županije in Podjetniškim centrom iz Samobora si prizadevamo za uresničitev projekta mreže postaj avtodomov v Sloveniji, ki ga pripravljajo tudi na hrvaški strani.
Te dni pa se zaključuje tudi projekt "Next exit - stranske poti so zapeljivejše od glavnih", v katerega smo se vključili v okviru Slovenske turistične organizacije kot skrbniki na Sončevi poti, ki poteka od Otočca do madžarske meje. Večina ponudnikov, ki ta projekt pozna, se je odzvala pozitivno in bo tudi letos sodelovala.
| Tako kot vsi ostali, si tudi na zavodu želimo uspešno sezono.
ZT Brežice Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Tel.: 07/49-36-757 Fax: 07/49-36-758 GSM: 041-530-427 E-pošta;
turizem-brezice @ siol.rtet www.visitbrezice.com
www.volkswagen.si
1.6 + 102 KM (75 kW) = - 390.000 SIT.
Golf 1.6 s 102 KM/{75 kW) je sedaj cenejši za 390.000 SIT.
Slika je simbolna. Skupna poraba: 7,21/100 km. Emisije CO2:173 g/km. Porsche Slovenija d.o.o., Bravniiarjeva 5,1000 Ljubljana
Radanovič Brežice d.o.o.
Čemelčava ulica 5,	Tel.: 07/49-92-150
8250 Brežice	Fax: 07/49-92-172
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Dražje komunalne storitve
Kapele kmalu z novo podobo?
Krško - Kostak Krško kot izvajalec komunalne javne službe v občini bi po programu dela za leto 2005 brez povišanja cen pridelal na tem področju 21 milijonov SIT izgube. Občinski svet je zato na januarski seji potrdil predlagano povišanje cen odvoza smeti, kanalščine in vzdrževanja tržnice. Nove cene bodo stopile v veljavo 1. aprila.
Kapele - V krajevni skupnosti se pripravljajo na ureditev središča naselja od cerkve Sv. Trojice mimo pokopališča do parka, vključno s pokopališčem in njegovo hrbtno stranjo ter “platcem”. Na javni razpravi je ena od izdelovalk idejne zasnove - arhitektka Ivanka Kraljič - na kratko obrazložila predlog dokumenta, hkrati pa je odgovarjala na vprašanja in razne pomisleke. V Kapelah so se tudi odločili, da bodo del poslovnih prostorov oddale gostinskemu lokalu.
Program dela komunalne službe za letošnje leto je Kostak posredoval občinski službi, kjer Rafko Jurečič nadzira, da se dejavnost izvaja v sprejemljivih stroških. S Francem Leskovarjem, vodjo komunalne dejavnosti na Kostaku, sta ponovno analizirala področja. Kostak je upošteval zniževanje stroškov električne energije in vzdrževanja objektov, vezanih na vodooskrbo, zato podražitev vode z aprilom ni predvidena. Vendar v podjetju dopuščajo možnost, da to storijo, če bo uredba med letom dovoljevala povišanje. Se bo pa za pet SIT po kubičnem metru vode uporabnikom povišalo zaračunavanje vodnega povračila. To je taksa, ki jo mora komunalno podjetje plačati državi in se obračunava za celotno količino odvzete oziroma načrpane vode in je pravzaprav kazen za vodne izgube. Te je Kostak že
uspel zmanjšati s 40 na 30 odstotkov, v planu za letos imajo še dodatno 5-odstotno znižanje vodnih izgub, ki naj bi s prenavljanjem sistema sčasoma dosegle optimalnih 20 odstotkov.
Sredstva z naslova vodnih izgub država vrača v lokalno skupnost, če jih ta vloži v obnovo vodovodov in v označitev vodnih virov. Kostak jih bo namenil za označevalne table na vodovarstvenih območjih. Po načrtu v zvezi z dotrajanostjo sistemov pa bodo menjavali tudi azbestne cevi, ki jih je v občini še 50 km.
Ločeno zbiranje odpadkov s postavitvijo 118 ekoloških otokov in obratovanje zbirnega centra se s sedanjo ceno ne pokriva več, zato bo s 1. aprilom veljalo za gospodinjstva 17-odstotno, za gospodarstvo pa 8-odstotno povišanje. Za 4 odstotke se bo zvišala kanalš-
Pust se bo smejal kulturno
Posavje - Pust širokih ust, polnih krofov, skrivnostne maske, za katerimi se skrivajo znani obrazi, sprevodi, smeh, otroci od hiš do hiš, pokop hudobcev; to so prve asociacije na februarski čas in pustne dneve, ki bodo letos svoj vrhunec dosegli ravno na kulturni praznik. Salve smeha in dobre volje obljubljajo po celem Posavju, posebej v Sevnici, Dobovi in Kostanjevici, ki kar tekmujejo, kdo bo organiziral odmevnejše, bolj obiskano ali preprosto bolj “odštekano” pustovanje. V Krškem in Brežicah se pustna odbora pripravljata na izdajo Pustnih novic, kar je že tradicija. Vendar predvsem v Krškem ugotavljajo, da tudi politika ni več, kar je bila, saj se jim ni nabralo prav dosti “štofa” za objavo.
Letos bo dobovski pustni program trajal vse od jutri, ko bo oblast na občini prevzel fašjenkov župan, hkrati pa bodo izšle težko pričakovane brežiške pustne novice. V soboto bodo z norčijami začeli otroci, ob 11. uri se bo namreč pričelo rajanje v hotelu Sremič, za program bodo poskrbeli animatorji in duo Fantasy. Pustna sobota pa bo po zaslugi velikega festivala zgodaj popoldne norčava tudi v Sevnici.
Zaradi množice obiskovalcev, ki se težko zrinejo do glavnega odra, in zapore glavne ceste, ki organizatorjem povzroča dodatne sitnosti in stroške, bo letošnje osrednje pustno prizorišče na parkirišču za poslovno trgovskim centrom. Rdeča nit dogajanja bo vseslovenski pustni tabor z novo pustno vlado, ki bo sprejela program oziroma smernice nadaljnjega pustnega razvoja.
Pod drobnogled bodo vzeli sevniškega rojaka Branka Lužarja in njegov Orion, zgradili krožišče še na štajerski strani, konec bo ugibanj, kam z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki, podiranje parka pred Jutranjko in ,še kaj zanimivega.
Popoldne bo norenje zajelo tudi Šentjanž, kjer se bo ob 15. uri v kulturni dvorani pričelo rajanje pod maskami, ob 19. uri pa bo še “gasilsko” pustovanje v blanškem kulturnem domu. Zvečer se bo dogajanje preselilo v sevniški mladinski center, kjer se bo zabava v maskah začela ob 22. uri. Tudi na gospodov dan ne bo mimo; pustna nedelja bo na Lisci, pa tudi v Kulturnem domu na Blanci.
V Kostanjevici na Krki se bo na pustno nedeljo velika pust-
na povorka po ulicah mesta sprehodila ob 14. uri. V ponedeljek bo v Kulturnem domu zboroval Prforcnhaus, ko bo s skeči “obdeloval” dogajanje v občini in volil novega predsednika tega najvišjega pustnega organa, zaradi interesa krajanov pa bosta kar dve “predstavi”, ob 16. in ob 19.uri. Na pustni torek se bo ob 8. uri pričelo tradicionalno gonjenje medveda, ob 15. uri pa sejanje in oranje. Na pepelnico bo ob 15. uri po ulicah krenil sprevod s Kurentom, veseli pogrebci pa bodo imeli ob 17. uri sedmino.
Dobovski Pustni karneval -fašjenk, ki vsako leto nekoliko zamuja, se je lani vključil tudi v mednarodno zvezo evropskih karnevalskih mest, na kar so organizatorji zelo ponosni, saj je to precejšnje priznanje za dosedanje delo. V tej evropski druščini so namreč samo štiri slovenska mesta, ob Dobovi še Mozirje, Cerknica in Ptuj. V “Dubiivi”, kot vsi napačno imenujejo “Dubovo”, se bo sicer nekaj dogajalo ves prihodnji teden, v torek bo že ob 6. uri ogled tradicionalnih koscev in oračev v Ločah, popoldne pa bo pred krajevno skupnostjo potekalo zbiranje pustnih svatov ter obhod po vaseh. Ob pol šestih zvečer pripravljajo pustno šran-go ter veliko pustno svatbo. V četrtek bo še zadnja generalka pred sobotnim vrhuncem, saj bodo zvečer v Ločah fašjenkove volitve, trenje ter predstavitev in soočanje kandidatov. Dogajanje pa se bo sklenilo v soboto s pustnim karnevalom, ki se ga bo poleg domačih skupin udeležilo še veliko gostujočih mask iz Slovenije in Hrvaške, skupaj naj bi prišlo 30 organiziranih skupin. B.D., M.K.
čina. Franc Leskovar je pred svetniki nastopil s konkretnim izračunom in povedal, da se bo znesek za gospodinjstvo na Kostakovi položnici z aprilom zvišal za 357 SIT. Nova cena bo veljala, dokler ne bodo končnih odpadkov pričeli voziti na novo skupno deponijo pri Novem mestu. Takrat bo na strošek odločilno vplivalo dosledno sortiranje pri odlaganju smeti v gospodinjstvih, od česar bo odvisna količina tistega, kar ne bo za predelavo, ampak za dokončno odlaganje in obremenjeno z dodatnim plačilom. Kostak je pridelal že prvi kompost iz biološko razgradljivih odpadkov, ki bo kmalu na voljo občanom.
V paketu podražitev komunalnih storitev je tudi krška tržnica. Kostak je dobil soglasje za 15-odstotno povišanje cen njenega vzdrževanja.
Branka Demovšek
MV/if-h Zt <,'KW POSAVSKO Hita,o
S preureditvijo središča Kapel želijo na KS narediti kraj bogatejši, privlačnejši, predvsem pa je njihov namen ločitev pietete pokopališča na eni strani ter vrveža in mladosti na drugi strani ceste, kjer stoji nova šola. Kraljičeva je poudarila, da je težko zadovoljivo umestiti toliko nasprotujočih elementov, kot jih Kapelci želijo na tem prostoru, vsekakor pa je potrebno poiskati nek povezovalen element. Odločila se je za kamnit zid, ki naj bi se raztezal od parka pri stari šoli do poti za cerkvijo Sv. Trojice, raz-
deljen pa naj bi bil na tri odseke. Ob parku bi uredili parkovni zid, temu bi sledil spominski zid, ki bi imel nekaj niš s spomeniki kapelskih veljakov, zadnji del zidu pa je mišljen kot zaščitni, omejeval pa bi parkirna mesta, avtobusno postajo ter tehtnico z manjšim objektom. Vzporedno ob zidu naj bi se vila tudi pločnik in kolesarska steza, ki bi jo ob večjih praznikih zaprli in uporabili za parkirišča.
Prisotni člani sveta KS in krajani so imeli na prvotno zasnovo kar nekaj pripomb, naj-
bolj tehten argument je podal Karl Filipčič, ki pogreša celovito rešitev središča Kapel. Predsednik KS Anton Cerjak je dejal, da so z razpravo dosegli namen, namreč spodbuditi krajane k razmišljanju. Opozoril pa je še, da lahko načrtujejo prostorske spremembe le na imetju KS, zato bo vsaka rešitev nepopolna, čeprav se bodo z občino pogovarjali tudi glede zamenjave zemljišča. Javna obravnava o tem je trajala ves januar, ideje, kot pravi Ceijak, krajani niso zavrnili, čeprav tudi ne sprejeli, vendar se načrti bistveno ne bodo spreminjali, saj novih zamisli ni. Danes se bodo svetniki sestali s predstavniki Zavoda za varstvo narave in si določili delokrog, na žalost pa za sedaj še ni občinskih sredstev za geodetsko odmero centra Kapel. Sicer pa je v javni razpravi tudi področje okrog mrliške vežice in priklopa na pločnik, Kraljičeva pa bo izdelala tudi ureditev celotnega območja, vključno z zadnjo stranjo pokopališča in trgom. Debata o tem pa naj bi trajala do začetka marca.
Mojca Kosem
Planinski tabori v sliki in besedi
Sevnica - Planinci iz Posavja, Zasavja in tudi iz Laškega so napolnili dvorano gasilskega doma, kjer je potekal planinski večer. Na njem so bili v sliki in besedi predstavljeni planinski tabori, ki jih je v lanskem lem organiziralo sevniško planinsko društvo, udeležuje pa se jih Slovenija v malem.
Planinsko društvo Sevnica je tudi v lanskem lem organiziralo šest taborov; dva družinska cici-tabora v zavetišču Slama, v katerem letujejo družine z malimi otroki, osnovnošolski tabor na Slatni, svoj tabor je organizirala planinska skupina s Planine, pohodni tabor je bil organiziran v Dolomitih ter v Turčiji. Vsi tabori so bili dobro obiskani, po prikazanih diapozitivih sodeč pa je bil najbolj zanimiv pohodni tabor v Turčiji, ki ga je vodil Vinko Šeško. Sevniški planinci so začeli s tabori že leta 1966 in od takrat do danes so obredli Evropo po dolgem in po čez. Le eno leto, ko bi morali na Islandijo, ni bilo dovolj zanimanja za tabor.
Časi se spreminjajo in zanimanja za hribe, za druženje in za pohodništvo je vedno več. Tako nameravajo planinci v letošnjem lem spet pripraviti tabor na Slatni, osnovnošolski tabor na Koprivni na Koroškem, razmišljajo o Bosni in Irski, ponovno pa bi se radi podali v Turčijo in se povzpeli tudi na njen najvišji vrh Ararat. Vinko Šeško zainteresirane že sedaj vabi, naj se prijavijo. N.Č.C.
Popoldne s starejšimi
Artiče - V artiški osnovni šoli je bilo pred dnevi spet praznično; že devetič so se namreč srečali starostniki krajevnih skupnosti Artiče, Sromlje ter Pečice in Križe, ki štejejo 70 in več let. Vabila na srečanje, ki ga organizira krajevni odbor Rdečega križa iz Artič, je prejelo okrog 200 ljudi, odzvalo se jih je 120. Kar nekaj pa jih je napovedalo svoj prihod, a se tistega dne niso najbolje počutili, vseeno pa so sporočili dobre želje.
Starostnike so pozdravili predsednica sveta KS Artiče Marija Kukoviča, pozdrave brežiške občine je prenesla Milena Jesenko, v imenu Društva izgnancev je dobre želje izrazil Karel Levak, v imenu območnega združenja RK Brežice pa Fanika Zan-juk. Prišli so še patronažna sestra Tea Zidar, aktivistke krajevnega RK pod vodstvom Zofke Godec in pa artiški župnik Karli Jošt. Najstarejše so obdarili s priložnostnim darilom, razveselili pa so jih tudi Drotarji. M.K.
Najstarejši: od leve proti desni Marija Omerzu (Sromlje, 83 let), Jože Voljčanšek(83 let) in Alojzija Berlan (91 let, oba Artiče), Amalija Gennovšek (92 let, Pečice) in Ivan Stergar (79 let, Sromlje)
Srečanje z duhovniki
Boštanj - Sevniški župan Kristijan Janc je na tradicionalnem letnem srečanju gostil duhovnike iz far, ki pokrivajo sevniško občino. Na takšnih srečanjih se med drugim pogovarjajo tudi o načinu zbiranja sredstev za obnovo katere od številnih cerkva, kapelic ali nabožnih znamenj. V sevniški fari ima župnik Ciril Slapšak v evidenci nadaljevanje obnove cerkve Sv. Florjana in začetek obnovitvenih del na Sv. Ani. Obe cerkvi sta v Sevnici. Cerkvica Sv. Lovrenca, ki je izletniška točka v času cvetenja encijana, je za obiskovalce nevarna, saj se lahko vsak hip usuje stropni kamen. Zobu časa je klonila tudi cerkvica na Grački Gori. Štirje milijoni SIT, ki jih letos občina namenja za obnovo sakralnih spomenikov, ne pomenijo prav dosti, meni župan Kristijan Janc. A vendar je to osnova, ki jo v izvajanju konkretnih projektov obnove podvojijo s sredstvi sponzorjev in krajevnih skupnosti. Običajno prispevajo svoj delež še krajani.
“Naj vas .rv. Duh osvetli z modrimi odločitvami”, so Kristijanu Jancu kot županu in državnozborskemu poslancu zaželeli duhovniki.
' Ciril Slapšak sicer šteje za kulturno dolžnost vsake generacije; da po svojih zmožnostih ohranja dediščino prednikov, a današnji čas je v ospredje postavil socialno stisko delavcev, brezposel' nost, bolezni, ki jih povzroča brezup. Zato želi, da bi civilna ii1 cerkvena oblast čim več skupaj delali za uboge ljudi. Ti imajo p° različnih regijah v Sloveniji tudi specifične probleme, ugotavlja videmski dekan in naddekan savski Milan Kšela, ki se bo v kratkem sestal s škofom dr. Krambergerjem na pogovoru 0 smernicah delovanja savskega naddekanata. B.D.
cTefe^on 07/49-91-250
naitočnike je cenejši!
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
glasba
EMA 2005 - v nedeljo bo vroče
Ljubljana, Posavje - Na razpis za letošnjo EMA so bile prijavljene rekordne 103 skladbe, izmed katerih je strokovna komisija izbrala 13 skladb, eno mesto pa je bilo rezervirano za zmagovalca “bitke talentov” Omarja Naberja. Tudi letos imamo Posavci - enako kot lani - dve železi v ognju, Nušo Derenda in Rebeko Dremelj.
Nuša Derenda
vajalcem za mlajše občinstvo.
Letošnji izbor za Evrovizijo bosta vodili Saša Gerdej in Saša Einsiedler. Slovenska zmagovalna pesem se bo 19. maja v polfinalnem izboru potegovala za vstop v finale, ki bo 21. maja v ukrajinski prestolnici Kijevu. M. K.
zadnja, za njo pa bo “svojega aduta” predstavila še druga Po-savka, Nuša Derenda.
Rebeka bo letos zapela pesem “Pojdi z menoj” v slovenščini, sama jo oriše kot pomladno lahkotno melodijo v stilu diska iz osemdesetih. Besedilo sta napisala Anja Rupel in Aleš Klinar, slednji je tudi avtor glasbe. Ostalih pesmi seveda tako kot tudi drugi še ni slišala, zato jo moti slepo favoriziranje določenih izvajalcev, posebej če je zadetek v prazno. Meni, da lahko zmaga vsaka pesem, tudi njena, pričakuje pa seveda čim boljšo uvrstitev. Oblekla jo bo - kot že večkrat doslej Barbara
Predizbor za Rock Otočec
Brežice - Mladinski center (MC) Brežice se je tudi letos prijavil in bil že petič izbran za lokalne soorganizatorje predizbora za Rock Otočec 2005, ki bodo sicer potekali v okoli tridesetih slovenskih mestih. Vsi mladi, še neuveljavljeni glasbeniki, se lahko do 15. februarja prijavijo na eno izmed predizbomih mest, v Posavju torej v brežiškem MC, ali pa na naslov nacionalnega organizatorja v Slovenskih Konjicah. Najboljša glasbena skupina s predizbora v Brežicah se bo uvrstila na nacionalni finalni izbor na Otočcu, na katerem se bo okoli 30 lokalnih zmagovalnih glasbenih skupin potegovalo za sedem mest, ki vodijo na največji glasbeni praznik v Sloveniji. Na izboru najboljših glasbenih skupin bodo odločali predvsem glasovi občinstva, mnenje komisije pa se bo upoštevalo v manjši meri. Zainteresirane skupine morajo prijavi priložiti svoje podatke s fotografijo in posnetek vsaj dveh pesmi. M.K.
Tako smo Posavci spet v središču pozornosti; tudi lani smo si lastili dva predstavnika - Rebeko Dremelj in kasnejša zmagovalca Duo Platin, saj je moški del dua Simon Gomilšek naše gore list. Rebeka Dremelj je bila izbrana tudi letos in bo na EMI nastopila kot 13., pred-
Rebeka Dremelj
Plaveč; obleko je dizajnirala barvito pretežno v roza barvi, ki naj ne bi preveč razkrivala.
Nuša Derenda se na izbor že pospešeno pripravlja, s pesmijo Noe, Noe si želi visoko uvrstitev, čeprav ji zmaga ni najpomembnejša. Nuša bo 6. februarja oblekla glamurozno dolgo obleko kreatorke Urške Drofenik v svetli barvi šampanjca s pridatki satena, na prvi pogled se ne bo skladala s pesmijo, ki je bolj bondovsko dinamična. Njeni znanci so mnenja, da je številka 14 srečna, čeprav pevka priznava, da jo najbrž tudi trema in nestrpnost med čakanjem na nastop ne bosta obšli. Za frizuro, ki je še skrivnost, bo poskrbel Mitch Styling ob pomoči Brežičanke Irene Pavičič. Letos bo na EMI nastopila četrtič in zadnjič, velike možnosti pa pripisuje iz-
zb mlade
Namesto bonbonov sadje
V vrtcu pri OŠ Podbočje v skupini Ribice (otroci od 1 do 3 let) se namesto z bonboni sladkajo s sadjem, tako s suhim kot s svežim.
■ Radi imajo jabolčne krhlje, suhe slive, hruške, pa tudi ananas, ž katerega so s skupnimi močmi naredili sadno solato. Sadna' °*ata je bila slastna (na fotografiji), še posebej smetana.
Zanje Tina Čimžar in Tatjana Jabuka
Ekonomci tudi dobri nogometaši
Novo mesto - V športni dvorani Marof je potekalo četrt-'nale državnega prvenstva Slovenije v malem nogometu za gednjesolce. Nogometaši Srednje ekonomske in trgovske šole reŽice so v prvi tekmi z 2: 1 premagali kranjske gimnazijce, v °štvo Gimnazije Šiška pa je s 3: 1 premagalo ekipo Srednje Krško. Posavski dvoboj v končnici je pripadel Brežičanom, s° visoko, kar z 7:1, premagali sovrstnike iz Krškega. K i Pehu sta največ pripomogla najboljši strelec Franci Čanžer in ^aP®tan Matej Šekoranja. Nogometaši srednje Ekonomske jj Rgovske šole Brežice so se tako prvič uvrstili med osem prJb°ljših šol v Sloveniji, za uvrstitev v polfinale državnega ko rfstVa Pa so zaslužni prav vsi igralci - Dario Srpčič, Mar-jv Radeljak, Duško Popovič, Dejan Novak, Denis Bogolin, j?, v°r Kalin in Miha Drnovšek ter vratar Dejan Pšeničnik. P° bo tudi v polfinalu vodil prof. Berto Žnidaršič.
Moj hobi
Ko sem bila stara tri leta, sem dobila za rojstni dan nove smuči. Prvič sem jih preizkusila za novo leto na otroški smučarski progi na Rogli. Moji prvi koraki na smučeh niso bili ravno uspešni, saj sem bila več na zadnji plati kot na nogah. Kljub temu sem ob pomoči svojega očija osvojila osnovne prvine smučanja. Že med zimskimi počitnicami sem se sama upala voziti po manj zahtevnih progah. Tako je smučanje postalo moj hobi v zimskem času.
Svoje smučarsko znanje sem v naslednjih letih izpopolnjevala na smučarskih tečajih. Ti so bili organizirani na smučišču Rog Črmošnjice in na prirejenem smučišču v Trebnjem. Ob zaključku nadaljevalnega smučarskega tečaja sem dobila povabilo za vpis v smučarski klub Trimo Trebnje. Kljub veselju do smučanja je bila odločitev za vpis v alpsko šolo težka, saj tam nisem imela prijateljev iz svojega kraja. Prvič sem alpsko šolo obiskovala v preteklem letu. Program alpske šole je trajal od novembra do aprila. V okviru tega programa smo imeli dvakrat tedensko suhe treninge v telovadnici in smučarske treninge ob koncu tedna. Z alpsko šolo smo obiskali tudi prva tekmovanja, na katerih smo šele preizkušali vožnjo med količki. V letošnjem letu bom s treningi v alpski šoli nadaljevala. Obseg treningov bo večji in obiskali bomo še več tekmovanj. Upam, da bom na kateri od tekem dosegla tudi kakšno boljšo uvrstitev.
Tjaša Krašovec, Šentrupert
noHifiČMa
Marica Založnik
"Knjiga mi veliko pomeni!”
Svet energij je čudovita stvar. Ko seje ta prelil med nama, mi je pokončna, pogumna in skromna Marica dejala, da njeno literarno ustvarjanje ni nič posebnega, da se je le zaupala papirju. Takrat, ko ji je bilo težko in je ljudem bolj malo ali nič zaupala. Papir pač ne izdaja.
Kruhek: "Pol stoletja od tedaj mineva, kar od doma smo v begunstvo šli. Pol stoletja! A odtlej ni dneva, da bi pozabili mračne dni. - V težkih dneh smo, mati, kruha te prosili, a smo vedeli, da kruha ni. Rekla si, ne smemo ga bu-; diti, kajti ravno zdajle kruhek spi. - Spal je kruhek še v povojnih letih, nič manj trši sen kot v vojnih dneh. Spal je trdno, dokler ni zatrl v srcih naših ves otroški smeh. ”
V “Kruhku” je zajela znaten del trpkega otroštva v družini, kjer je raslo deset otrok staršema Jožefi in Leopoldu Žnidaršičevima na Novi gori (Veliki Trn), kjer so bili primorani odsanjati begunski kruh pod Italijani. Kar se ji je tako pristudilo, da se še danes ne naslaja nad čudovitim okusom rumeno zapečene skorje. Maričino črtico “Najdražji kruh” je dramski igralec Rudi Kosmač pred leti zmogel s solzami. "Ustvarila sem si majhno knjižnico, ki sem si jo zbila iz desk. Najljubši Finžgarjev roman “Pod svobodnim soncem” še sedaj znam skoraj na pamet, tolikokrat sem ga prebrala. In je napisan v lepem slovenskem jeziku. Ljuba mi je Gregorčičeva poezija, zelo blizu sta mi Murn in Kosovel, uživam v Cankarjevih črticah, sploh pa imam rada domače ustvarjalce,” pripoveduje.
Domače gnezdo je zapustila in šla s trebuhom za kruhom. 35 let si ga je služila na SDK-ju v Krškem: “Iz ljubezni do lepe besede sem pristala pri številkah, ki jih nikoli nisem marala. Toda delala
sem vestno in v dobrem kolektivu, s čudovitimi sodelavkami in sodelavci, med katerimi je bilo prijateljstvo močan temelj, saj smo si pomagali moralno in ob različnih življenjskih stiskah.” Med tem si je z možem Danetom ustvarila lastno družinsko gnezdo, ki ji ga je razkopala moževa bolezen in je bilo treba družino samostojno peljati dalje ter jo postaviti na noge. O svojih sinovih Mirku in Andreju danes lahko govori s ponosom.
Na vprašanje, kako in od kod izdana knjiga in zakaj naslov “Sladke koreninice”, pove: "Moji zapiski, poezija, utrinki in črtice so končali na vseh vrstah papirčkov, med listi knjig in med časopisi. Iz kakšne pesmice na papirju je iz otroških rokic nastal tudi kak avionček in je vse skupaj poletelo v svet. Sicer pa sem jih večinoma odlagala v klop kuhinjskega jedilnega kota, kjer so vsebine obležale. Potem pa me je sin Andrej pripravil do tega, da sem vse nekako zbrala in uredila in mu to tudi predala. Za 62. rojstni dan, 11. decembra 2000, me je presenetil z izdajo. 50 ročno vezanih knjižic za domače in prijatelje je izšlo v samozaložbi. In vse kar je v njej, je moje, je naše.” Naslov zbirke “Sladke koreninice” je logična posledica vojnih spominov, ko je begunce prežemala strahotna lakota. Kislice, ki so rasle ob potoku na Rojah pri Šentjerneju, ter sladke koreninice, ki so bile nagnusno sladke in so vseeno potolažile lačne otroške želodčke, so bile zvečine edina hrana. Od takrat se Marica sladkim zapeljivostim zlah-
ka brez zapletov ogne. Njena črtica “Prepovedan sad” je bila nagrajena pri Nedeljskem dnevniku, leta 1986 ob slovenskem kulturnem prazniku ji je Literarni klub Beno Zupančič Krško podelil bronasto Prešernovo plaketo za zasluge pri ustvarjanju in širjenju ljubiteljske kulture.
Kljub vrsti življenjskih trpkosti je pisala celo humoristična besedila za pustni časopis in verze za vse mogoče praznične priložnosti, obletnice, rojstva, odhode v pokoj. Pravi, da priložnostno še kaj napiše, ker si je vzela malo oddiha; vendar ob drsenju skupnega časa odkrije, da spet rojijo popisani lističi, ki jim je za platnicami knjig namenila zorenje - dokler je spet kdo ne prebudi iz dremavih ambicij. Piše tudi dnevnik. Morda iz njega spoznamo zgodbo o zvonovih tega časa, ko je pred 13 leti kupila stanovanje, a “Videm” zanj ni plačal davka, zato je v Krškem med sto-tremi brez overovljene pogodbe...
Na plošči Franje Bergerja “Med zelenimi griči” Melita Avsenak poje Maričine uglasbene “Vrni se očka”, “Najlepše je doma” in “V maminem naročju”. Z nežnostjo se spominja domačega gnezda, v katerem se je kalila, rada ima gnezdo, ki si ga je sama spletla, imela je najboljšo mamo in očeta, ki ga je imela zelo rada - zapustil ji je vztrajnost in čut za pravico.
Natja Jenko Sunčič
RECEPT Z A VSAK DAM
Pustni krofi
Sestavine:
1 kg moke
1 žlička pecilnega praška ščep soli 6 dag kvasa mleko za kvaseč 6 rumenjakov
1	kisla smetana 4 del mleka
2	žlici sladkorja
4 saharine ali 5-6 tbl. Natreena
1 vanili sladkor
rum
limonina lupina
Postopek:
Pripravimo kvaseč in pustimo, da vzhaja. Moko premešamo s pecilnim praškom, naredimo jamico in ob robu posolimo. Rumenjake, kislo smetano, 4 del mleka, sladkor, saharin in dišave ob nenehnem stepanju segrejemo na okoli 40°C. Pazimo, da rumenjaki ne zakrknejo. Kvaseč vmešamo z moko in zalijemo s pripravljeno zmesjo. Vmesimo mehkejše testo, ki naj vzhaja vsaj dve uri, vmes še premesimo.
Oblikujemo kroglice, ki jih ponovno vzhajamo okoli pol ure. Vzhajane krofe nato ocvremo na vročem olju najprej v pokriti posodi, ko jih obrnemo pa je posoda odkrita. Ocvrte krofe dobro odcedimo na kuhinjski brisači, jih napolnimo z marmelado in posujemo z mletim sladkorjem.
Krhki flancati
Sestavine:
4 rumenjaki
4 žlice belega vina
ščep soli
4-5 žlic moke
po želji žlica kisle smetane
sladkor v prahu
Postopek:
Iz naštetih sestavin zgnetemo voljno testo, ki naj bo malenkost mehkejše od testa za rezance. Počiva naj dobro uro. Testo tanko razvaljamo in ga narežemo ter oblikujemo v flancate, ki jih ocvremo na vročem olju. Dobro odcedimo, nato posujemo z sladkorjem v prahu.
Pustni jedilnik
•	Prekajen suhi vrat v koruznem testu z hrenom
•	Gobova pustna juha
•	Svinjske ribice s suhimi slivami
•	Trganci z dušenim kislim zeljem
•	Zavitek iz kvašene repe
•	Ocvrte suhe slive
KULTURA
Veš, poet, svoj dolg?
Brežice, Vinica* Dragatuš, - Kulturno društvo Žarek Brežice je uresničilo zastavljeni projekt in sicer s slikovitim prerezom življenja in dela velikega slovenskega pesnika in dramaturga Otona Župančiča, ki seje rodil pred 127 leti v Vinici v Beli Krajini.
Po pisni predlogi in scenariju Rudija Mlinarja z naslovom “Veš, poet, svoj dolg?” se je na Župančičev rojstni dan, 23. januarja, društvo Žarek predstavilo najprej v njegovi rojstni hiši v Vinici in nato še v Dragatušu, v gostišču Župančičev hram, kjer sta v obeh kra-
va stara, s slamo krita hiša in je kozel hodil po hiši, je danes Župančičev hram, ki ga vodita zakonca Stefanič. Rajko je postregel z mnogimi zanimivostmi iz življenja pesnikove družine ter člane Žarka seznanil z Župančičevo potjo, ki povezuje oba njegova kraja, pesni-
Nastop brežiških “Žarkov” v Beli Krajini
jih v spomin na velikega Slovenca pregledno urejeni spominski sobi. Tam, kjer je v Dragatušu nekoč stala Župančiče-
kovo rojstno Vinico in Dragatuš, kjer je Župančič preživel svoja otroška leta. Kot dijak je to pot večkrat prehodil, ko se
napovedi
3.	februar
Brežice - odprtje umetnostne razstave “Donacija” Alenke Gerlovič s kulturnim programom (Mihaela Komočar, Attila Mesarič), ob 19. uri, galerija Posavskega muzeja
Brežice - preddiplomski koncert Vanje Ivankovič in Andreje Kosmač, ob 19. uri, dvorana Glasbene šole
4.	februar
Krško - gledališka predstava “Moški in ženske” z enodejankama Mira Gavrana ‘Težko je reči zbogom” in “Veseli šti-rikotnik” v izvedbi KUD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice, ob 19.30 uri, Kulturni dom
Brežice - koncert brežiške Glasbene šole “Naša prihodnost”, ob 17. uri,-Prosvetni dom
Boštanj - proslava ob kulturnem dnevu, program pripravljajo učenci OS Boštanj in Oktet Jurija Dalmatina, ob 19. uri, dvorana TVD Partizan
6.	februar
Sromlje - koncert Moškega pevskega zbora Sromlje in tamkajšnjih ljudskih pevcev ter harmonikajjev, ob 17. uri, Dom krajanov
Sevnica - proslava ob kulturnem prazniku z nastopom kvarteta ClariFour in Zvoneta Hribatja, ob 18. uri, Kulturna dvorana
7.	februar
Brežice - proslava ob kulturnem prazniku (nastop Vi ve, Solzic in moškega okteta iz Dravograda), ob 18. uri, Kulturni dom Krško - lutkovna predstava “Prebrisani zajec Sparky” v izvedbi Mini teatra Ljubljana, ob 17. uri, Kulturni dom
8.	februar
Sromlje - nastop Moškega pevskega zbora Sromlje po vaseh KS (Cumovec, Zgornja Pohanca, Oklukova Gora, Volčje, Sromlje in Silovec)
10.	februar
Sevnica - lutkovna predstava “Čarobni prah” v izvedbi Miniteatra Ljubljana, ob 17. uri, Kulturna dvorana
11.	februar
Senovo - odprtje enote Valvazorjeve knjižnice ob 17. uri, proslava ob kulturnem prazniku, ob 18. uri, Dom XIV. divizije
12.	februar
Sevnica - Valentinov žur, ob 21. uri, Mladinski center Krško - koncert sevniškega in kostanjeviškega pihalnega orkestra “Veseli večer vedrih melodij”, ob 17.30, Kulturni dom
13.	februar
Krško - Valentinov koncert Zlatka Dobriča z gosti (Vlado , Kalember, Marjan Zgonc, ansambel Toneta Rusa, Vesele Štajerke), ob 16. uri, Kulturni dom
14.	februar
Sevnica - komedija “Poljub za lahko noč” v izvedbi gledališča Satirikon, ob 19. uri, Kulturna dvorana
15.	februar
Brežice - predstava “Državni lopov” v izvedbi KD Španski borci, ob 19.30, Prosvetni dom
je iz Novega mesta peš vračal v Dragatuš, od tam pa k sorodnikom v Vinico. Pot je bila ob 120-letnici rojstva pesnika skrbno in vidno označena z namenom, da se poveča zanimanje zanj in lepoto belokranjske pokrajine, tradicionalni, organizirani pohod po Župančičevi poti pa je vsako drugo soboto v mesecu juniju. Pesnik je misli na svoj rojstni kraj ubesedil: "Nihče ne pade z neba, kakor vsak človek, se tudi vsak pisatelj ali pesnik rodi na neki določeni točki zemeljskih tal, iz katerih srka življenjske sokove, potrebne za svojo rast. Mene je rodila Bela Krajina. Bela Krajina je vedno rada prepevala, se šalila, imela je mnogo pripovedk, smešnic, ki so pojile mojo mladostno fantazijo, predvsem pa ji moram biti hvaležen za njen lepi, mnogo izrazni blagozvočni jezik, ki se je pozneje oglašal kot svojevrsten ton v moji poeziji.”
Režija in scena je delo Rudija Stoparja; z liki in v besedi pa so pesnikovo življenje in delo po scenariju v belokranjski vaški krčmi upodobili Drago, Ivanka, Tomaž, Dragica, Nada, Spela, Anita, Lovro ter oba Rudija.
Odziv krajanov Vinice in Dragatuša je bil izredno pohvalen, v Vinici je v imenu so-krajanov zahvalo in pohvalo Žarku izrazil upokojeni učitelj Ivan Mohor, v Dragatušu pa Rajko Stefanič, ki je ob nizanju zanimivosti dodal še, da je težko verjeti zgolj v naključje, da so se štirje slovenski literarni velikani rodili v krajih z začetnico na “V” - Prešeren v Vrbi, Gregorčič v Vršnem, Cankar na Vrhniki in Župančič v Vinici. V Ljubljani živijo se vsi trije Župančičevi otroci - Marko, Andrej in hčerka Jasna.
N. Jenko S.
prejeli smo
Spet pojejo
Koprivnica - V Kulturnem društvu Antona Aškerca iz Koprivnice je skoraj po tridesetih letih ponovno zaživel Mešani pevski zbor, ki je v tamkajšnji farni cerkvi pripravil božični koncert.
S prihodom zborovodkinje Anje Radkovič iz Krškega so pevci v Koprivnici priredili prvi koncert, na katerem so lahko pokazali repertoar svojih pesmi. S svojo vztrajnostjo so v soboto, 8. januarja, privabili polno farno cerkev obiskovalcev, predstavili pa so se z božičnimi in klasičnimi pesmimi. Zbor, ki šteje 25 članov, je že prej nastopal na nekaterih kulturnih in šolskih prireditvah, pod novim vodstvom pa so tokrat prvič nastopili na samostojnem koncertu. Kot solistka se je predstavila tudi sopranistka in zdajšnja zborovodkinja Anja, ki obiskuje solo petje v Glasbeni šoli Brežice pri prof. Marjetki Podgor-šek-Horžen. Pri solo petju jo je spremljala altistka Irena Simončič ob glasbeni spremljavi Lucijana Cetina na klavirju, Jerneje Žarn na violini in Katje Glas na violončelu, program pa je povezoval Sandi Lekše. Po prvem koncertu in prebitem ledu si sedaj člani mešanega pevskega zbora zaradi pomanjkanja glasov želijo, da bi se število pevcev v prihodnje pomnožilo. Želijo si čim več mladih glasov, saj pesem sprošča in zapolni duhovno praznino. Kdor bi Želel postati njihov član, lahko pride na vaje, ki so vsak ponedeljek v pevski sobi v Koprivnici.
	1. Na podlagi določil Pravilnika za zagotavljanje sredstev iz proračuna občine	
u	Brežice za naloge na področju socialnega in zdravstvenega varstva po Zakonu o lokalni samoupravi in 30.člena Statuta občine Brežice (Ur. list RS št. 49/99),	
OBČINA Brežice	objavlja Občina Brežice	OBČINA Brežice
Javni razpis za sofinanciranje programov na področjih socialnega varstva (A) zdravstvenega varstva (B), ki jih bo v letu 2005 sofinancirala Občina Brežice
2. Predmet iavneea razpisa so proerami nevladnih ali nepridobitnih in/ali neprofitnih
organizacij ter zavodov, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva
Predmet javnega razpisa je:
Pod A:
1.	Programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva, katerih dejavnosti ne izvajajo javne službe v občini Brežice.
2.	Programi za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med počitnicami ter socialno in zdravstveno ogroženih otrok.
3.	Programi za pospeševanje socialne vključenosti posameznih družbenih in starostnih skupin zaradi revščine.
4.	Programi za nenasilno vedenje za storilce nasilnih dejanj.
5.	Programi za svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovomištva za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju.
6.	Programi pomoči urejanja in reševanja socialnih stisk, povezanih z uživanjem alkohola in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti.
7.	Programi medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugimi, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjševanje socialne izključenosti starejših in spodbujajo Siljenje prostovoljnega dela starih samih ter prostovoljnega dela za stare.
PodB:
1.	Preventivni programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, katerih dejavnosti ne izvajajo javne službe v občini Brežice.
2.	Programi za zdravstveno rehabilitacijo invalidnih ter duševno prizadetih otrok.
3.	Programi za promocijo in spodbujanje zdravega načina življenja odraslih v občini Brežice.
4.	Programi za preventivno vzgojo otrok in mladostnikov za preprečevanje odvisnosti.
5.	Programi za spodbujanje in vzgojo otrok in mladostnikov za zdrav način življenja.
6.	Programi za promocijo posameznih zdravstvenih projektov za izboljšanje zdravja občanov in izdaja manjših propagandnih gradiv za potrebe posameznih programov.
7.	Programi svetovanja, pomoči in rehabilitacije za različne kronične bolnike in uporabnike posameznih zdravstvenih storitev.
3.	Pogoji, ki iih moraio izpolnjevati prijavitelji na javni razpis
Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki prijavljajo program, kije predmet razpisa za A in B področje.
Na razpis se lahko prijavijo:
•	javni socialno varstveni in javni zdravstveni zavodi, ki v okviru svoje redne dejavnosti ne izvajajo dejavnosti razpisanih programov;
•	dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Brežice, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom ali verske skupnosti;
•	organizacije za samopomoč kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih reševali socialne in zdravstvene probleme svojih članov;
•	invalidske in humanitarne organizacije kot prostovoljne neprofitne organizacije, kijih ustanovijo invalidi in drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne in zdravstvene programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcijskih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov;
■	druga društva in zavodi, ki izvajajo programe na področju sociale in zdravstva.
Izvajanje programa se mora nanašati na območje občine Brežice oziroma njene občane.
4.	Orientacijska vrednost razpisa za obe področji za leto 2005 je 8.400.000 SIT.
5.	Merila za izbor proeramov:
■	kakovost in realnost predloženega programa,
•	možnost sodelovanja uporabnikov (udeležencev, članov) in prostovoljcev v programu,
•	finančna konstrukcija programa.
6.	Posredovanje potrebne dokumentacije:
■	izpolnjena prijava na razpis, obrazec 2005 z vsemi zahtevanimi podatki;
•	odločba oziroma sklep o registraciji (od upravne enote za društvo oziroma od sodišča za ustanove in zavode), ki so registrirani za opravljanje socialno varstvenih storitev - namesto odločbe ali sklepa o registraciji se lahko predloži odločba o statusu društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ah zdravstvenega varstva;
•	končno vsebinsko in finančno poročilo na predpisanih obrazcih za dodeljena sredstva za preteklo leto;
•	kopija zaključenega računa za preteklo leto, ki jo je potrdila Agencije za plačilni promet oziroma Davčni urad, če samostojno izdelujejo zaključni račun, v nasprotnem primeru dostavijo poročilo, ki ga posredujejo centralnemu knjigovodstvu, do 28.2.2005.
7.	Rok izvedbe:
Dodeljena sredstva za leto 2005 bodo lahko izbrani ponudniki koristili do 31.12.2005.
8.	Rok za predložitev prijav in način predložitve:
Prijavitelji morajo prijavo oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 17.2.200^ (datum poštnega žiga) na naslov Občina Brežice, Oddelek za družbene dejavnosti, p.p. 132, 8250 Brežice.
Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnem obrazcu razpisne dokumentacije naročnika (Občine Brežice). Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala.	w
Vsak prijavljen program mora biti poslan v zaprti kuverti in označen z “Ne odpiraj ponudbe na razPS-s pripisom “za področje A” oziroma “za področje B” . odvisno od tega, za katero razpisno področje ponudnik oddaja ponudbo.	«,
Ponudniki lahko kandidirajo z enim programom za sredstva samo na enem od razpisanih področij-prijavitelj pošilja več programov, mora biti vsaka ponudba poslana v posebni kuverti z ustrezsiBU oznakami.
Vsebino programa je potrebno pravilno opredeliti glede na razpisane programe po področjih “A” ali ® ter poimenovati program ustrezno vsebini področja.
9.	Datum odpiranja prijav z.a dodelitev sredstev:
Odpiranje prijav bo strokovna komisija opravila v prostorih Občine Brežice 22.2.2005. OdpirahJ prijav ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisij3 roku 8 dni od dneva odpiranja vlog prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. Rok za dopolnitev ne bo daljši0 5 dni. Če je prijavitelji v roku ne bodo dopolnili, bo vloga zavržena.
10.	Izid razpisa:	.. v
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 45 dneh od datuma odpiranja pnj
Občina Brežice bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov po sprejemu uveljavitvi proračuna za leto 2005 in v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu.
11.	Krai in čas, kier lahko prijavitelji dvieneio razpisno dokumentacijo in dobijo pndrobneišeJufS^'
Razpisno dokumentacijo dobijo zainteresirani na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Brežice P Milki Benič, soba št. 40 (tel.49-91-541)	%-re
Občina Brez‘c
REPORTAŽE, NASVETI...
avtomobilizem
Citroen C4 5 Vrat SX 1.6 HDi 16V 110
Že dolgo časa Citroen ni 5-vratno različico, oblikovno imel tako konkurenčnega avto- kompaktno in prepričljivo, z mobila v enem najbolj množič- rešitvijo zadnjega zaokrožene-nem in za prodajne številke po- ga dela z velikimi vrati in pomembnem segmentu vozil. Gre končno obliko zadnjih luči, ki za nižji srednji razred, kjer se po svoje deluje prav tako izvir-
za Golfov prestol bije vse bolj brezkompromisen boj. Še posebno med tekmeci, kot so Peugeot 307, Opel Astra in Ford Focus. V zadnjih mesecih lanskega leta se jim je pridružil tudi novi C4. Citroen je potegnil iz rokava kar dve močni karti, dve ideji, dva alternativna avtomobila, ki odgovarjata povsem različnim zahtevam kupcev, pa čeprav se razlikujeta le po obliki zadka in številu vrat. V našem primeru gre za družinsko
Motor:
-	4-valjni turbodiesel, common rail, 16V
-	prostornina: 1560 cm1 -največja moč: 110KM(80kW)
-	navor: 240 Nm pri 1750/min
no in estetsko posrečeno kot kupe, če ne še bolj. Vsaj za spoznanje.
Razlike med obema izvedbama pogojuje predvsem drugačen zadek. Dodaten par vrat zadaj je sicer izboljšal vstop v zadnji del vozila, hkrati pa zožil sprednjega. In tisti, ki po telesnih merah sodijo med večje ali obilnejše, bodo pri vstopanju v vozilo to opazili. Kompromis je pri 5-vratni različici v korist obojih, tako prednjih kot zadnjih potnikov, medtem ko je v kupeju pretežno na voznikovi in sopotnikovi strani. V obeh primerih pa nova platforma, ki je skupna obema, z dolgo medosno razdaljo vpliva na notranjo dolžino. V veliki meri tudi zadaj in sicer toliko, da
kolena med vožnjo niso ogrožena. Sploh je 5-vratna različica s tega vidika prijaznejša in prostorsko veliko bolj funkcionalna in praktična.
Ergonomija, sedežne nastavitve in prilagodljiv volan hitro pričarajo dobro počutje in domačnost ter na izbiro tudi prijeten vonj notranjosti, kar je ob volanu s fiksnim srednjim delom, obkroženim z različnimi upravljalnimi gumbi, ena od -lahko bi rekel - ekskluzivnih
obraz.
Motor, 1.6-litrski HDI (močnejši od dveh enakih) je plod skupnega sodelovanja med PSA-jem in Fordom. Sodi v novo generacijo dizelskih motorjev s skupnim vodom in po zmogljivostih nima več kaj zavidati večjim 2-litrškim turbo-dizlom. Tudi v C4 je dokazal pričakovano živahnost, progresivnost in odločnost, ki nikoli ne odgovori z grobostjo, ne v različnih urbanih okoljih in še
novosti C4. Tako kot velik zaslon pod vetrobranskim steklom z novo grafiko in preglednostjo v vseh svetlobnih pogojih, ki ne zbledi niti v primeru, ko nam močno sonce sveti v
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 192 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 11,2 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 6/4/4,7 l/100km
-	testno povprečje: 7,41/100 km
manj na avtocesti. Na nizko povprečje porabe goriva vpliva tudi tekoč, toda dolg 5-sto-penjski ročni menjalnik. Novo podvozje zagotavlja odlično vodljivost, zanesljivo varno lego, k čemur prispeva svoje tudi elektronski nadzor stabilnosti ESP, predvsem pa skupaj z novim okoljem zelo prijeten občutek med vožnjo, ki se ga je težko znebiti.
Aleksander Krebelj
Derma Art Doo
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Depilacija <■ kako se je lotiti?
Imeti gladko kožo je vedno bolj pomemben ideal sodobne ženske. Zato je depilacija postala ena izmed njenih najpomembnejših lepotnih nalog. Da ob dotiku svilnate kože neznansko uživajo tudi moški, pa tako ali tako ni nobena skrivnost.
Hiter razvoj družbe v zadnjem stoletju je v vseh pogledih prinesel več svobode tudi lepšemu spolu. Ob sproščenem in udobnem načinu oblačenja se izraziteje kaže želja po čim manjšem številu dlačic na nekaterih delih telesa.
Skorajda obvezno je odstranjevanje dlak na nogah - tudi po rokah, podpazduhah, nad zgornjo ustnico. Mlajša dekleta “popazijo” tudi na svoje trebuščke, saj so kratke poletne majčke modni trend že nekaj let. Da urejevanje poraščenosti na intimnih ženskih delih, ni le fetiš maloštevilne skupine žensk, je danes jasno in samoumevno, spada namreč že v osnovno higieno.
Med vsemi znanimi metodami odstranjevanja je lasersko odstranjevanje motečih dlačic najučinkovitejše in dolgotrajno. Pred prihodom na laserski poseg je pomembno vedeti, da dlačice vsaj mesec dni pred tem ne smejo biti izpuljene, ni potrebno, da so dolge, pomembno je, da ostanejo v koži. Tako lahko laserski žarek potuje po dlačici do njenega korena in Uniči celice, ki so odgovorne za ponovno rast dlake.
Daniela Truden, wwwdermaart.si
y T®[SIK
ima Gšapdiui Brežice on lM®oy Sevmbca
Veliki udarec /
The big Bounce
Življenje Jacka Ryana (Ovven Wilson) je razmeroma enostavno. Deska, tu in tam koga prevara, vsekakor idilično... vse dotlej, dokler se ne pojavi ženska - lepotica (Sara Foster) z enostavnim plam om, ki jima bo obema omogočil, da obogatita. Vse, kar mora narediti Jack, je, da vstopi v hišo kot siromak in odide kot bogataš. Malo kraj. Polno smeha.
Lahki dialogi, sočna avantura in velikani
filma (Morgan Freeman, Gary Siniše, Charlie Sheen). Vsi so del komedije, polne režijskih sprememb Georga Armitaga (Grosse Point Blank), narejenih po romanu Elmora Leonarda (Get Shorty).
Van Helsing
Van Helsing (Hugh Jackman) je lovec na pošasti, ki dobi od tajne organizacije nalogo, da v mračni Transilvaniji porazi zle sile. Tam prepozna svet, ki še vedno tiči v preteklosti in v katerem so legendarna bitja nekaj povsem običajnega. Pokrajini vlada zloben, močan in nepremagljivi vampir grof Drakula (Richard Roxburgh).Van Helsing ga mora uničiti, pri nalogi pa mu pomaga ciganska princesa Anna (Kate Beckinsale).
Preden se lahko soočita z grofom Draku-lo, se morata spopasti še z vampirskimi nevestami, Frankensteino-vo pošastjo, volkodlaki.
Wasabi
Hubert je policijski inšpektor mehkega srca, vendar precej grobih prijemov. Ko je nevede pretepel načelnikovega sina, je prisiljen vzeti krajši dopust. Nerad pristane in se odloči posvetiti zasebnemu življenju, ki gaje že zdavnaj zanemaril. Preseneti ga klic z Japonske. Odvetnik mu sporoča, da je Miko, ljubezen njegovega življenja, ki je izginila pred 20 leti, umrla v nenavadnih okoliščinah. Vendar pa ga ni pozabila, pustila mu je dediščino. Za njo je ostalo mnogo več kot samo oporoka, še več od darila, več od težav. Zapustila mu je presenečenje, ki ga ni nikoli pričakoval.
Rubriko je pripravila:
VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
moda
Za tiste bolj radovedne modne ljubitelje naredimo korak proti naslednji modni sezoni pomlad/poletje 2005! Najbrž ste že marsikaj zasledili in marsikaj še boste.
Začnimo pri barvah, ki nas bodo spremljale ob lepih spomladanskih in poletnih dneh. Začnimo z najbolj svežo in tipično za takšne dni - belo. Najbolj priljubljena kombinacija bo bela s srebrno in sicer v vseh slogih, od športnega do klasike, vključno z modnimi dodatki v belem. Prav tako bosta aktualni poletni barvi roza in oranžni v vseh odtenkih, celo kombinirani skupaj bosta prav tako primerni za vsa oblačila in vse sloge. Delujeta zelo sveže in privlačno. Zelo sveža in hkrati zanimiva paleta barv so odtenki barve limone in odtenki modre barve. Seveda to niso vse barve, ki nas bodo obdajale v prihodnji sezoni.
Če naredimo še korak k slogom, nekaj zagotovo drži.
Pred časom je bilo tako, da je bil slog en sam, naj bo to safari, romantični, športni... Zadnje čase pa se oblikovalci poigravajo in imajo več domišljije, kar pomeni, da sloge mešajo, kombinirajo in na koncu dobijo poseben in enkraten nov slog. Zelo priljubljen in za poletje idealen slog je “cowboy” romantika, malce “gipsy” in veliko ženskosti v pisanih in svežih barvah. Modna bodo dolga krila z razporki, ki plešejo okoli ženskega telesa, globoki dekolteji, rute na glavi - enostavno zapeljivo in žensko.
Prav tako ostaja aktualen afriški slog s svežimi kroji in bolj zapeljivimi kosi. Dolge obleke, krila, ki plešejo in se ovijajo okoli teles, v naravnih barvah, z modnimi dodatki, kot so ogrlice, rute, pasovi. Poslovni slog bo daleč od togega in strogega, z nežnimi barvnimi odtenki, nežnimi in lahkimi materiali, ki ne bodo oprijeti.
Še vedno bo očarljiv in zapeljiv slog, ki pelje v Indijo, pa v Safari, skratka tja, kjer je veliko eksotike, kjer so naravne barve. Vse vrste oblačil, naj bodo to hlače, krilo, jakne, dodatki, vse je izjemno. Razne modne kombinacije slogov pa še zdaleč niso vse. Tudi 50. leta še niso izumrla, veliki modni oblikovalci se od teh nikakor ne morejo posloviti. Pisane barve, kratke hlačke, bluze, zavezane tako, da je popek viden, obleke, zgoraj ozke, spodaj široke. Dobra novica za tiste, ki ne marajo oprijetih kril, so široka krila, kombinirana z oprijetimi bluzami ali sakoji.
To so le nekatere novosti za sezono, ki prihaja, da se boste lahko pripravili nanjo in počasi pozabili na zimo, vsaj kar zadeva oblačil. Pravi modni ljubitelji se namreč veselijo prav vsake modne sezone, da se lahko igrajo s slogi, materiali, barvami in poskušajo vedno kaj novega.
Lea Šinko Štraus
Radanovič Brežice d.o.o.
Černelčava ulica 5,	Tel.: 07/49-92-150
8250 Brežice	Fax: 07/49-92-172
www.volkswagen.si
Ostanite hladni... Polo s klimo že za 2.199.000 SIT.
Pol°
Slika je simbolna. Cena velja za Polo basis \2 40 kW s tremi vrati. Skupna poraba: 531/100 km. Emisije C02:139 g/km. Število vozil In modelov je omejeno.
Porsche Slovenija d.o.o., BravniCarjeva 5,1000 Ljubljana
Sava Glas, 3-2.2005
ŠPORT
atletika
JT
jubilej
Petanova z novimi rekordi
Dunaj - Na odprtem prvenstvu Avstrije v mnogobojih v dvorani je v konkurenci 24 mnogobojk Maja Petan povsem nepričakovano opravila z vso konkurenco. Osvojila je 1. mesto v absolutni članski konkurenci, bila je boljša celo od avstrijske članske državne rekorderke Elisabeth Pllazotte. Postavila pa je tudi nov mladinski državni rekord za starejše mladinke v peteroboju - 3655 točk.
Najuspešnejši z devetimi medaljami
Ljubljana - Na atletskem prvenstvu Slovenije v dvorani za mlajše mladince so bili zelo uspešni mladi brežiški atleti, ki so kar devetkrat stali na zmagovalnih stopničkah. Osvojili so štiri zlate in pet bronastih medalj. Po številu osvojenih odličij je bil brežiški atletski klub daleč najuspešnejša atletska organizacija v Sloveniji.
Katana je praznovala
Globoko - Društvo borilnih veščin Katana iz Globokega je obeležilo 10-letnico uspešnega delovanja, kar so počastili s srečanjem svojih članov in njihovih družin. Društvo nastopa samostojno od leta 1998, prej pa je delovalo v okviru športnega društva Policist, kije imelo boštanjsko, sevniško in globoško sekcijo. Takrat je v Globokem treniralo 35 otrok, od teh pa sta sedaj aktivna le še Vanja Preskar in Gorazd Kostevc.
\wv
rokomet
Drugi krog začeli z zmago
Rades - Članom slovenske moške rokometne reprezentance je po uvodnih treh tekmah v El Menzahu kazalo sijajno, po zmagah nad Kuvajtčani, Islandci in Alžirci so se naši spogledovali celo z najbolj odmevno uvrstitvijo v zgodovini svetovnih prvenstev, na koncu pa je prišla streznitev. Slovensko izbrano vrsto sta poraza s Češko in Rusijo pahnila v zelo neugoden položaj, priložnost za visoko uvrstitev v drugem delu zaključnega turnirja pa je splavala po vodi. Izbranci Slavka Iveziča tako v drugi del niso prenesli niti ene točke, v drugem delu pa jih čakajo zelo močni in neugodni tekmeci: Grčija, Tunizija in Francija.
Slovenska izbrana vrsta po zmagi nad Kuvajtom (34:17), Alžirijo (33:27) Islandijo (34:33), v dvobojih s Češko in Rusijo ni sprostila svojih rezerv; na prvem obračunu s Češko so jo pokopale številne zapravljene priložnosti v napadu, enake slabosti še večjih razsežnosti pa so se ponovile v dvoboju z Rusijo. “Dvoboja s Češko in Rusijo sta potrdila, da lahko premagamo tekmeca, le če igramo 100-odstotno. Če nam pade zbranost, kar je bilo vidno predvsem na zadnjih dveh tekmah, potem postanemo ranljivi, pa tudi vratarji niso svojega dela opravili najboljše. Mislim, da bo za uvrstitev med osem najboljših, kar sem napovedal pred prvenstvom, potrebno zmagati dvakrat, za kar imamo dobre možnosti, seveda pa bo potrebno na vseh treh tekmah igrati kvalitetneje, z več žara, borbenosti, discipline in strpnosti “ je dejal direktor reprezentance Stane Ostrelič, ki pričakuje, da bo na koncu vseeno zmagal kolektiv. Trd oreh je bila že prva tekma v drugem krogu z Grčijo, ki so ga uspešno strli z rezultatom 37:29, v vratih se je dobro odrezal tudi Pišečan Gorazd Škof, da o srečanjih proti Tuniziji in Franciji ne izgubljamo besed, je še dodal Ostrelič.
Petanova je tekla svoj rezultat v okviru pričakovanj, nato pa je po “povprečnem” nastopu v finalu eksplodirala v metu krogle in dosegla osebni rekord (11,72 m), odlično pa je skakala tudi v daljino (550). V teh dveh disciplinah je dosegla najboljše rezultate med vsemi tekmovalkami, zadnjo disciplino pa je odtekla zelo rutinirano, s čimer si je priborila prvo pomembno mednarodno zmago. Najuspešnejša “fitovka”, v Maja Petan prejšnji sezoni je osvojila kar deset naslovov državne prvakinje, in druga najboljša mlajša mladinka med slovenskimi atletinjami bo sedaj napadala znamko 3700 točk, o svojem uspehu pa pravi: “Pred tekmo sem upala, da bom dosegla čim boljši rezultat in sem ga, najbolj pa sem zadovoljna s tekom in kroglo. Sicer pa bom trdno trenirala še naprej, vsak dan po dve do tri ure, mnogoboju pa se ne nameravam odpovedati, saj so treningi več disciplin bolj zanimivi. Mislim, da bi si brežiški atleti zaslužili veliko boljše razmere in dvorano, saj je že tako težko usklajevati šolo in treninge, ki pa so povrhu vsega še na različnih lokacijah. Konec februarja me čaka državno prvenstvo, sicer pa upam na dober rezultat na letošnjem evropskem prvenstvu za starejše mladinke v Kaunasu. Trenerji napovedujejo vrhunec moje mladinske konkurence prihodnje leto na svetovnem mladinskem prvenstvu v Pekingu, tako da bo to leto kar naporno.” M. K.
Prva zvezda tekmovanja je bil Rok Deržanič, saj se je izkazal kar s tremi naslovi prvaka. Zmagal je v teku na 60 m z ovirami (8,12), bil najdaljši v skoku v daljino (679 cm) in najvišji v skoku v višino z novim osebnim rekordom (200 cm). Omeniti še velja, da je Deržanič na mitingu, ki se je prejšnji vikend odvijal prav tako v slovenski prestolnici, v teku na 60 m z ovirami za mlajše mladince dosegel fantastičnih 8,05 sekunde, kar je nov slovenski državni rekord v dvorani za mlajše mladince.
Med zmagovalce na državnem prvenstvu se je vpisal tudi Mitja Ogorevc v teku na 60 mv. V tej disciplini je nastopilo kar petdeset mladih šprinterjev. Zmaga ni bila presenečenje, presenečenje pa je bil zmagovalni čas - 7,10 sekunde. Mitja je postal najhitrejši atlet v šestindvajsetletni zgodovini brežiškega atletskega kluba.
Po letu odsotnosti zaradi poškodbe kolena se je z dvema bronastima medaljama na tekmovanja uspešno vrnil Denis Butara. Tretji je bil v finalu teka na 60 m z ovirami z osebnim rekordom 8,37 sekunde, tretji pa je bil tudi v skoku v daljino s 617 cm. 3. mesto je v skoku v daljino osvojila tudi Maruša Deržanič, ki pa se ji je v troskoku obnovila neprijetna poškodba stopala odrivne noge in morala je končati s tekmovanjem. S svojim nastopom je bila zadovoljna Tjaša Hojnik, ki je osvojila svojo prvo medaljo na mladinskih prvensfvih. V skoku s palico je preskočila 3 mm in osvojila 3. mesto.
Kot najmlajši finalist teka na 60 m z ovirami se je predstavil Gregor Smukovič, ki se je izkazal z osebnim rekordom 8,41 in osvojenim 4. mestom.
Karmen Molan
Vse od začetka ju-jitsa v Posavju oktobra 1994 so se borci v belih kimonih in njihovi mentorji še iskali, prilagajali, učili, v ta namen pa so ustanovili tudi krovno organizacijo Ju-jitsu zvezo Slovenije, ki ima sedež v Sevnici. Leta 1998 je padla odločitev in Stane Preskar, Jože Ferenčak in Damir Urek so v Globokem ustanovili samostojni klub, kot njegov simbol pa so izbrali katano, samurajski meč. Ta predstavlja čistost tehnike, ostrino nastopa in predanost ideji, kar so prav od začetka vodila ekipe iz Globokega. Predsednik kluba Stane Preskar pravi, da če so s svojimi napori z ulice spravili vsaj enega mladostnika, mu vlili samozaupanje, načela vztrajnosti in korektnosti, so s tem v celoti upravičili svoj obstoj. Do danes se je v klubu izmenjalo 205 športnikov, trenutno pa klub skupaj z upravnim odborom šteje 78 članov. Katanci so dosedaj osvojili okrog 130 naslovov državnih prvakov, preko 390 medalj, krona njihovega dela pa je 5 medalj z evropskih prvenstev, prav toliko iz final evrokupa ter štiri medalje iz lanskega svetovnega prvenstva v Madridu.
SSS&Sil
strelstvo
Nista razočarala
Munchen - Iz enega najmočnejših večdnevnih strelskih turnirjev na svetu so se vrnili člani slovenske reprezentance, v kateri sta bila tudi dva posavska tekmovalca. V konkurenci dobitnikov medalj olimpijskih iger ter svetovnih in evropskih prvenstev sta se solidno odrezala, saj jima je uspelo ponoviti svoje doslej najboljše dosežke. Brežičan Srečko Vidmar jih je v streljanju z zračno pištolo prvi tekmovalni dan
celo za spoznanje presegel. S 561 krogi od 600 možnih je prvič v karieri premagal doslej nepremagljivega reprezentančnega kolega Simona Simoniča iz Juršincev in na koncu osvojil 22. mesto. Drugi dan je s 553 krogi zasedel 38. mesto.
Leskovčanka Jelica Maj-storovič je s 388 in 387 krogi od 400 možnih oba dneva končala na 48. mestu. Za kriterij-sko normo za nastop na februarskem evropskem prvenstvu je zaostala za vsega en krog, Vidmar pa za tri. Da je bila v bavarski prestolnici konkurenca resnično velika govori podatek, da je naš najboljši strelec vseh časov Rajmond Debevec z odličnimi 594 krogi pristal na zanj skromnem 19. mestu.
Robert Perc, Srečko Krope, Vita in Vanja Preskar ter Dejanu Kink
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Ju-jitsu zveze Slovenije Srečko Krope, pozdravil pa jih je še legendami Miro Deželak, ki je bil pionir te borilne veščine v Posavju. Na prireditvi so podelili številne plakete, prejeli so jih dolgoletna borca Vanja Preskar in Gorazd Kostevc, glavni protagonist dela v klubu Stane Preskar, za 10-letno delovanje pri vzgoji in treniranju otrok pa trener Jože Ferenčak. Robert Perc, podpredsednik Ju-jitsu zveze Slovenije, je pod posebnimi pogoji podelil pas 1. dneva za dolgoletno delo Jožetu Ferenčaku, za odličja in tekmovalne uspehe pa je izredni mojstrski pas prejel tudi Zlatko Rizvič. Na predlog kluba iz Globokega je Perc za uspehe na tekmovalnem področju podelil še rjav pas 1. dneva Viti Preskar, njeni sestri Vanji Preskar pas 2. dneva, Dejanu Kinku pa pas 3. dneva.
Mojca Kosem
Srečko Vidmar in Jelica Maj-storovič
ntsls
RENAULT
Temeljito pregledana
po 105 točkah
Posebne ugodndSjMfi^nakupu rabljenih vozil v februarjuHMožnost nakupa staro za starozelmpgoden^kredit ali na položnice. ObiŠGitejfffSm^preprieaite.
Renault Finar
OSvfe
TPV AVTO, BREŽICE
TPV AVTO 4.O.O.. Kandljoka 30, BOOO Novo M*»to
-
Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice
Ifelal §? 4£> 11	4-J -H =)D4
KRONIKA
stran 11
Nova avtocesta - nova nevarnost za nesreče
Krško, Brežice - Nov avtocestni krak skozi Posavje pomeni novo potencialno nevarnost za prometne nesreče, kjer morajo posredovati ekipe za zaščito in reševanje. Avtocesta z dvema med seboj nepovezanima pasovoma zahteva drugačen pristop k reševanju, zato so se reševalci, policija, gasilci in nujna medicinska pomoč na skupnem sestanku dogovarjali, kako usklajeno delovati. Za učinkovito reševanje je pomembna podrobna informacija tistega, ki o nesreči obvesti operacijsko komunikacijski center.
Obračanje na avtocesti po pasu v nasprotno smer je prepovedano za vse udeležence v prometu, tudi za reševalce, če hitijo na kraj nesreče pod odprtim prometom. Zato bodo v primeru nesreče očividci najbrž začudeni, ko bodo reševalci peljali mimo, da bi lahko obrnili na izhodnih ali cestninski postaji ter se v pravilni smeri vožnje vrnili na kraj dogodka. Marsikdo bo ob tem komentiral, da gre za izgubljanje dragocenega časa, ker v paniki ne bo razmišljal, da reševalec pač ne sme ogrožati drugih voznikov in sebe.
Kaj moramo vedeti kot občani, da bomo znali pravilno reagirati, če bomo kdaj na avtocesti priča prometni nesreči? Policija pričakuje sporočilo na
številko 112 ali 113 in predvsem, da bo operater dobil natančne podatke o kraju dogodka, na katerem voznem pasu se je zgodila nesreča in tudi o pristopu do nesreče. Tisti, ki sporoči o nesreči, ne sme biti nestrpen ob vprašanjih operaterja. Pomemben je podatek o številu poškodovanih, zelo pomembno je, če so ukleščeni, če je avto zajel požar in če je v bližini morda vozilo, ki prevaža nevarne snovi. Ob natančnem podatku bo lahko operater pravočasno aktiviral sočasni prihod večjega števila ekip na kraj nesreče in ne šele po zamujenem času. Prav tako podrobnejši opis prepreči po nepotrebnem prihod večjih ekip, kjer morda reševalci zato zamudijo drug kraj ne-
sreče, kjer bi bili resnično potrebni. Zato naj ob sporočanju o nesreči na avtocesti ali kod drugod velja najprej pravilo zbranosti klicatelja, ki si za to vzame čas na kraju dogodka in ne kliče le “od daleč” z mobilnega telefona. Če kličete s telefona za klic v sili na avtocesti, dobi operater na cestninski postaji avtomatsko podatek, od kod je klic in predstava o kraju nesreče ni sporna.
Enote za zaščito in reševanje v Posavju v primeru vseh nesreč pričakujejo, še posebno tistih na novi avtocesti, sodelovanje pri obveščanju, saj so v takih primerih občani s preudarnimi informacijami enakovreden člen v akciji reševanja življenj. B.D.
Je “žlahta” res raztrgana plahta?
Brežice - V občini, kjer so zelo popularna anonimna pisma, se je (končno) pojavilo še eno. Tokratno govori o domnevnih sorodstvenih vezeh med ravnateljico OŠ Brežice Marijo Lubšina Novak ter Katjo Rožman, kije na tej šoli poučevala s ponarejeno diplomo.
Na OŠ Brežice je od leta 2002 poučevala Katarina Rožman, ki je imela ponarejeno tako potrdilo o opravljeni maturi kot potrdilo o diplomi na Pedagoški fakulteti. Ko je na podlagi anonimnega pisma zadeva prišla na dan, je kvazi učiteljica dobila sklep o prepovedi dela.
Katarino Petrovac, sedaj Rožman, ki je prej živela na Mimi na Dolenjskem, je v Krško pripeljala ljubezen. Še kot domnevna študentka je dobila zaposlitev na brežiški osnovni šoli, kjer je bila zaposlena za določen čas. Ker so od nje za-
htevali diplomo, je čez čas to tudi prinesla in sodelavci se spominjajo, s kakšnim pom-pom so omenjeno diplomo tudi proslavili. No, izkazalo seje, da so vse te diplome lažne in ponarejene in s tem so se ukvarjali na Policijski postaji (PP) Brežice. Darko Gerjevič, komandir PP Brežice, pravi, da so svoj del posla policisti že opravili in ovadbo poslali na Okrožno državno tožilstvo Krško.
Tokratno anonimno pismo, ki se je pojavilo v javnosti in prihaja iz Ljubljane (?), pa pravi, da bi bilo dobro preveriti sorodstvene vezi med Katjo Rož-
man in ravnateljico OS Brežice Marinko Lubšina Novak, češ, da bodo odkritja zanimiva.
Ravnateljica ne želi komentirati anonimnih pisem, ne skriva pa nikakršnih razmerij. Povedala je, da je omenjena delavka snaha njene nekdanje svakinje, se pravi snaha sestre njenega nekdanjega moža, s katerim živita ločeno že pet let. Darko Gerjevič s PP Brežice pa pravi, da je bilo v postopku preiskave ugotovljeno, da nihče drug ni bil vpleten v to kaznivo dejanje in da gre izključno za individualno krivdo. N.Č.C.
Poledica bila usodna
Velike Malence, 24. januar - Osebno vozilo s štirimi potniki je na “ledeni” ponedeljek nekje med Velikimi Malencami in Globočicami zapeljalo s ceste in se prevrnilo na streho v potok Globočec. Vsi potniki so se sami rešile iz vozila in jo odnesli ^ez poškodb, gasilci pa so vozilo z avtodvigalom postavili na kolesa in ga odvlekli na bližnje dvorišče. Do onesnaženja potoka z nevarnimi snovmi po besedah gasilcev ni prišlo.
Do nesreče pa je prišlo tudi v Trnju, kjer se je voznik rešil iz avtomobila kar sam, o nezgodi pa dovolj pove že sama fotografija.
Bolgar povozil svojega kolega
: Jesenice na Dolenjskem, 22. junuar - Okrog pete ure popoldne I ^4-letni državljan Bolgarije vozil tovorni avtomobil s polprik-^Pnikom po avtocesti številka A2 proti Ljubljani. Na Jesenicah s? dolenjskem je zapeljal z avtoceste na parkirni prostor ob bencinom servisu Petrol. Ko je pripeljal na izvozni krak D za smer . Senice na Dolenjskem, je vozilo ustavil z namenom, da bi ga jj. ratno parkiral ob levo stran kraka oz. vozišča, gledano v smeri J'“Sove vožnje. Med vzratno vožnjo je z zadnjim delom vozila pj el 43-letnega državljana Bolgarije, ki je pred tem v bližini vQav tako parkiral svoj tovorni avtomobil. Pešec je padel pod to-
Voz''° s polpriklopnikom, ki gaje kotalilo po celotni dolžini, 0 5a Je zadobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju umrl. Zoper povzročitelja prometne nesreče je bila podana . ei>ska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Krškem.
Pijan voznik povozil policista
Krmelj, 31. januar - 35-letni občan iz okolice Sevnice je zvečer vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Šentjanža proti Krmelju. Ko je z vozilom pripeljal v bližino odcepa za zaselek Koludeije, ga je pravilno z rdečo lučjo ustavljal 28-letni policist Postaje prometne policije Krško. Voznik na znak policista ni ustavil, temveč je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v smer policista in ga s prednjim levim delom vozila tudi zadel. Hudo ranjeni policist je obležal na vozišču, voznik pa je z vožnjo nadaljeval še okoli 500 m in se nato ustavil. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da je voznik upravljal osebni avtomobil brez ustreznega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola, saj je napihal kar 2,25 g/kg alkohola. Zoper povzročitelja nesreče bo podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Krškem.
Zasegli puško
Sevnica, 24. januar - Policisti so 39-letnemu občanu iz okolice Sevnice zasegli avtomatsko puško M70 kalibra 7,62 mm in 15 pripadajočih nabojev. Občan je orožje in strelivo posedoval brez ustreznih dovoljenj in bodo zato zoper njega podali kazensko ovadbo na Okrožno državo tožilstvo v Krškem.
Krška tožilka v državnotožilskem svetu
Slovenija, Krško - Začasni vodja Vrhovnega državnega tožilstva Franc Mazi je konec lanskega oktobra razpisal volitve v državnotožilski svet. Potekale so ta mesec, vanj pa je bila izvoljena tudi Barbara Jenkole-Žigante.
Državnotožilski svet, ki ima sedem članov, daje mnenje o primernosti kandidatov za sprejem v tožilsko funkcijo in odloča o napredovanju tožilcev. Sestavljajo ga generalni državni tožilec, njegov namestnik, enega člana pa imenuje minister za pravosodje, ki ga izbere med vodji okrožnih državnih tožilstev. Tokrat je imenoval vodjo kranjskega okrožnega tožilstva Ireno Kuzma. Štiri člane izvolijo tožilci sami; enega med vrhovnimi državnimi tožilci, enega med višjimi in dva med okrožnimi državnimi tožilci, ki pa ne smejo imeti vodstvenih položajev.
Na volitvah je 186 državnih tožilcev od 191, kolikor je vpisanih v volilni imenik, izvolilo štiri nove člane sveta. Med vrhovnimi državnimi tožilci je bila izvoljena Katja Urbanija Kolenc, med višjimi Branka Zobec Hrastar in med okrožnimi Stanislav Boštjančič in Barbara Jenkole Žigante.
Državnotožilski svet bo imel le šest članov, saj začasni vodja vrhovnega državnega tožilstva nima namestnika. N.Č.C.
Veliko prahu o prvi pomoči
Slovenija - Nov zakon o cestnem prometu poleg zaostrovanja kazni prinaša tudi nekaj prednosti. Ukinja polletne tehnične preglede in uvaja enotne slovenske registrske tablice. Za nova vozila pa predpisuje nove komplete prve pomoči, kar je med vozniki povzročilo precej nejevolje.
Od L januarja je v praksi zaživel pravilnik o kompletu prve pomoči za voznike avtomobilov in motorjev, po katerem je zdaj dokončno jasno, da bodo z novim kompletom morala biti opremljena le vozila, ki bodo pri nas prvič registrirana po L januarju 2005, za ostale voznike pa velja prehodni rok treh let. A pravilnik izpušča nekatere, za voznike pomembne podatke, kot je na primer ta, ali bodo lahko vozniki, ki v svojih vozili že imajo “star” komplet prve pomoči, še naprej uporabljali tega ali pa bodo morali vsi še do konca leta nabaviti novega. Če v vozilu ne bo brezhibnih predpisanih naprav ali opreme, kamor po 1. januarju sodi tudi nov komplet prve pomoči, lahko policisti kaznujejo z globo v višini 30.000 SIT. Cena Tosaminega kompleta naj bi sicer znašala okoli 6.500 SIT za avtomobilsko različico ter 4.500 SIT za motorje, pravilnik pa onemogoča, da bi si vozniki le dopolnili obstoječe komplete za prvo pomoč in sicer s posebnim napisom in zunanjimi merami embalaže kompleta. M.K.
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Denacionalizacija -dedovanje
Vprašanje:
Pokojnim zakoncem je bilo z isto odločbo podržavljeno vsakemu do ene polovice skupnega premoženja. Mož, ki je umrl prvi, je z oporoko prepustil vse svoje premoženje ženi, ta pa je tudi napravila oporoko in določila za svoja oporočna dediča zakonca, s katerima se je dobro razumela in ki sta ji za časa njenega življenja tudi veliko pomagala. Odločba o denacionalizaciji se je glasila na zakonca, katerima je bilo premoženje podržavljeno. Ker nista imela svojih otrok in ker je po smrti moža vdova z oporoko določila vas in vašega moža za dediča vsega premoženja, vas zanima kakšni so nadaljni izgledi za dedovanje, če se omenjena oporoka ne bo priznala. Ali mora zapuščinsko sodišče uvesti postopek po obeh zakoncih, ali samo po vdovi zakonca, ki je umrla zadnja, in ali se mora upoštevati oporoka vdove ali ne?
Navajate, da je zapuščinsko sodišče uvedlo dedovanje po obeh zakoncih in je svojo odločitev oprlo na določilo 81. člena Zakona o denacionalizaciji, po katerem imajo oporočna razpolaganja napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek le, če je v oporoki to izrecno navedeno. Ker pa take navedbe v oporoki žene dednega upravičenca ni bilo (razumljivo, saj je bila oporoka napravljena leta 1962), se je odločilo, da dedujejo samo nečaki in pranečaki po obeh pokojnikih, medtem ko sta bila ^poročna dediča vdove popolnoma prezrta. Sprašujete, če lahko sodišče za zakonite dediče določi tudi osebe, ki z zapustnikom niso v sorodstvu (mož zapustnice z nečaki ni bil v krvnem sorodstvu) in kako je mogoče, da po desetih letih trajanja tega postopka lahko pride do sodnega izida, ki je v popolnem nasprotju z dokaznim gradivom?
Odgovor:
Prvo neizpodbitno dejstvo je, da morajo biti zakoniti dediči z zapustnikom v krvnem sorodstvu, če to niso, ne morejo dedovati. Dedovanje se praviloma uvede najprej po dednem upravičencu, ki je prvi umrl in se ugotovi, kdo so njegovi dediči, nakar se uvede dedovanju po zakoncu dednega upravičenca in se ugotovi, kdo so njegovi (njeni) dediči.
V danem primeru se sodišče pri odločitvi o tem, kdo so dediči po zakoncih, ni oziralo na zgoraj navedeno pravilo in je uvedlo dedovanje istočasno po obeh pokojnih denacionalizacijskih upravičencih. Pri svoji odločitvi seje oprlo na 81. člen Zakona o denacionalizaciji (ZDEN), ki priznava pravni učinek oporočnih razpolaganj samo, če je to v oporoki izrecno navedeno, v nasprotnem primeru, če to ni izrecno navedeno, pa samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. Pri tem se poraja upravičen dvom, ali je taka odločitev sodišča, da dedujejo po obeh zakoncih dediči, ki so dejansko zakoniti dediči samo enega zakonca
(od moža zapustnice niso), pravilna.
Čeprav je namen zakonskega določila 81. člena ZDEN preprečiti učinkovanje oporočnih razpolaganj iz časa, ko upravičenec praviloma še ni mogel vedeti, da utegne njegova zapuščina obsegati tudi denacionalizirano premoženje na dedovanje tega premoženja, se to določilo ne more vedno dobesedno uporabljati, ker je potrebno upoštevati tudi druge okoliščine, določene v zakonu.
Menim, da je v obravnavanem primeru sodišče določilo 81. člena obravnavalo prestrogo v tistem delu, ko pravilo zahteva, da mora biti tudi izrecno navedeno. To namreč ne pomeni, da bi moral zapustnik premoženje opisati v formalni obliki (na primer z navedbo parcelne številke in podobno), marveč pomeni to, da mora iz oporoke jasno in nedvoumno izhajati, da je bila to dejanska volja oporočitelja tudi, če bi podržavljeno premoženje imel v posesti. Ostale okoliščine, ki to dejstvo potrjujejo, pa so dokazljive.
Iz odločbe Ustavnega sodišča (Uradni list RS št. 11-677/01 z dne 16. 2. 2001) nedvomno izhaja, daje glede dedovanja denacionaliziranega premoženja smiselna tista rešitev, ki krog dedičev čim bolj približuje tistemu, kakršen je bil ob smrti zapustnika. Citirana ustavna odločba izrecno navaja: “Zakon o denacionalizaciji je pred trenutek, ko obstaja zapuščina, postavil samo trenutek, po katerem se presoja krog dedičev (in njihova dedna sposobnost), ne pa tudi trenutka prehoda zapuščine na dediče”. Ker v obravnavanem primeru ob pravnomočnosti prve odločbe o dedovanju po pokojni vdovi denacionalizacijskega upravičenca, to je leta 1962, nekaterih dedičev, ki jih sedanja odločba o dedovanju denacionaliziranega premoženja navaja, ni bilo živih, dedič pa je lahko samo tisti, ki je bil živ ob uvedbi dedovanja (125. člen Zakona o dedovanju), je nesporno, da imata pravico do dedovanja tega denacionaliziranega premoženja samo oporočna dediča, določena s prvim sklepom o dedovanju in samo onadva lahko dedujeta tudi denacionalizirano premoženje. Sklep o dedovanju, ki je bil izdan v prejšnjem zapuščinskem postopku, je v tem primeru določal, da sta to (torej vi in vaš mož) resnična upravičenca, ker je oporoka v prejšnjem postopku temeljila na obstoječih pravno pomembnih razmerjih do zapustnice.
KANAL 2000
informativni TV kana! v občini Sevnica
RAZVEDRILO
SavaGfc, 3.2.2005
L
i
10R0SK0P
OVEN
Pričakujete, da bo nekdo opazil vaše ideje. V zadnjem hipu se bo pojavila oseba, ki bo razumela, kar je bilo za druge nejasnega, in postali boste zmedeni. Zmedeni, ker ste že pozabili, kako je biti zaljubljen.
BIK
Združite svoje interese s preverjenim timom, ki obljublja uspešno sodelovanje. Uspeh na enem prinaša manjši neuspeh na drugem področju. Ne dopustite, da bi napetosti v družinskem življenju pokvarile vaš življenjski optimizem.
DVOJCKft
Soočate se z novimi dilemami, saj vas nekdo nagovarja k tveganemu finančnemu poslu. Resda so obljube mamljive, vendar premislite, pri tem pa poslušajte bližnje. Družina se bo ponovno izkazala kot nepremagljiva podpora.
RAK
Splet okoliščin vas bo prisilil, da boste sprejeli novo vlogo, ki vam jo nalagajo službene obveznosti. Ker ste iznajdljivi in prilagodljivi, vam bo šlo dobro od rok. Ne postavljajte na kocko ljubezenske varnosti, ki vam jo nudi partner.
LEV
Z dovolj energije in močne volje boste uresničili že zdavnaj začrtan cilj. Čeprav se zdi, da vas zna to izčrpati, boste dobre volje in za zgled svojim sodelavcem. Zadovoljstvo vas bo spremljajo tudi na intimnem področju.
DEVICA
Končna poslovna pogajanja bodo povsem odvisna od vaših diplomatskih sposobnosti. V ljubezni delujte zadovoljno, saj se zraven vas nahaja oseba, ki iskreno zadovoljuje vaše čustvene želje in potrebe. Pazite, da se ne zaplete.
TEHTMICft
Ne verjemite vsem govoricam, ki krožijo o vas. Nekdo, ki vas iz neznanega razloga ne mara, si vas na vse pretege želi očrniti pred nadrejenimi. Vendar lahko brez slabe vesti zagovarjate svoje rezul-
tate.
ŠKORPIJON
Včasih ste preveč ambiciozni in preveč pričakujete. Želite profitirati tam, kjer ni vaše področje, zato tvegate veliko finančno izgubo. Namesto tega se raje posvetite tistemu delu, ki ga resnično obvladate. Partner vas bo presenetil.
STRELEC
Sposobnost koncentracije vam omogoča, da uspešno zaključujete posel in že načrtujete naslednjega, z mislijo na velik dobiček. Če ste samski, ne spreglejte truda osebe “v ozadju”. Poslušajte, kaj vam pravi notranji glas.
KOZOROG
Ponovno imate občutek, da ste na vrhu sveta in da mu vladate. In ta občutek vas bo vodil, da boste z obračanjem besed prepričali osebo, s katero se spogledujete že dalj časa. Delujete zelo ambiciozno in želite biti prisotni na vseh straneh.
vodnar
V svojih namenih ste uporni in sodelavci podpirajo vašo angažiranost in poslovno žilico. Ponovno boste izkazali svoje sposobnosti. Partner skuša reševati skupne dileme in pričakuje vašo čustveno podporo. Pazite na svoj svet intime.
RIB!
Ponuja se vam sijajna poslovna priložnost. Obnovite poslovne stike z nekdanjimi partnerji ali se priključite timu sodelavcev, s katerimi imate skupne profesionalne interese. Z ljubljeno osebo ste se ponovno zbližali.
-	>7/39 30 872
faks:	07/39 30 870	1
e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si
c/
7
... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada -knjižna nagrada Danica Pohar,
NHM 16, 8290 Sevnica
2.	nagrada -zgoščenka
Tatjana Lajkovič, Pristava 6, 8273 Leskovec pri Krškem
3.	nagrada - kaseta Ljudmila Bohm,
Jožeta Šavriča 12,
8257 Dobova
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
MOTTA, ARRAS, IGALO, LAPIL, EN, NA, KREMATORIJ, LATERAN, SOK, AKOS, RASTRAL, ROSINANT, ATA, IV, JA, AW, IJ, NIHALO, RADON, ECO, OTEKLINA, TAR, MAHATHIR.
Geslo:
PRIJATELJA ZA VEDNO
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 11.2.2005, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
							AVTOR BOJAN MACUR	SULTANOM UKAZ	BALETNI PLESALEC MOJM1R	PRVI LETALEC	PEVEC KOVAČIČ	RIŽEVO ŽGANJE
P			EZ!		IE		VODJA KMEČ. UPORA GREGORIČ					
							LOVEC NA RAKE					
							POLOŽAJ PRI JOGI		1			
		•7ts• ‘	!					PERZIJSK ZLATNIK NAŠF. SMUČIŠČI					
f	UVOD, ZAČETEK	BLAGO ZA TAPECIRANIH	OSEBNI ZAIMEK	HOKEJSK PLOŠČEK	IGRALKA KRAVANJA	MESTO V NIGERIJI JORGE ICAZA		7			NADZORNIK SVETIŠČ V ST. RIMU	tip
SANJE, FANTA- ZIJA								ARABSKA DRŽAVA	'EL0VADNA PRVINA POTOPU. PARNIK			5
VANADI-F.VA RUDA V OBLIKI KRISTALA	4								8	DUŠAN URŠIČ ITAL. VSTRONON		
PRIPO- VEDNO PESNIŠTVO						KEMIČNI iLEMENT DODATEK K POGODBI						
RENU			MODE- RATORKA RAUH	NIKELJ	PISATELJ FRANCE OTOK V rUAMOTL					3		
MESTO NA KITAJSKEM							BPLEZEN NA VINU VEZNIK				AFRIŠKI VELETOK	ŽENSKO IME
METEOR								ZOLAJEV ROMAN NOVI SAD				
<0 M ULOV BRAT			6	ALKALOIC V GORSKI ZLATI-ČANICI					9			
NADAV, PRTOJEN				VISOKA IGRALK/ KARTA			MORSKA POŠAST V GR. MIT.				2	
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
Fotokopij ne upoštevamo!
1	2	3	4	3
3
5
6	2	7	5	3	1	8	9
Afomm
Neizrečene dobre misli niso vredne počenega groša.
c-,	Ken Blanchard
Da bi držali besedo, je najbolje, da je nikoli ne dajemo.
^	Napoleon
Nič nas ne dela tako velikih kot velika bolečina.
Alfred de Mltsset
Ni je živali na svetu, ki bi se je človek moral bolj bati od človeka.
Montaigne
Mnogi se imajo za popek sveta, a so le njegov slepič.
^	Tohn Osborne
Ljudje se starajo, vendar ne zorijo.
Daudet
kino
Kino servis Brežice
Četrtek, 3.2., ob 18. uri Večno sonce brezmadežnega uma, romantična komedija, in ob 20. uri Pokvarjeni Božiček, komedija; petek, 4.2., ob 20. uri Pokvarjeni Božiček; sobota, 5.2., in nedelja,
6.2.,	ob 18. uri Pokvarjeni Božiček in ob 20. uri Večno sonce brezmadežnega uma; četrtek, 10.2., in petek, 11.2., ob 18. uri Zaplešiva, glasbeni film, in ob 20. uri Stanje zamaknjenosti, drama; sobota, 12.2., in nedelja, 13.2., ob 18. uri Elvis je odšel, komedija, in ob 20. uri Zaplešiva; četrtek, 17.2., ob 18. in 20. uri Alfie, komedija.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 3.2., ob 19. uri Po sončnem zahodu, akcijska komedija; petek, 4.2., ob 18. uri Kraljestvo morskega psa, družinska komedija; sobota, 5.2., ob 18. uri Kraljestvo morskega psa in ob 20. uri Po sončnem zahodu; nedelja, 6.2., ob 18. uri Kraljestvo morskega psa; četrtek, 10.2., ob 19. uri Večno sonce brezmadežnega uma, ljubezenska drama; petek, 11.2., ob 18. uri Stanje zamaknjenosti, drama, in ob 20. uri Večno sonce brezmadežnega uma; sobota,
12.2.,	ob 20. uri Stanje zamaknjenosti; nedelja, 13.2., ob 18. uri Večno sonce brezmadežnega uma.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 42., ob 16. uri Neverjetni, animirani film, in ob 19. uri Oceano-vih 12, akcijski; sobota, 5.2., ob 19. uri Kristusov pasijon, drama; petek,
11.2.,	ob 19. uri Vas ob gozdu, triler; petek, 18.2., ob 19. uri Slaba vzgoja, drama; sobota, 19.2., ob 19. uri Izganjalec hudiča, nadnaravni triler; ponedeljek, 21.2., ob 19. uri Harry Potter in jetnik iz Azkabarja, akcija; sreda, 23.2., ob 16. uri Medvedja brata, animirani, in ob 19. uri Večno sonce brezmadežnega, znanstvenofantastični ljubezenski film.
( Anekdote )
Tako pametni, pa tako...
O konzulu Emiliusu Paulusu, poveljniku rimske vojske, je znana naslednja anekdota:
Ko se je ločil od svoje lepe in bogate žene, so se njegovi prijatelji zelo čudili. Znanec ga je vprašal, zakaj je to storil. Tedaj je Paulus vzel iz omare čevelj in dejal:
“Tudi ta čevelj je lep in bogato okrašen, toda samo jaz vem, kje me tišči.”
Slavnega slikarja Jamesa Mac Neilla VVhistlerja je obiskal njegov krojač, da izterja plačilo že davno zapadlega računa. Whistler mu je ponudil kozarec šampanjca.
“Kako morete piti šampanjec, ko pa ne morete poravnati svojih dolgov!” je vzkipel krojač.
“Dragi gospod,” gaje miril Whistler, “zagotavljam vam. da tudi šampanjec še ni plačan.”
Francoski pisatelj Francois Rabe-lais, čigar mojstrovina je delo “Gargantua in Pantagruel”, je bil zdravnik kardinala Du Belleya.
Nekoč so kardinalu postregli s čudovito lepim piškurjem. Rabe-lais seje s palčko dotaknil pladnja in rekel:
“Težko prebavljivo.”
Kardinal, ki se je zelo bal težkih jedi, gaje ukazal takoj odnesti. Čez nekaj časa je videl Ra' belaisa, kako mirno je piškurja.
“Kaj?” je začudeno vzkliknil. “Ali niste rekli, daje težko prebavljiv?”
“Motite se, prevzvišeni,” je odgovoril Rabelais, “mislil se«1 na pladenj, ne na piškurja!”
— • —....
Češki čelist in glasbenik David Popper je kramljal s koR' gom, ki se je hvalil, da je v tujini s svojimi koncerti mnog0 zaslužil.
“Uganite, koliko sem zaslužil,” je rekel.
“Polovico,” je brž odgovoril Popper.
“Polovico česa?” je začudeno vprašal prijatelj.	,
“Oh,” je rekel Popper, “polovico tistega, kar mi boste navedi'-
OBČINA BREŽICE
OB či N A
Brežice
Občinski svet je na svoji 7. izredni seji, dne 24. 1.2005, sprejel naslednje sklepe:
1.	Občinski svet je ugotovil, daje 7. izredna seja občinskega sveta bila sklicana na podlagi utemeljenih razlogov v skladu s 6. odstavkom 23. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Brežice.
2.	Občinski svet je ugotovil, da občina nima pooblaščene osebe za vodenje občine v prehodnem obdobju do izvolitve novega župana.
3.	Na podlagi 2. odstavka 3. člena Evropske listine lokalne
V Brežicah ni zastoja pri delovanju občine
V zadnjem tednu je bilo toliko napisanega in izrečenega o “dveh pooblaščencih ali dveh županih”, da naše občane in državljane bega - zavaja.
samouprave v neposredni zvezi z 8. členom Ustave Republike Slovenije, Občinski svet občine Brežice pooblašča najstarejšega svetnika g. Roka Kržana, da v času do izvolitve novega župana opravlja tekoče naloge iz pristojnosti župana.
Z zgornjimi sklepi je bila javnost seznanjena, kljub temu pa so se v časopisju pojavljali še drugi članki z različnimi ugibanji. Zaradi tega se je ponovno sestala statutarno pravna komisija ter sprejela naslednje sklepe in obrazložitev:
“Statutarno pravna komisija je edina pristojna v zvezi s podajanjem obrazložitev glede aktov sprejetih na sejah občinskega sveta.
In zakaj smo pri svojih odločitvah ravnali v nasprotju z mnenji nekaterih vladnih
služb? Razlogov je seveda več, najpomembnejši pa so naslednji. Mnenje ministra brez resorja, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kakor tudi mnenje Službe Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj temelji v določilih zadnjega odstavka 33. a člena Zakona o lokalni samoupravi, ki glasi: “Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta...”. Po mnenju komisije, ki ga je tudi sprejel občinski svet na svoji 7. izredni seji dne 24.1.2005, ko je bila obravnavana navedena problematika, pa to določilo Zakona o lokalni samoupravi ne velja za ta primer v naši občini. Namreč občina Brežice nima ne župana, ki je bil razrešen potem, ko je postal minister, in ne podžu-
pana, ki ni bil imenovan. To je povsem drugačno dejansko stanje od tistega, kot je predvideno v citiranih določilih 33. a člena ZLS. Po,mnenju statutarno pravne komisije gre v našem primeru, ko ni nosilca funkcije niti podžupana, za pravno praznino, ki je ni možno sanirati s citiranim zakonskim določilom. Zato je komisija ugotovila, da je pooblastilo nekdanjega župana, ki ga je dal članu občinskega sveta g. Molanu, prenehalo veljati takrat, ko je prenehal biti župan. To stališče je sprejel tudi občinski svet na svoji izredni seji. Po mnenju komisije pooblaščenec ne more zastopati župana, ki ga ni.
Dalje komisija ugotavlja, da se lokalna samouprava izvaja na podlagi zakona in statuta občine na ravni občine konkretno s sprejemanjem odločitev v občinskem svetu, ki je po prvem odstavku 14. člena Statuta občine Brežice naj višji organ
odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja je tako imenovanje najstarejšega svetnika logična, legitimna in povsem zakonita odločitev.
Predlog svetnika Ivana Molana z dne 25.01.2005, s katerim je predlagal zadržanje sklepov, sprejetih na 7. izredni seji Občinskega sveta Občine Brežice, je brezpredmeten, saj peti odstavek 33. člena Zakona o lokalni samoupravi jasno navaja, da župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge zadržanja. Zupan je izključno v tem primeru pristojen za zadržanje sklepov, če ugotovi njihovo nezakonitost. Nezakonitost pa v tem
občinski svet brežice
času, ki se je že krepko pričel. Zadnjo besedo pa bodo imeli volivci in odločili, kako se bo stvar končala.
Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS
Vse se vrti okoli Pooblastila
Žal se zgodba s pooblastilom 8- Ivanu Molanu še naprej zapleta in sicer po scenariju LDS in ajenih koalicijskih zaveznikov (SNS, DeSUS, LORKS, PUM) Podrla pa jih je tudi ZLSD. Kljub Pravnemu mnenju z Ministrstva *a lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki pravi, daje pooblastilo prejšnjega župana mag. Andreja Vizjaka zakonito in veljavno, vztrajajo pri svojem. Drugo Mnenje, ki je bilo poslano z istega 'Ministrstva, nalaga Občinskemu Svetu Brežice, da razveljavi sklep, ^katerim je bil za vodenje Občine “režice imenovan g. Rok Kržan, s'cer lahko zakoniti pooblaščenec S- Ivan Molan sproži ustavni spor "a sodišču.
Najverjetneje pa je bistvo |sega dogajanja v želji ljudi iz !jk>S, da bi iz ozadja preko g.
■'ka Kržana vodili občino, kot S° to počeli v času županovanja Vladislava Deržiča.
Uje b tem se pojavlja še vpraša-gcjv^konitosti in kazenske od-g. p rn°sti, ki jo nase prevzema tPin ^^an, ko bo podpisoval čjne e 2adeve pri delovanju ob-d0 7 ,Vse to lahko povzroči ško-^ 1° občanom kot občini. tljpL* 1 2 3 Je to razmišljanje na zad-trestu v tem predvolilnem
Tomo Jurman, novi občinski svetnik občine Brežice
Zaradi preobremenjenosti -predvsem zaradi številnih investicijskih aktivnosti, ki jih Terme Čatež ta hip izvajajo tako na matični lokaciji, v Mokricah, na slovenski obali in v tujini, je nepreklicno odstopil s položaja občinskega svetnika g. Borut Mokrovič, član svetniške skupine LDS. V svetniški skupini smo morali to dejstvo z razumevanjem sprejeti, čeprav ga bomo pogrešali, predvsem kot najboljšega poznavalca gospodarstva. Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprožen postopek za potrditev nadomestnega svetnika iz naših vrst.
Novi občinski svetnik bo potrjen na prvi seji občinskega sveta in to je g. Tomo Jurman iz Sel pri Dobovi. Zadovoljni smo, da tudi on prihaja iz gospodarskih vrst, saj je že osem let samostojni podjetnik, sicer pa sodi v mlajšo garnituro podjetnikov. Kot tak tudi aktivno sodeluje z mladimi; skupaj z Mladinskim centrom Brežice, Območno gospodarsko zbornico, Regijsko razvojno agencijo in Zavodom za zaposlovanje vodi “posip” - aktivnosti, na-
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
menjene podjetniškemu opismenjevanju za mlade, kar je v danih gospodarskih razmerah v občini še kako pomembno.
Jurmanu kolegice in kolegi svetniške skupine LDS želimo veliko uspešnega dela tudi na novi politični poti.
Za svetniško skupino LDS JožeAvšič

V skladu s poslovnikom občinskega sveta je skupina svetnikov sklicala izredno sejo Občinskega sveta občine Brežice na temo negativnega pooblastila, ki ga je dal Ivanu Molanu nekdanji župan Vizjak. Sejo je v prvem delu vodil prvo podpisani svetnik Stanko Radanovič in po sprejetem dnevnem redu prepustil vodenje seje najstarejšemu svetniku, kar veleva tudi poslovnik občinskega sveta. Po sklepu statutarne komisije je pooblastilo za začasno vodenje občine, ki ga je dal Vizjak Molanu, nično, saj je Vizjaku županovanje prenehalo z njegovim imenovanjem za ministra. Na seji so razpravljali svetniki iz različnih svetniških skupin (SNS, DeSUS, LDS, ZLSD, PUM) in ugotavljali, da je sklep statutarne komisije pravilen in ga v svojih razpravah tudi potrdili, saj tako govori zakon o lokalni samoupravi (Evropska zakonodaja, Ustava RS), začasno vodenje občine po sklepu občinskega sveta (22 glasov za) pa so zaupali najstarejšemu svetniku.
Svetniška skupina SNS trdno podpira sklepe občinskega sveta, ki so bili sprejeti na izredni seji.
OO SNS Brežice
Rok Kržan
DeSUS
Občinski odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije - OO DeSUS je na kandidacijskem zboru izvolil kandidata za župana občine Brežice Roka Kržana, predsednika OO DeSUS, ki je v tem mandatu občinski svetnik, predsednik odbora za komunalno infrastrukturo, član odbora za malo gospodarstvo ter odbora za finance in proračun.
Na 7. izredni seji občinskega sveta je bil pooblaščen za vodenje zadev župana do izvolitve novega.
Janko Zalac, občinski svetnik DeSUS
Pomoč staršem za novorojence na začetku življenjske poti!
PUM bo Občinskemu svetu občine Brežice v proračunu za leto 2005 predlagal odlok o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v občini Brežice! Vsem je znan podatek, da Slovenija sodi med države, za katere je značilno, da rojstvo otrok upada. Tako se je v Sloveniji leta 1979 rodilo 30.604 otrok, leta 1989 -23.447 otrok, zadnji podatek za leto 2003 pa nam pove, da je bilo novorojencev le še 17.321.
Za občino Brežice, ki ne sodi med gospodarsko razvite občine, so podatki o številu rojstev še bolj alarmantni; samo zato moramo v letu 2005 z dodatnimi spodbudami pokazati mladim družinam, da je lokalno okolje prijazno do njih in da lahko skupaj živimo v Brežicah. Da ne bomo ostali zgolj na opozarjanju, smo pripravili predlog, ki je v sosednjih občinah v takšni ali drugačni obliki že v veljavi. Družini se za vsakega prvorojenca ne glede na socialni status nameni
30.000	SIT, za drugorojenca
40.000	SIT, za vsakega naslednjega pa 50.000 SIT. Da ne bomo čez nekaj let prepevali “samo milijon nas še...
Za PUM Davor Račič
Č3ZLSD
Stranka za prihodnost
Ob izredni seji občinskega sveta, na kateri so vse svetniške skupine razen SDS potrdile predlog statutarno pravne komisije, da do izvolitve novega župana opravlja tekoče občinske posle naj starejši svetnik,
primeru ni podana, saj je občinski svet odločal v skladu s prvim odstavkom 14. člena Statuta občine Brežice, ki pravi, da je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.”
Nataša Starki, predsednica statutamo-pravne komisije
Po pooblastilu občinskega sveta najstarejši svetnik Rok Kržan
se sprašujemo, kakšno pravno državo imamo, če celo najvišja državna služba, kot je npr. Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj s podpisom državnega sekretarja, ne da od sebe trdnega tolmačenja, kako ravnati v “brežiškem primeru”, ampak zgolj mnenje, ki seveda ni obvezujoče. Vsekakor je stanje v občini več kot alarmantno in v vseh pogledih na tako nizki ravni, kot še ni bilo. Občani si pač zaslužimo župana/županjo, ki ji bo vodilo dejansko delo za občane in občino, ne le za lasten prestiž in prestiž lastne stranke. V ZLSD bomo ponudili kandidata/tko, ki bo sposoben umiriti hudo razvnete strasti, biti kooperativen in zastaviti jasne ter dosegljive cilje za izboljšanje stanja v občini.
M. Jesenko
N Si
Nova Slovenija
Britanska ljudska stranka
Občinski odbor Nove Slovenije (OO N.Si) Brežice je imel v soboto, 29. januarja 2005, na turistični kmetiji Tomše v Globočicah občni zbor. Ob tej priložnosti so bile izvedene tudi volitve novega vodstva, na katerih je bil za predsednika OO N.Si Brežice ponovno izvoljen Zdenko Podvinski, za tajnico Vladka Sumrek in za blagajničarko Mira Budič.
Sprejet pa je bil tudi sklep, da se bo glede podpore kandidatom za župana odločil na podlagi njihovih programskih usmeritev, ki jih bodo predložili OO N.Si v presojo.
OO N.Si Brežice
v}m fd
MttgtA&NKUC-VSAK PAN 0018*00»*

OBČINA SEVNICA
Novice iz občine Sevnica
Zadružna zveza Slovenije je v občini Sevnica na turistični kmetiji Grobelnik v Podvrhu organizirala tradicionalni letni posvet za direktorje in člane nadzornih in upravnih odborov zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije, iz Posavja. Posveta se je udeležil tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Peter Vrisk in predstavnik Občine Sevnica. Strokovnjaki so predstavili možnosti poslovanja in kapitalskega povezovanja zadrug v regiji, sodelovanje s podjetji živilsko pre-
delovalne industrije in organiziranost proizvajalcev kmetijskih pridelkov. V Posavju deluje šest zadrug z 858 člani in 169 zaposlenimi. Skupaj imajo 24 trgovin in 5,2 milijarde SIT skupnega prihodka. Posavske zadruge so precej manjše od slovenskega povprečja, vse pa poslujejo z dobičkom. V Sloveniji imajo zadruge v povprečju 1,45 milijarde SIT prihodkov, v Posavju pa 0,87 milijarde SIT. V Evropi se povezujejo med seboj zadruge iz različnih držav. Predstavljeni so bili tudi možni načini promocije kmetijskih pridelkov in živil, prihodnje sodelovanje zadrug v zadružnem bančnem in finančnem sistemu, na koncu pa so razpravljali o delu zadrug v regiji in o aktualnih dogajanjih v kmetijstvu.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je sklicalo sestanek na temo Razvojni programi podeželja, ki so se ga udeležili predstavniki občine Sevnica in RRA Posavja, ki je bila izvajalec programa za posavsko regijo. Predstavili so glavne pomanjkljivosti pri izdelavi razvojnih programov pode-
želja, ki jih je pripravilo in sofinanciralo MKGP v lem 2004. Predstavnica ministrstva Janja Kokalj je predstavila nadaljnjo politiko razvoja podeželja za obdobje od 2007-2013. Poudarila je, da je poleg Strategije razvoja kmetijstva potrebno pripraviti tudi regionalne razvojne programe podeželja glede na sedanjo obliko regionalizacije. To je potrebno pripraviti na zahtevo kmetijske politike EU in zaradi prave usmeritve nacionalnih programov. Regionalni razvojni programi naj bi dajali prave smernice za oblikovanje razpisov na nacionalni ravni. Težave na podeželju so še vedno zelo pereče, od demografskega praznenja, brezposelnosti, pomanjkanja investicij in pomanjkljive infrastrukture... V lem 2004 je bilo narejenih 15 razvojnih programov podeželja. Po mnenju ministrstva do sedaj izdelani programi niso v celoti prikazali uporabne vrednosti in tistih informacij, s pomočjo katerih bi država lahko ugotovila ukrepe, ki jih bo podpirala. Razvojni program podeželja za Posavje je bil narejen kakovostno v smislu sa-
mega postopka, glede vsebine pa bo potrebno preveriti, ali so navedeni projekti v posameznem okolju resnično izvedljivi. V lem 2005 bo te programe potrebno dopolniti, o sredstvih za dodamo financiranje programov pa bo ministrstvo odločalo v prihodnjem mesecu.
Trasa bodočega daljnovoda Krško-Beričevo poteka tudi po delu občine Sevnica, po KS Tržišče. Na predlog državnega lokacijskega načrta so krajani in Občina Sevnica podali nekatere pripombe na potek trase. Krajani Telčic, Zgornjih Vodal in Vrhka si prizadevajo, da bi bil daljnovod čim bolj oddaljen od naselij in kmetijskih ter vinogradniških površin. Zato so se na Zgornjih Vodalah predstavniki investitorja, Elektra Slovenije, in pooblaščenih projektantov pogovarjali s krajani in predstavniki Občine Sevnica. Predstavili so jim nekatere spremembe trase, kar pa še vedno ni po volji krajanov. Ti predlagajo premik trase na severno stran, na gozdno območje, kjer bo manj moteča. Za tak potek so pripravljeni pridobiti tudi soglasja lastni-
kov. Projektanti bodo predvidoma do konca januaija pripravili strokovne podlage, ki bodo kraj miom ponovno predstavljene. Če se bo v čim večji meri upoštevala volja lokalnega prebivalstva, bo soglasje na potek trase lahko dokončno dorečeno.
V Celju se je sestal nadzorni odbor za projekt tretje razvojne osi v Sloveniji. Ta naj bi omogočala skladen razvoj regij na tej osi. Z izgradnjo prometno informacijskega koridoija bo dana osnova za razvojno, gospodarsko in socialno kohezijo regij. Pobudnik projekta je mestna občina Celje, projektni partneiji pa pet slovenskih statističnih regij, to so Koroška, Savinjska, Zasavska, Posavska in Dolenjska ter dežela Koroška iz Avstrije in Županija Primorsko Goranska z mestom Reka s Hrvaške. Aktualni cilj projekta je izdelava državnega lokacijskega načrta in izračunov finančne narave za dokončno pripravo zmožnostne študije trase. Projekt naj bi bil zaključen spomladi 2007, njegova vrednost pa je v tem trenutku ocenjena na 1,19 milijona evrov. Pobudniki pro-
jekt pripravljajo za pridobitev sredstev evropske pobude IN-TERREG. Projekt prijavlja RRA Celje, za naše območje pa je nosilec RRA Posavje. Za potrebe občine Sevnica je bistvena izgradnja nove hitre cestne povezave med 5. in 10. evropskim koridorjem, ki je za občino Sevnica najpomembnejša na odseku od Celja do Novega mesta. Član nadzornega odbora je tudi sevniški župan Kristijan Janc, ki se zavzema za čimboljšo povezavo Sevnice z načrtovano novo cestno povezavo.
Zvone Košmerl, dr. vet. med., direktor Občinske uprave Sevnica
občinski svet sevnica
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
V teh dneh mineva 115 let, odkar je bilo v Ljubljani ustanovljeno Katoliško politično društvo, ki je tvorilo jedro dve leti kasneje nastale Katoliške narodne stranke. Leta 1905 se je preimenovala v Slovensko ljudsko stranko. Stranka je postala pod vodstvom dr. Ivana Šušteršiča in dr. Janeza Evangelista Kreka najpomembnejši politični faktor na Slovenskem. Po drugi svetovni vojni je SLS delovala v emigraciji, leta 1992 seje združila s stranko Slovenskih krščanskih demokratov, katere naslednica je sedanja Slovenska ljudska stranka.
Skozi vso zgodovino bi lahko označili politično delovanje Slovenske ljudske stranke kot “prizadevanje za dobrobit slovenstva”. Ves čas je značilno sodelovanje intelektualcev in ljudskih množic ter posebna občutljivost za socialne probleme delavcev in kmečkega stanu. Slovenska ljudska stranka razume slovenski nacionalni interes kot narodnostno, ozemeljsko, gospodarsko, kulturno, jezikovno in socialno ohranitev slovenstva in slovenske države, pri čemer je zdravo gospodarstvo ključ za obstanek in razvoj vseh ostalih dejavnosti. V vsakdanjem političnem delu to predstavlja tako zavzemanje za celovitost Piranskega zaliva in ohranitev prostega dostopa Slovenije na odprto morje, vztrajanje na odgovornem pristopu pri privatizaciji strateško pomembnega državnega premoženja, prizadevanje za ohranitev poseljenega podeželja ter ustvarjanje družinam spodbudnih in prijaznih razmer. V tem vidi Slovenska ljudska stranka svoje poslanstvo v prihodnosti - tudi v luči članstva v Evropski uniji.
Tako v vladi kot v opoziciji si je Slovenska ljudska stranka v samostojni Sloveniji prizadevala za zaščito Slovencev v zamejstvu in za ustrezen status Slovencev v izseljenstvu in zdomstvu.
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Mlada liberalna demokracija (mLD) Sevnice, podmladek Liberalne demokracije Sevnice smo z aktivnim delovanjem na področju mladinskih struktur postali prepoznavni člen lokalne skupnosti. Kar nekaj zadanih ciljev smo že izpolnili, izpeljali vrsto projektov - od ustanovitve Mladinskega sveta občine Sevnica, do različnih drugih aktivnosti, kot so okrogla miza “Alkohol me-ne zadeva!” z gostom, takratnim ministrom dr. Dušanom Kebrom, okrogla miza “Kaj mlade vodi na krivo pot?” z gostjo, takratno ministrico dr. Zdenko Cerar, organizirali smo zbiranje igrač za mlajše, postavili smo stojnico, kjer smo opozarjali na problematiko v zvezi z aidsom, organizirali brezplačni dvomesečni tečaj samoobrambe za dekleta, kamor se je prijavilo 19 deklet, izvedli smo dva turnirja v malem nogometu in še bi lahko naštevali. Zagotovimo vam lahko, da ne bomo zaspali na lovorikah, poleg dosedanjih bomo organizirali še različne aktivnosti, namenjene aktivnemu preživljanju prostega časa za mlade, organizirali bomo različne pohode, športne aktivnosti, delavnice za mlade, različne tečaje, med drugim se bomo zavzemali še za označitev kolesarskih stez, izgradnjo večjega števila otroških igrišč, roler steze (drsališča), postavitev plezalne steze in podobno.
Še naprej se bomo zavzemali za ustanovitev Mladinskega centra Sevnica v obliki javnega zavoda, saj se je omenjeni model izkazal za primer dobre prakse v Sloveniji, ki mu sledijo po večini krajev, kjer se ustanavljajo mladinski centri. Mladinski centri so v 42 krajih po Sloveniji prepoznavni kot javna storitev, javna služba in so v obliki javnega zavoda spoznani za kvalitetnejše. Tudi Urad za mladino RS v svoji strategiji delovanja na področju mladine preferira javni zavod
kot obliko ustanavljanja mladinskega centra, saj le tako lahko konkurira na najrazličnejših razpisih in lažje pridobi sredstva za delovanje, predstavniki občine lahko imajo ustrezen nadzor pri finančnem in materialnem poslovanju centra ter sodelujejo pri oblikovanju njegovega programa in delovanja. Še obstaja nekaj argumentov, ki govorijo v prid ustanovitvi javnega zavoda, sami jih bomo z veseljem predstavili, kjer bo potrebno, drugače misleče pa pozivamo, da se ne opredelijo proti nečemu zgolj zaradi lastnih, osebnih interesov, ampak na podlagi tehtnega razmisleka in argumentov.
Ustanovitev javnega zavoda Mladinski center Sevnica naj bi bilo minimalno zagotovilo lokalne skupnosti za uspešnejše delovanje na področju dela z mladimi, s čimer bi se izkazala tudi podpora in zaupanje mladim v Sevnici. Predsednik mLD LO Sevnica
Dejan Kmetič
SDS
Ženski odbor SDS v Sevnici
4. oktobra lani sta minili dve leti, odkar je bil v Sevnici ustanovljen Občinski odbor Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke (OO ŽO SDS) in mi je bilo zaupano predsedovanje temu odboru. Šamo ustanavljanje sta spodbudila predsednik OO SDS Sevnica g. Bojan Rugelj in tedanja predsednica ŽO SDS ga. Ferida Klinar.
Ženski odbor SDS Sevnica je samostojna interesna organizacija žensk v okviru Slovenske demokratske stranke. Poglavitna usmeritev odbora je delovanje po načelih in vsebinskih programih stranke, spoštovanje statuta stranke in poslovnika ženskega odbora. Seveda imamo pri svojem delu tudi proste roke, kajti občina Sevnica ima svoje okoljske in
družbene posebnosti. Odbor pri svojem delu daje prednost oza-veščanju žensk, izobraževanju, graditvi nove politične etike, ne zanemarja niti socialnih vsebin, saj organizira tudi humanitarne akcije in se seznanja z družbeno socialnimi razmerami v domačem okolju.
Ženski odbor Sevnica si je v dveh letih pridobil dobro mero zaupanja in izkušenj. Letošnje leto je bilo še posebej dobro zaznamovano, saj so se rezultati pokazali predvsem v predvolilnem in volilnem obdobju. S svojim delovanjem lahko odbor tudi v prihodnosti marsikaj doprinese, saj se zaveda, da je vsak človek pomemben člen družbe, nepogrešljiv predvsem pri političnem in družbeno socialnem oblikovanja domačega okolja, pa tudi pri uresničevanju temeljnih človekovih vrednot.
Predsednica OO ŽO SDS Sevnica Tanja Mencin
Sodnica porotnica
Gospa “sodnica porotnica” Berta Logar je res ubogo, nebogljeno in prezrto bitje v našem pravnem sistemu. Zakaj Slovenija nima ene same “super” sodnice porotnice, to je gospe Berte Logar. Že zdavnaj bi bil pravično rešen primer RK Slovenije. Za več sto milijonov SIT gre, ki bi jih morali dobiti reveži. Žal jih nikoli ne bodo. Direktor RK je bil član ZLSD. Imate metlo gospa? Brž na delo!
Član svetniške skupine SDS Branko Kelemina
SZLSD
Stranka za prihodnost
ZLSD se pripravlja na kongres. Odločamo se, kakšno vodstvo bomo imeli v naslednjih štirih letih in kakšno prihodnost želimo soustvarjati. Smo sodobna SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA, članice in člani imamo možnost in priložnost, da vsak posameznik lahko pove, kar misli. V decembru in januarju smo predlagali, komu zaupamo, da bi nas vodil. Večina podpira Pahorja za pred-
sednika. Še vedno lahko predlagate, koga želite, da nas vodi na občinski in državni ravni. Predstavite svoje predloge, da bo stranka uspešneje delovala. Naša naloga in odgovornost je, da skupaj soustvarjamo socialdemokratski razvoj Slovenije, ki bi pripeljal Slovenijo ob bok najrazvitejših evropskih držav. V posavskih območnih organizacijah ZLSD načrtujemo, kako naprej. Tisti, ki bodo kandidirali, morajo pripraviti svoje osebne programe in jih predstaviti članstvu. Strokovnost mora biti merilo za delo v strateških svetih. Stranka 'se mora jasno pozicionirati kot stranka levice.
21. februarja bodo elektorji na pokrajinski volilni konferenci izvolili člana predsedstva, ki bo zastopal Posavje v predsedstvu stranke v Ljubljani. Naslednja štiri leta nas bo zastopal Brežičan. Predlagani so Jožica Stajic, Franci Venišnik in Milena Jesenko. Izvolili bomo eno ali enega. V nadzorni odbor smo predlagali Berto Logar. V Brežicah so na tajnem glasovanju enoglasno izvolili Mileno Jesenko za kandidatko za županjo. Ankete ji kažejo zelo dober rezultat. Člani ZLSD Posavja jo podpiramo. Milena ima veliko energije, znanja in hotenja, da bi občina Brežice hitreje napredovala.
V stranki ZLSD je čutiti pozitivno vrenje, veliko energije, da bi bil naš korak bolj odmeven.
Predsednica Pokrajinskega odbora ZLSD Posavje Berta Logar
N Si
Nova Slovenija
Kritanska ljudska stranka
Nadzorni odbor občine Sevnica je začel s pregledovanjem obsežne dokumentacije o ureditvi obrtne cone v Šoštanju. Od petih članov nadzornega odbora trije člani niso želeli izvajati pregleda omenjene dokumentacije. To dejstvo in pa burna razprava, ki se je na to temo razvnela na zadnji seji občinskega sveta, kaže, da se je najbrž pri omenjenem projektu zgodila marsikatera nepravilnost. Nadzorni odbor, ki mu predseduje Matjaž Traven, bo natančno preveril vso razpoložljivo dokumentacijo ter o ugotovitvah poročal občinskemu svetu in javnosti.
Ob slovenskem kulturnem prazniku čestitamo vsem občankam in občanom in vam hkrati obljubljamo, da bo sevniški občinski odbor Nove Slovenije storil vse, da bo občina Sevnica kmalu dobila spodobno kulturno dvorano.
Za OO N. Si Sevnica
Matjaž Traven
D

POSAVSKA UNIJA MLADIH
Marijo iz Župeče vasi zanima, kakšen status ima ona in ostali leta 1999 odpuščeni delavci brežiške tovarne pohištva, ki so pristali na borzi, ZZPIZ-u in še kje.
Ada Gole Grandovec,
direktorica kadrovsko-pravne službe v novomeškem Novo-lesu odgovarja: “Dobivamo precej klicev ljudi, ki so se Upokojili na zavodu, pa bi radi nekam pripadali, saj so kar precej let pustili v določenem podjetju. Mi pri tem ne kompliciramo, četudi so zaposleni ostali brez službe, v tem primeru še pred letom 2001, ko smo pripojili brežiško firmo. Vsi upokojeni me lahko pokličejo in bomo Uredili njihov status. Deležni bodo nekaj bonitet, od čestitk do vabil na piknike in možnost uporabljanja počitniških kapacitet, če so te proste.
Poslušalca iz Dobove zanima, zakaj mora kot izgnanec za uveljavljanje pravic zdravljenja v zdravilišču plačati 12.300 SIT, kam gre ta denar in zakaj v Sevnici Za enako storitev zaračunajo le 6.000 SIT, v Ljubljani nič, na Gorenjskem pa malo?
Direktorica Zdravstvenega doma Brežice dr. Marjetka hlaževič pojasnjuje, da je cena potrdila določena po Pravilniku o zdravniškem Zdravljenju. Pred kratkim pa je bilo s predsednikom Društva izgnancev Brežice dogovorjeno, da bo prosilec s statusom izgnanca storitev plačal le enkrat; če mu bo zdravljenje odobreno, bo zadeva fešena, če mu ob prvem zaprosilu zdravljenje ne bo odobreno, mu naslednjič storitve jje bo potrebno plačati. Bla-tevičeva še pojasnjuje, da
zdravstveni dom opravlja storitve iz tega programa po pogodbi z ZZZS, določene storitve pa po tej pogodbi niso zajete, kamor sodijo vse samoplačniške storitve, ki so dodaten vir prihodkov zdravstvenega doma, in ne posameznika, ki jih opravi. Za vse te storitve je izstavljen račun na roko ob plačilu. Vsi prihodki so torej evidentirani, prikazani so tudi v letnem finančnem poročilu, posredovani so članom sveta zavoda, po sprejetju zaključnega računa pa tudi ustanovitelju, ministrstvu in službam, kot zahteva zakon. Vsa sredstva so prikazana v finančnem načrtu, kar zagotavlja transparentnost pridobivanja sredstev, tudi njihove porabe, zatrjuje Blaže vi-čeva. Ker je poslušalec primerjal ceno storitve v Brežicah s ceno v Sevnici, smo poiskali pojasnilo tudi v Zdravstvenem domu Sevnica. Glavna sestra Vladimira Tomše je potrdila, da omenjena storitev pri njih res stane 6.000 SIT in dodala, da cene nadstandardnih storitev vsak zdravstveni dom praviloma oblikuje enkrat letno. Predlaga jih strokovni svet, potrdi in sprejme pa jih svet zavoda. Njihov svet zavoda letos še ni zasedal, predvidevajo, da bo v februarju, in takrat bodo potrdili tudi cene nadstandardnih storitev; prav lahko se zgodi, da bo potem tudi cena za omenjeno storitev višja, saj se vsi zavzemajo za čim večje poenotenje.
Poslušalka iz okolice Artič bi želela pojasnilo Vzajemne, kako lahko obljubljajo znižanje premij za življenjsko zavarovanje, ko pa že z marcem napovedujejo 15-odstotno povišanje premij.
Petra Cotman, pristojna za stike z javnostmi na Vzajemni
v Ljubljani, kamor so nas napotili z njihove enote v Krškem, odgovarja: “Vzajemna je že novembra zavarovancem, ki imajo sklenjena dopolnilna zdravstvena zavarovanja z rezervacijami za vse življenje, ponudila možnost, da zavarovanje preoblikujejo v 12-let-no. Pri zavarovanjih za vse življenje bomo morali namreč zaradi zakonsko zahtevanih rezervacij in višjih zahtev po kapitalski ustreznosti povišati premije. V Vzajemni smo zato v teh dneh te zavarovance z do-življenjskim zavarovanjem tudi po pošti pozvali, da razmislijo o preoblikovanju zavarovanja v 12-letno, pri katerem jim lahko ponudimo nižjo premijo. Sprememba se sicer nanaša le na desetino vseh naših zavarovancev in sicer večinoma na tiste, ki so zavarovanje sklenili od leta 2000 naprej. Pri teh zavarovanjih (rezervacije za vse življenje) mora zavarovalnica oblikovati višje rezervacije, zato je tudi premija višja kot pri zavarovanjih s krajšim trajanjem. Ker so premije pri Vzajemni nominalno nespremenjene že od septembra 2002, stroški za zdravstvene storitve (t.i. medicinska inflacija) pa ves čas naraščajo hitreje od rasti cen življenjskih potrebščin, mora Vzajemna pri zavarovanjih za vse življenje oblikovati tudi vedno večje rezervacije. Z marcem bodo zato pri zavarovanjih za vse življenje premije višje za 14 odstotkov. Na Vzajemni verjamemo, da bo to povišanje občutilo zelo malo zavarovancev, saj smo vse tiste, ki imajo sklenjeno takšno zavarovanje, povabili k preoblikovanju zavarovanja s trajanjem 12 let z nižjo premijo. Na ostalih 90 odstotkov zavarovancev pa povišanje nima nikakršnega vpliva.”
NAROČILNICA
SAAAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SANAGLAS
hbe in priimek_______________________________
^°djetje(naziv in naslov)____________________
^avčna številka podjetja_____________________
Zavezanec za DDV ______________
*^aj
^lica
'\
Jatum
Poštna št.
Telefon
Podpis
tevilo izvodov
kj^aročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. 1 t^r °vCniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic \ °cnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
S
M
e-
pr
O
<£•
;0» ‘n
RmGlas
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
ANTONIJE CIZELJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh dneh stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Posebna zahvala velja družinam Blažinč iz Dobove in Gaberja ter družini Kelhar-Petrinčič za vsestransko in denarno pomoč. Zahvala sosedom Darinki in Jožetu Jurmanu in družini Peterkoč za izkazano pomoč. Hvala Romanovim sodelavcem iz Centralnih delavnic proizvodnega centra Dobova za denarno pomoč, Bolnišnici Brežice, osebju Internega oddelka I za vso skrb in nego v zadnjih dneh njenega življenja, pogrebni službi Žičkar za opravljene storitve, g. Damijanu za opravljen cerkveni obred, pevcem s Sromelj za zapete žalostinke, Miranu Petelincu za zaigrano Tišino in vsem, ki so darovali sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti, pa jih v zahvali nismo posebej imenovali.
Se enkrat vsem in vsakomur posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre, tete, svakinje in sestrične
NADE DRUGO VIČ
iz Blatnega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob stani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju Doma upokojencev Brežice za oskrbo in nego. Zahvaljujemo se sodelavcem podjetja Vipap papirnica za denarno pomoč, Lovski družini Pišece za cvetje, oktetu Orlica iz Pisec za zapete žalostinke ter Simonu Petančiču za zaigrano Tišino. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. župniku Antonu Kolarju za lepo opravljen pogrebni obred in govor v cerkvi ter gospe Ivanki Zupančič za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala praporščakoma, g. Žičkarju za pogrebne storitve, gostilni Kocjan za gostinske storitve ter vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
mali oglasi
Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da sprejemajo naročila za kilogramske piščance ter rjave in grahaste jarkice. Piščance bodo naročniki dobili v soboto, 19. februarja, naročila pa sprejemajo na telefonski številki 07/49-21-563 ali 031-621-522 ali osebno pri Rostoharjevih, Brege L
Prodam balirano seno in otavo ter prašiča, težkega okoli 150 kg. Pokličite07/47-78-315 ali 041-587-261.
Potrebujete kvalitetno glasbo za poroko ali obletnico? Pokličite 041-745-404.
Prodam kostanjevo kolje in mešana drva.
Pokličite 041-653-875.
V SPOMIN
Prazna hiša je in dvorišče, oko moje zaman te išče.
Vse dolge dneve in noči tebe, dragi Toni, več pri meni ni.
3. februarja sta minili dve leti žalosti in bolečine, odkar me je zapustil moj dragi mož
ANTON LAPUH
iz Arnovega sela Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoča žena Rezika in ostalo sorodstvo
antenami
novi format
RADIO/BREZICE
na 88,7 in 95,9 MHz
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
stran 16
SavaGlas, 3-2.200
-Tr<
B2
špranje in okenca posavcev
Tone Barič: ”Moje delo je moj prosti čas!”
“Rodil sem se v Brežicah 29. oktobra 1960. Mama - Ana Pirc - je bila iz Malega Trna nad Krškim, vendar se je nastanila v Sevnici, ko je dobila službo na matičnem uradu. V Boki kotorski je spoznala očeta Anteja Bariča, se poročila, vendar se kasneje vez ni obdržala. Tako sva bila z leto starejšo sestro Andrejo deležna dokaj stroge mamine vzgoje. V otroštvu je bila večina mladih z dušo in telesom predana sevniškemu TVD Partizanu. Tudi midva s sestro Andrejo, kije bila odlična gimnastičarka, nisva bila izjemi.”
Mojemu prijetnemu sogovorniku se je športni duh docela prebudil nekje med 4. in 5. razredom osnovne šole: ”V 5. razredu sem se vključil v rokometno sekcijo, zelo močno odzivni športni koraki pa so se zgodili pri športni vzgoji ob Miranu Štojsu in kasneje v klubu pri Janezu Simončiču. V obdobju odraščanja sem imel izredno srečo, daje takrat za Sevnico igral rokomet in učil športno vzgojo na OŠ Savo Kladnik eden najboljših igralcev in trenerjev v Sloveniji -Jože Šilc. Bil je moj igralski in trenerski vzornik, saj je bil pojem pravega športnika in pedagoga. Jože Šilc je pustil močan športni pečat v Sevnici, saj je člansko rokometno ekipo pripeljal iz conske lige v 2.'jugoslovansko ligo.” Tone pa se je že v 8. razredu preizkusil kot vaditelj v okviru Šolskega športnega društva ter spoznal, da ima veliko nagnjenje k pedagoškemu delu, zato se je vpisal v brežiško pedagoško gimnazijo.
“Če primeijam današnje čase, je bila brežiška gimnazija veliko bolj prijazna, prijetna in z zelo dobrimi odnosi med profesoiji in dijaki. V meni živijo spomini na profesoije Korberja, Rovana, Ko-lešnika in Krofla, s katerim smo del zemljepisnih ur namenili analiziranju športnih rezultatov. Kasneje pa ni bilo nobene dileme, da bi ne šel študirat na DIF (sedanja Fakulteta za šport) v Ljubljano." Že v 1. letniku Pe-. dagoške gimnazije je kot mlad, perspektivni krilni igralec zaigral za člansko ekipo v takratni 2. jugoslovanski ligi. Ko mu pri 19 letih ni uspel prestop v vrhunsko moštvo Slovana, je razočaran prestopjl v izolski rokometni klub. Čez teden je študiral v Ljubljani, ob koncu tedna pa odhajal v Izolo igrat rokomet (člansko ekipo Izole je popeljal v L ligo ), hkrati pa je treniral mlade rokometaše in rokometašice. S tem pa se je izkristalizirala še njegova velika ljubezen do morja. Fakulteto je končal z nazivom predmetni učitelj športne vzgoje, v izolskem rokometnem klubu je spoznal sedanjo ženo Orjano, danes profesorico biologije in kemije na izolski osnovni šoli. Poročena sta 15 let in imata prekrasni hčerki, 12-let-no Polono in 15-letno Anjo, ki sta seveda tudi zapisani rokometu.
“Po končanem študiju sem več kot 10 let poučeval na OŠ v Izoli in Kopru, od leta 1992 pa delam v svojem podjetju Sport-maestral club, ki se ukvaija predvsem z organizacijo velikih mednarodnih rokometnih prireditev,
kot sta EUROFEST - Evropski rokometni festival in RODINOV MEMORIAL - Mednarodni rokometni turnir veteranov. EUROFEST je rokometni festival mladih, ki poteka na slovenski obali prvi teden v juliju in na katerem sodeluje okoli 150 ekip s celega sveta (več kot 2500 udeležencev).
“Vesel sem, da sem uspel . uspešno izkoristiti vse dolgoletne izkušnje delovanja v rokometu (kot igralec in trener) in to vnesti v svoje delo, v katerem resnično uživam. Ponosen sem, da smo z EUROFESTOM uspeh v čim lepši luči predstaviti Izolo in slovensko obalo ljudem po Evropi, da se v vedno večjem številu vračajo. Z rokometom pa je povezan tudi moj prosti čas, saj v Športnem društvu Maestral treniram mlade rokometašice (stare 7 do 15 let) in med njimi tudi mlajšo hči Polono. Vesel sem, da lahko tudi njej prenašam vse svoje znanje in izkušnje (kot pred leti starejši Anji), hkrati pa
nsjENie
DOBOVA 2005
TURISTIČNO DRUŠTVO - SEKCIJA FAŠJENK
PROGRAM PRIREDITEV: PETEK
sva na tak način veliko časa skupaj. S športno vadbo poskušam pri deklicah razvijati osnovne človeške vrline, kot so odnos do dela, odnos do kolegic iz ekipe -prijateljstvo, premagovanje napora, vztrajnost, borbenost, ambicioznost... (mlajše deklice so bile lani državne prvakinje ). Igralke za vestno in marljivo delo nagradimo z udeležbo na turnirjih v tujini enkrat letno. Tako dekleta sklepajo nova poznanstva, spoznavajo druge kraje in države in spoznavajo različne kulture.”
Lansko leto je prejel “zlato plaketo” RZS za dolgoletno trenersko delo ter občinsko priznanje “Ambasador Izole “. Žaradi te predanosti, mu velikokrat pobegnejo druge, zanj privlačne stvari, a si z veseljem ogleda zanimive gledališke predstave, zlasti komedije.
“Če se spomnim mladostnih časov, mi ne gre iz glave, kako smo komaj čakali, da je bila v gasilskem domu kakšna proslava, koncert ali gledališka predstava.” Spominja se, da so fantje v 6. razredu nagovorili razredničarko Kramaričevo, da jih je učila osnove plesa in so zaradi vztrajnosti v 8. razredu dobili plesnega učitelja iz Litije. ”Danes imajo mladi čisto drugačne interese in je šel klasični ples žal v pozabo, tako da so mladi prikrajšani za marsikateri romantičen trenutek.”
Vsem številnim uspehom, ki jih je dosegel kot trener in organizator, je botrovala njegova predanost delu. In ta ga je odtegnila od Sevnice, kamor malokrat pride: ”Zato preko SavaGlasa pozdravljam vse prijatelje, profesorje in sošolce!”
Natja Jenko Sunčič
Sevniški svetnik Pavle Zagode je na seji občinskega sveta, ko so “obirali” bogatašinjo Melanijo Knaus in obžalovali, da ji niso mogli postaviti šrange, javno priznal, da je verjetno edini svetnik, ki je položil slavno Melanijo. Zagode je namreč zobozdravnik in je svojo pacientko Melanijo vsakič, preden ji je začel vrtati po zobeh, položil na “mučilni” stol.
Medtem ko je pod Peco minuli konec tedna 700 navdušencev ustvarjalo snežne gradove kralja Matjaža, pa se je sevniška mladež zapodila na domače snežne poljane. Na mestu, kjer bo kmalu zrasel nov športni dom, sta mladenki naredili snežaka. Toda časi, ko so imeli snežaki na glavo poveznjen preluknjan pisker, so že zdavnaj mimo. Novodobni snežak gre namreč v korak s časom; na glavi ima iroke-zo, namesto gumbov pa brstični ohrovt.
Po zgledu uradnih otvoritev je bil tudi ta snežak, ki je nastal prvi, (ne)dostojno blagoslovljen. Že prvi kužek, ki je pritekel mimo, ga je namreč oblulal.
Na brežiškem KOP-u so si nadeli imuniteto. Imuni so na nekajkratna opozorila, da na cevi izpod savskega mostu že lep čas curlja voda. In še curlja, če jih na KOP-u ni prestreglo opozorilo, da smo curek poslikali in jim je med tem uspelo “imuniteto” še preobleči. Ali pa smo naivno potrpežljivi? Verjamemo, da se je zdaj zoprno spopasti z ledeno Savo, toda vmes se je izmenjalo že kar nekaj toplejših letnih časov.
Sonce nad zlatim jubilejem
Na sončno soboto 22. januarja 2005 sta v poročni dvorani Posavskega muzeja Brežice med svojimi najdražjimi podpisala, da sta postala zlatoporočenca -Franci Glogovšek in njegova zakonska družica Lojzka. Rojena sta bila kot “prva” soseda v vinorodnih Čelah - Dolenji vasi, kmečkim staršem - v dar. Francijeva in Lojzkina skupna pot je tekla od otroštva k mladosti, ko je v njunih srcih zatrepetal harmonični ljubezenski nemir. Nemška okupacija ju je novembra 1941 s starši, družinami in s tisoči drugih izgnala v Sp. Šlezijo. Preseljevanje po raznih krajih nemškega rajha ju je ločilo in znova združilo ob vrnitvi v drugi polovici leta 1945. Pomagala sta obnavljati domovino in opu-stošena domova ter si ob organiziranem pouku v artiškem žup-
Lojzka in Franci Glogovšek
Poslovno in projektno svetovanje
Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net
nišču, šola je bila požgana, pridobila tudi spričevala za štiri razrede osnovne šole. Ob tem je hkrati dozorela tudi njuna ljubezen, ki ju je združila v srečni zakonski par; najlepši šopek sreče pa sta v tem času za zlatoporočenca spletla sin Franci in hčerka Metka s svojimi otroki, vnuki in pravnuki. “In to je ljubezen, ki se je v srcih rodila in najine poti z zlatom ovila!” pravi slavljenec.
Franci Glogovšek je bil 35 let na brežiški pošti pismonoša z dušo in srcem; sonce v domovih, ko je k družinam znal s posebno toplino prinašati lepe vesti in z izredno tenkočutnostjo tiste, ki so bolele. Za predano delo je bil večkrat nagrajen, ob rednem delu pa seje ves čas predajal tudi svoji KS Artiče, svojim ljudem in se z njimi veselil vsakega napredka. Bil je predsednik Sveta KS Artiče, nagrajen s srebrnim znakom OF in Plaketo Artič, danes z modrostjo deluje v upokojenskih vrstah in je tajnik krajevne organizacije društva izgnancev. Je
“legenda” svojega kraja in z kopisom, ki ga danes nihče v ne obvlada.
Lojzka Glogovšek je ^ brežiškem IMV-ju delala, da ^ bilo vsem lepše, za lep in ureje dom. Navezana je na svoje, še pove: ”Rada imam ljudi 0 mejanih obrazov, svoj vrt in r° v
Rada kuham in presenečanj .
na. Ce so ob m6':
urejenosti doma. Če so od vsi zadovoljni, sem srečna jaz. Srečna sem po 50 letih leP..
ga zakona s Francijem, čerf,
ie”
mi še vedno rad “pobegni „ v sestanek ali na “zmenkarij0 ^ Brežice. Naj le bo še kak
tako!”
V poročni dvorani s0 Aj-zlati jubilej spremljali zvolD
ter Mateje Avšič in petje
tov Artiških, v Artičah
iuv rvi uaiiiii, v ruuv«-- .
jima z glasbo priklonili Tre
drotarji in predsednica 0 njuno dolgoletno medse > razumevanje, spoštovanje- ^
danost in ljubezen pa je v)oVil mači farni cerkvi blag°s