LJUBLJANA 1968 —LETNIK VI — ST. 10 CENA 1.20 DIN — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI vsebina Znameniti popotnik in učenjak Ob zaključku šolskega letnika Mala zagonetka: Ali zemljani res izkoriščamo energijo vode ali energijo sonca? Letalski modeli: material, gradnja, vrste in startanje (8) Model dvotaktnega motorja Amfibijsko vozilo (2) Zgradimo železniško progo Hura — s topom nad keglje Mini jadrnica Ojačevalo za gramofon Za nedeljski izlet Naprava za napise na 8 mm film Zibelka Križanka, uganke, rebusi, rešitve ugank iz prejšnje številke, nagrajenci itd. ZNAMENITI POPOTNIK IN UČENJAK Aleksander Humboldt Dandanašnji svet se nam zdi majhen in temeljito raziskan, zlasti ako ga gledamo na zemljevidu. Danes, v dobi letal, železnic, avtomobilskih cest in radia pač ni težko ra¬ ziskovati planet, na katerem živimo, toda še pred sto ali dvesto leti so Evropejci še bore malo vedeli o širnih prostranstvih v notranjosti ameriškega ali afriškega kontinenta. Da¬ nes si že težko predstavljamo, kakšne težave so morali premagovati nekdanji popotniki in raziskovalci neznanih dežel. Humboldt je bil v drugi polovici 18. stoletja in v prvi polo¬ vici 19. stoletja nedvomno največji raziskovalec; bil je tudi prvi, ki je znanstveno razisko¬ val neznane dežele in o njih tudi napisal veliko število knjig. Ni čudno, da je njegovo ime zapisano na geografski karti sveta večkrat kot ime kateregakoli drugega človeka. Samo v Združenih državah Amerike nosi njegovo ime sedem mest in tri občine, poleg tega pa je na svetu še petindvajset gora, planinskih grebenov, ledenikov in močvirij ime¬ novanih po Humboldtu. Po njem se imenuje tudi morski tok, ki teče ob obali Peruja, v Berlinu pa imamo Humboldtovo univerzo. Prav na kratko si oglejmo življenje moža, ki ga je Darwin smatral za največjega uče- njaka-popotnika izmed vseh, ki so kdaj živeli. Rodil se je 14. septembra 1769 v Berlinu. Nje¬ gov oče je bil major v pruski armadi. V de¬ ških letih ga je zelo veselilo risanje in se je s svojimi risbami udeležil razstave v Berlinu. Leta 1776 je začel skupaj s svojim nekoliko manj slavnim bratom Wilhelmom privatno študirati fiziko. Ko se je seznanil z ekspe¬ rimenti znamenitih fizikov Franklina in Vol¬ ta, je hotel namestiti strelovod na hišo, v kateri je živel s svojimi starši. Domača du¬ hovščina je temu odločno nasprotovala me¬ neč, da je takšna naprava »nedopustno vme¬ šavanje v božjo voljo«. Mladi Humboldt je strelovod kljub temu postavil in tako je po¬ stala njegova hiša druga v Nemčiji, ki je ime¬ la strelovod (prva je bila univerza v Gottin- genu). Humboldt je študiral na univerzi v Ber¬ linu, Frankfurtu in Gottingenu, nato pa je na zahtevo svoje matere, ki je želela, da bi po¬ stal posloven človek, dovršil ekonomsko vi¬ soko šolo v Hamburgu. Še kot študent se je odpravil večkrat na daljša potovanja. Prepotoval je Belgijo, Ni¬ zozemsko, Anglijo in Francijo. V Franciji, kamor je prispel takoj po Veliki francoski re¬ voluciji, se je navdušil za ideale revolucije in jim ostal zvest do smrti, saj je bil že prej, čeprav plemič po rojstvu, naprednega mišlje¬ nja. Ko mu je bilo petindvajset let, je postal načelnik urada za nemške rudnike. Na tem mestu je izvedel nekatere ukrepe za raciona¬ lizacijo dela v rudnikih in tako dosegel znat- 277 no povečanje proizvodnje. Izumil je novo ru¬ darsko svetilko, ki niti na najmočnejšem pre¬ pihu ni ugasnila. Proučeval je tudi Rastlin¬ stvo in zračne tokove v podzemskih jamah in tako postal prvi speleolog (raziskovalec podzemskih jam) v zgodovini. Humboldt pa je bil tudi prvi veliki pla¬ ninec, saj se je leta 1802 povzpel s tremi spremljevalci na najvišji vrh v južnoameriški državici Ekvador, na Chimborazo, ki je visok nič manj kot 6310 m. Za tisti čas je to bilo gotovo izredno dejanje, saj je še dandanašnji potrebna za vzpone v takšne višine posebna oprema pa tudi mnogo znanja, priprav in vztrajnosti. Humboldtovo potovanje po Severni in Juž¬ ni Ameriki v takratnih razmeRah spominja na Odisejado. Kakor nekoč Kolubm, tako je tudi Humboldt obšel razne evropske dvore, da bi dobil finančna sredstva za svoja raziskovalna potovanja. S pomočjo, ki mu jo je nudil špan¬ ski kralj, je končno lahko odpotoval v daljnji svet. Oborožen z najnovejšimi znanstvenimi instrumenti je v spremstvu francoskega bo¬ tanika Bonplanda leta 1799 izplul iz prista¬ nišča La Corune, se nekako prebil skozi an¬ gleško blokado (takrat so pričele Napoleonske vojne) in se izkRcal v Venezueli. V naslednjih petih letih je raziskal velike predele reke Orinoka, gornji tok Amazonke, se povzpel na Chimborazo, proučeval inkov¬ sko civilizacijo v Peruju in prvi postavil hi¬ potezo, da so Indijanci azijskega porekla. Humboldt je ugotovil, da so obale Južne Amerike na zemljevidih narisane preveč na jugu in je napake popravil. Izračunal je, kje bi bilo treba izkopati Panamski prekop, izu¬ mil nek nov zemljemerski instrument in od¬ kril še marsikaj neznanega. V Severni Ameriki se je srečal z zname¬ nitim predsednikom Združenih držav Thoma¬ som Jeffersonom in postal njegov prijatelj. Kot Jefferson, tako je bil tudi Humboldt za¬ grizen borec za osvoboditev sužnjev. Leta 1804 se je ponovno prebil skozi angleško po¬ morsko blokado in odpotoval v Pariz. Takrat je bil že eden izmed naj znamenitejših mož Evrope. Pruskemu kralju je po dolgem trudu uspe¬ lo pRivabiti Humboldta na svoj dvor. Hum¬ boldt je sprejel mesto kraljevega svetnika s pogojem, da sme potovati v tuje dežele, ka¬ darkoli bi to želel. Izmed njegovih nadalj¬ njih potovanj je bilo najpomembnejše potova¬ nje v Rusijo, kamor ga je povabil ruski car. Humboldt je takrat prepotoval ne samo vso Ev¬ ropsko Rusijo, ampak tudi Sibirijo vse do kitajske meje, na kateri ga je sprejel pose¬ ben odposlanec kitajskega cesarja. Na njegov predlog so v Rusiji organizirali mrežo vre- menoslovskih postaj, ki je zajela vso Severno Azijo. Na vseh svojih potovanjih je Humboldt zbiRal razne rudnine, rastline in fosile (©ka¬ menine). Samo s potovanja po Južni Ameriki je prinesel nad 6000 različnih rastlin, od ka¬ terih je bilo 3500 do tedaj še neznanih. Za¬ nimal pa se je tudi za živali in nič manj za ljudi, predvsem za manj znana ali še neznana 'ljudstva. Eno njegovih najvažnejših odkritij je uporaba izotermičnih linij. Njemu je prve¬ mu prišlo na um, da bi narisal izoterme, t. j. črte, ki vežejo kraje enake temperature, kar je omogočilo primeRjavo podnebij (klime) različnih krajev na Zemlji. S tem je postavil temelje meteorologiji (vremenoslovju). Poleg tega je proučeval nastanek viharjev, meteori¬ te, delovanje vulkanov in zemeljski magneti¬ zem. Bil je torej meteorolog, geolog, geograf in antropolog, bolj ali manj pa je obvladal še druga področja znanosti. Fotografskega aparata seveda ni poznal, pač pa je znal spretno in točno narisati vse, česaR ni mogel vzeti s seboj. Humboldt je nadrobno opisal vse, kar je videl in odkril. V tisku je objavil mnogo znanstvenih razprav. Samo njegovi ameriški potopisi obsegajo trideset zajetnih zvezkov. Posamezne njegove knjige so prodajali po ne¬ znansko visokih cenah, celo po 2000 dolarjev in vendar so prodali vso naklado. Knjige so kupovali znanstveni zavodi, knjižnice, uče¬ njaki in bogati ljubitelji knjig. V zadnjih letih življenja je Humboldt pov¬ zel in zbral svoje teorije o naravi v petih debelih knjigah s skupnim naslovom Kozmos. To delo je v precejšnji meri vplivalo na DaR- wina. Humboldt je dočakal veliko slavo, a je vendar ostal vse življenje skromen. Bil je Nemec po rodu, po svojih nazorih, po delu in pomenu pa Evropejec in svetovljan. Umrl je leta 1859, star 90 let. Po sestavku Branka Rešetarja priredil D. M. 278 OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETNIKA Dragi naročniki in bralci! Šolsko leto gre h kraju. Ako ste bili pridni, boste preživeli počitnice v prijetni zavesti, da ste dobro opravili svojo dolžnost in da ste pridobili mnogo novega znanja v vseh šolskih predmetih. Znanje pa je moč. Le izobražen, kulturen, po¬ šten in po srcu plemenit človek kaj velja. Le tak lahko postane koristen član človeške družbe in svojega naroda. Prepričani smo, da je tudi TIM poleg vsega drugega, kar ste prebrali med letom, prispeval k obogatitvi in razširitvi vaše izobrazbe. S to številko zaključuje TIM svoj šesti letnik. Mnogi ste nam pisali, da vam je TIM všeč in da ga imate radi. To nas resnično veseli. Nekateri ste sporočili tudi svoje mnenje in kritične pripombe. Tudi teh smo veseli. Res je bilo nekaj pomanjkljivosti v risbah. Skušali jih bomo popolnoma odpraviti. Res pa je tudi, da smo izpolnili obljubo, ki smo vam jo dali ob zaključku lanskega letnika. TIM je bil letos lepši po obliki in bogatejši po vsebini. Seznanili smo vas z nekaterimi velikani znanosti in tehnike, ki so s svojim znanjem in trudom ogromno prispevali k napredku človeštva; pisali smo o velikih od¬ kritjih in o nastanku in razvoju stvari, ki so danes vsakdanje, ki pa jih nekoč ni bilo, na primer knjiga, žarnica, luč, telefon mikroskop in drugo. Takšne in podobne sestavke bo¬ mo objavljali tudi v prihodnjem letniku. Upamo tudi, da ste bili zadovoljni z ugankar¬ skim in zabavnim kotičkom. Naše nagradne križanke so imele kar precejšnje število re¬ ševalcev. V vaših pismih je bilo še mnogo predlogov in želja. Prostor ni dopuščal, da bi vsem tem željam ustregli. Zapisali smo jih — sčasoma bo vse prišlo na vrsto. Želimo, da bi še naprej ostali zvesti bralci in naročniki TIM-a. Cim več vas bo, tem lepša in bogatejša bo lahko vaša revija. Želim, da bi preživeli kar najbolj pri¬ jetne in brezskrbne počitnice. Ob zaključku letnika se zahvaljujemo tudi vsem našim sodelavcem, ki so s svojimi prispevki obogatili našo revijo. Veseli bomo, če bodo tudi v prihodnjem in prihodnjih let¬ nikih sodelovali z enako dobro voljo in prizadevnostjo. Uredništvo MALA ZAGONETKA: Ali zemljani zares izkoriščamo energijo vode ali energijo sonca? Marsikdo bi nam rekel, da je takšno vpra¬ šanje nesmisel, češ saj vidite, da vodnih tur¬ bin ne žene sončna, ampak vodna energija. Če bi stali ob neki hidrocentrali, bi mu ver¬ jetno takoj prikimali. Pa bi se morda našel nekdo in vas povprašal: »-Zakaj pa reka nik¬ dar ne usahne?« V zadregi bi mu odgovorili:« — ker ima pritoke.potoke in studence!« S tem odgovorom najbrž ne bi bil docela za¬ dovoljen, pa bi vam zastavil novo vpraša¬ nje: »Odkod pa voda pritokov in studencev?« Rekli bi: »S hribov in gora:« Možakar pa ne bi odnehal in bi vas verjetno posmehljivo Povprašal: »Kaj so hribi in planine neizčr¬ pni rezervoarji vode?« Znašli bi se in mu od¬ govorili: »Saj pada tudi dež,... in to je vse voda!« Dejal bi: »Odkod pa dež?« Rekli bi: »Z oblakov!« »Odkod pa oblaki?« — Tu pa bi bil marsikdo v zagati, kar priznajmo! Ob tem bi si lahko zastavili še eno vpra¬ šanje, ki bi vas morda potegnilo iz te zagate, Nekdo bi dejal: »Reke se izlivajo v morja. Teh rek je nešteto in velike so, pa vendar gladina morij zaradi priliva rek sploh ne naraste. Morska višina je celo nekaj abso¬ lutnega, izhodišče za merjenje nadmorskih višin. Odkod to. In reke tečejo tisočletja, a ne usahnejo! Zakaj? Zakaj vse to? Marsikdo pri tem nehote prezre pojav iz¬ hlapevanja? Vsaka voda izhlapeva. Denite jo v lonec in čez nekaj tednov je ne bo več. Nihče je ni polil ali izlil, toda ni je več! Tu¬ di studenčnica izhlapeva, tudi potok izhla¬ peva, sicer v manjši meri kot jezero. Največ 279 vode pač izhlapi v morjih, ki imajo nepri¬ merno večje površine. Razen tega je nad mor¬ ji običajno toplejši zrak kot v alpskih pod¬ ročjih in vsi vemo, da je izhlapevanje pri višjih temperaturah večje kot pri nižjih. Ob takšnih razmišljanjih se lahko vpraša¬ mo: »Odkod pa različne temperature?« Ned¬ vomno od Sonca, ki na ekvatorska področja pripeka močneje kot na naša. Sila malo pa na polarna, kjer vladata večni led in sneg. V ekvatorskem področju pa so veliki oceani, vode je tu na pretek in na pretek je tudi nje¬ nega izhlapevanja. Zrak se zasičuje z vla¬ go in nad Atlantikom, ki je nam najbližji, se tvori ciklon vlažnega zraka in ta se usmerja proti Evropi, v njene kopne in alpske pre¬ dele. Vremenske prognoze sledijo tem ciklo¬ nom in obetajo dolinam dež, visokim alpskim predelom pa sneg. Eno in drugo pomeni vo¬ do. V bistvu je to stalna prirodna služba, ki oskrbuje studence, potoke, pritoke in reke z vodo. To je čudovita igra prirode, ki ne slu¬ ži samo lepoti bistrih studenčkov, kopanju ljudem v mrzlih potokih in toplih rekah, am¬ pak tudi skrivnostnemu ustvarjanju poten¬ cialne in kinetične energije, ki jo človek iz¬ rablja v svoje namene. To izrabljanje ni več enostavno in prvobitno. Če bi to res bilo, po¬ tem bi bil do sleherne tovarne ali hiše spe¬ ljan umetni potok, ki bi poganjal mlinsko kolo, to pa stroj, kavni mlinček mešalnik, ali strojček za mletje mesa. Si lahko to pred¬ stavljate? Pri vsem tem bi bili še vedno v te¬ mi, ali pa pri petrolejkah, stanovanja bi ogrevali s šoto, premogom in drvmi, namesto neonskih reklam bi imeli v mestih velike na¬ pise, ki bi zginili z mrakom in temo, po ce¬ stah bi vozili kočij aži, po železnicah stari hlaponi, nikjer pa bi ne bilo daljnovodov in žic, po katerih se pretaka skrivnostna ener¬ gija, pridobljena iz moči naših rek, in če še enkrat malo bolje pomislimo, bomo hitro popravili: pridobljena iz sončne toplote. Mo¬ tijo se energetiki, če mislijo, da »vodo« pret- 280 varjajo v »elektriko.« Veliki so oceani, ki prestrezajo to sončno energijo, vendar je še mnogo kopnega, skorajda celi kontinenti, ki tej prirodni igri docela še ne sledijo. Vsi ve¬ mo, da je v ekvatorskih področjih neznansko vroče, za človeška bitja celo prevroče. Tu so ogromni viški sončne energije, ki jih bo člo¬ vek slej ko prej znal mnogo bolj racionalno in neposredno izkoristiti tudi za blaginjo vseh ostalih severnejših in hladnejših dežel. Takrat v polarnih krajih gotovo ne bo več vladal večni led in sneg, ampak bo enako, kot Pri nas raslo žitno klasje, ki bo nahranilo mi¬ lijardne množice človeštva. To so bila le majhna razmišljanja, ki pa so pomembna, saj kažejo, da se nikdar ne smemo preveč zapirati sami vase, ko je ves naš svet tako prostran, da sega daleč do Son¬ ca in v neskončni prostor vesolja. V vsakem našem razmišljanju moramo biti sila prev- darni, polni znanja, ki smo ga pridobili iz dela ter iz spoznanj in stvaritev naših pred¬ nikov. To znanje moramo izkoristiti logično in dialektično. Vsak čas prinaša in zahteva svoje in mi moramo živeti z njim, sicer po¬ stanemo nazadnjaški. Življenje človeka je kratko, zato vsaj ta kratki čas bodimo so¬ časni, da bomo uživali napredek svojega ča¬ sa in okolja. To je naša kultura, ki daleč presega zastarela merila nekaterih, ki sma¬ trajo, da je kultura sodobnega človeka še vedno zaprta zgolj v konvencionalne okvire književnosti, glasbe in likovne umetnosti. Te tri panoge lahko samo odražajo današnjo kulturo, ki pa je v resnici mnogo širša in mnogo bolj realna, kot si jo zamišljajo prem¬ nogi naši »kulturniki«. Miloš Macarol 281 Peter Burkeljc Letalski modeli: material, gradnja, vrste in startanje 8. nadaljevanje Motorni prosto leteči modeli Pri jadralnih modelih smo dosegli, da je model dalj časa jadral tako, da smo ga startali s pomočjo vrvice. Pri motornih modelih pa nam vrvico nadomesti motor, ki je lahko splet gume — pri gumenjakih, ali pa motor z notranjim izgorevanjem — pri penjačih, kot jih modelarji imenujemo. Motorni prosto leteči modeli so torej le jadralna letala, ki jih namesto vrvice dvigne motor. Gumenjak Pi^av gotovo je gumenjak najstarejši le¬ talski model, ki je kdaj letel. Že prvi pred¬ hodniki letal so bili ravno gumenjaki in leta 1871 je Penaud izdelal prvi uspeli letalski model na gumo, ki je predhodnik današnjih letal. Model letala s pogonom na gumo ima obi¬ čajno obliko letala, ki ima v trupu ali pod njim pripet splet gume. To gumo pred star¬ tom navijemo, nato pa v njej nakopičena energija počasi oddaja svojo moč propelerju, ki vleče letalo. Gumenjaki so lahko različnih oblik. Poz¬ namo začetniške modele, ki so zelo preprosti in je trup običajno izdelan iz letvice ter tek¬ movalne modele, ki so seveda precej bolj komplicirano izdelani, ket mora model leteti čim više in dlje. Pri teh je trup votel in je guma v njem zavarovana pred poškodbami. Imamo pa lahko tudi makete pravih letal na pogon z gumo. Na naših slikah vidite različ¬ ne predstavnike gumenjakov. Modelarji tek¬ mujejo za svetovno prvenstvo z modeli gume¬ njakov, ki nosijo ime Wakefield. Tak model mora zadostiti naslednjim zahtevam: površina krila in repa je 18 — 19 dm 2 , teža modela je 230 g (minimalna!), teža gume je 40 gr. Obi¬ čajno imajo taki modeli razpetino kril okoli 110 mm in dolžino trupa 1000 mm. Glavni del modela je propeler in guma, vse ostalo pa je izdelano kakor jadralni mo¬ del. Prihodnjič pa nekaj o gumi, propelerju in pripravi spleta. 282 283 Načrt za model dvotaktnega motorja (sestavek preberite na naslednji strani). Model dvotaktnega motorja V TIM-u je izšlo že več načrtov za modele štiritaktnega motorja in Wanklovega motorja. Manjka nam še načrt za dvotaktni motor. Te¬ ga objavljamo sedaj. Načrt modela lahko povečamo z mrežo ali episkopom, kot smo to omenili že v lanski številki TIM-a. Izdelek ne bo (težko izdelati po priloženem načrtu, vendar ne bo odveč nekaj pripomb. Značilnost dvotaktnega motorja so kanali. Na načrtu so ti na desni strani. Zgoraj je izpušni kanal, spodaj pa sesalni kanal. Na levi strani je kanal, ki veže karter z valjem motorja. Valj je izžagan enotno, brez vmesnih praznih mest za kanale, ker bi se bat pri gibanju gor in dol zatikal v robove kanalov. Na hladilni plašč prilepimo furnir št. 3, ki ne dopušča, da bi bat izpadel. Ojnico pritrdimo na bat in vztrajnik z žebljičkom. Na vztrajnik izvrtamo vrtino 0 4 za os ki jo predstavlja M4 vijak s štirimi ma¬ ticami. S prvo matico močno privijemo vztraj¬ nik, da se ne premika,' na drugo stran podloge najprej pri vi j mo dve matici, nato pa s četrto močno stisnimo gonilo. Če gibljivi deli niso pretrdo spojeni, se bat giblje gor in dol, kadar zavrtimo gonilo. Model izpopolnimo, če vanj vgradimo žar¬ nico, ki zasveti, kadar pride bat v skrajno zgornjo lego. V ta namen izvrtamo skozi zgornji del valja in osnovno desko odprtino in vstavimo vanjo žarnico, na katero smo pri- spajkali dve izolirani žici za vezavo. Vezavo kaže posebna slika. V gonilo pritrdimo žebelj, ki pritisne lamelo v stikalu, da nastane stik in žarnica zasveti. Pri zabijanju žeblja v go¬ nilo pazimo, da bo žebelj pritisnil na lamelo takrat, ko je bat v skrajni, zgornji legi. Takrat mora žarnica zasvetiti. Pri nadaljnjem vrte¬ nju gonila žebelj odstopi, lamela popusti in stik je prekinjen. Model pobarvamo. Sesalni kanal, karter in kanal med karterjem in valjem pobarvamo z isto barvo, izpušni kanal pa z drugo barvo. Hladilni plašč in ostalo ohišje s stenami ka¬ nalov naj bo črno. Dele pobarvamo pred se¬ stavljanjem, počakamo, da se pasuse, šele nato začnemo model sestavljati, sicer se lahko zgo¬ di, da se deli med seboj zalepijo z barvo. Delovanje modela: Delovanje je podrobno opisano v učbeniku za tehnični pouk za VII. razred na strani 63. Prvi takt: Bat se giblje navzgor, stiska nad seboj zmes bencina in zraka. Pod seboj v kar- terju črpa iz vplinjača novo gorljivo zmes. V enem hodu bata je torej zgoščevalni in sesalni takt. Drugi takt: Svečica vžge gorljivo zmes v valju nekaj milimetrov prej, ko pride bat dc zgornje krajne lege. Medtem vztrajnik pre¬ makne bat čez zgornjo krajno lego, visok pri¬ tisk plinov pa potisne bat navzdol. Bat od¬ pre v steni valja luknjo izpušnega kanala. Skoznjo izhajajo izgoreli plini iz valja v iz¬ puh. Na drugi strani odpre bat drugo luknjo v steni valja. Skozi njo prihaja gorljiva zmes iz karterja v valj in pomaga potiskati izgorele pline iz valja v izpuh. V enem hodu bata je torej delovni in iz¬ pušni takt. Geza 284 285 Peter Burkeljc: AMFIBIJSKO VOZILO (Nadaljevanje) Verjetno ste že izdelali del vozila s po¬ gonom, ki smo ga objavili v prejšnji številki TIM-a, in bi radi nadaljevali z delom. Izde¬ lava kabine je izredno preprosta. Tudi obliko lahko prilagodite po lastni želji in je na na¬ črtu prikazana le ena od mnogih oblik. Lah¬ ko zgradite vozilo z radarjem, z raketami ali pa za prevoz potnikov. Naš načrt je izdelan za vozilo z radarjem. Risan je v merilu 1 :1 in lahko prerišemo vse dele iz načrta neposredno na les. Za iz¬ delavo potrebujemo orodje, ki smo ga upo¬ rabljali za izdelavo spodnjega dela vozila. Material pa je sledeč: vezani les 3 mm, kos aluminijaste pločevine 0,8 — 1 mm, kos va¬ rilne- žice 0 2 mm in vijak M3 X 20 mm. Za lepljenje potrebujemo belo lepilo Jubinol, me- kol ali Kol III. Izdelava: Na vezani les prerišemo vse lesene dele. Dele 1, 7 izdelamo dvojno. Najprej zlepimo kabino, ki jo sestavljajo stranici 1, zadnji del 2, ploščad 3, stranica 4, streha 5 in prednji del 6. Ko se lepilo suši, izdelamo stranici pod¬ stavka radarja 7 in dno podstavka 8; od varil¬ ne žice odrežemo os 9, iz kosa lesa pa izdela¬ mo nosilec 10. Iz pločevine izrežemo radar 11 in ga pri¬ trdimo na nosilec, skozi katerega smo poti¬ snili os 9. Podstavek sestavimo in zlepimo. Ne sme¬ mo pozabiti vstaviti radar, sicer ga kasneje ne bomo mogli več. Tako izdelano nadgradnjo lahko še prela- kiramo z lakom v primerni barvi, ki je od¬ visna od vrste vozila. Če je vozilo vojaško, naj bo sive ali zeleno-rjave barve, če je za prevoz potnikov pa bele ali modre barve. Če smo vozilo izdelali s pogonom in kr¬ marjenjem, moramo potisniti krmilno žico skozi luknjo- na ploščadi. Vozilo je gotovo in upamo, da vas bo za¬ bavalo. 286 28 : Zgradimo železniško progo Upamo, da številni bralci gradijo maketo za malo namizno železnico, za katero smo na¬ črte in navodila objavili v zadnjih dveh šte¬ vilkah TIM-a in da že težko čakajo na na¬ daljevanje. No, za konec boste imeli pravza¬ prav najlažje delo; na maketo je treba posta¬ viti le še kolodvor, čuvajnico in semafor, ki naj odpira vlakom vstop v postajo. Slika vam dovolj jasno kaže, kako je treba to narediti. Nadrobna navodila niso potrebna, povedali varno bomo le nekaj o materialu, ki ga bo¬ ste uporabili. Kot podlaga za postajno poslopje nam bo služil kos močne sive lepenke 140 X 90 mm (sl. 1). Tudi čuvajnico (6) boste nalepili na podlago iz enake lepenke. Razgrnjen plašč postajne stavbe (2) in čuvajnice (6) narišite s svinčnikom na tanek bel karton ali na moč¬ nejši risalni papir. Pri tem natančno upošte¬ vajte navedene mere. Stavbi poslikajte z akvarelnimi ali tempera barvicami. Naslikajte okna, vrata in ime postaje. Stene lahko osta¬ nejo bele, lepše pa bo, ako jih obarvate v svetli oker ali nežno zeleni barvi. Ko bo bar¬ va suha, izrežite stavbo in jo zganite po črt¬ kanih linijah. Obe stavbi prilepite na podlago s klejem, ki hitro in dobro prime. Streho ko¬ lodvora in čuvajnice lahko izrežete iz tankega kartona, lepše pa bo, ako uporabite drobno- rebrasto valovito lepenko, kakršno rabijo za embalažo majhnih steklenic, aparatov in sl. Valovito lepenko prepleskajte, potem ko bo že nalepljena na stavbi, z zidno osnovno kredo pa bo videti kot streha iz salonita. Streha perona (4), ki je skupaj s stebri iz enega kosa, je narejena iz risalnega papirja. Pobarvajte jo s sivo barvo. Del strehe med srednjima stebroma zavihajte navzgor in na¬ pišite nanj ime postaje. Peronsko streho pri¬ lepite na čelno steno kolodvora tik pod streho stavbe. Obe stavbi postavite na mesta, ki so že označena na maketi, in pribijte podlago z drobnimi žebljički na osnovno ploščo makete. Seveda ne smete pozabiti na oba dimnika, ki sta tudi iz risalnega papirja. Pobarvajte ju rdeče. Steber semafora (7) je letvica kvadratnega preseka z robom 5 mm. Prečko izžagajte iz tanke vezane plošče. Na os, okoli katere se suče prečka, nataknite med prečko in steber majhno kovinsko podložko, ki bo prepreče¬ vala trenje med prečko in stebrom. Dvigalna priprava semafora, ki naj stoji tik pred peronom, je sestavljena iz dveh pol¬ krožnih delov in dna. Vse je iz trimilimetr- ske vezane plošče. Med polkrožnima deloma se na osi giblje ročica, ki je z nitko povezana s prečko semafora. Dolžino nitke odmerite tako, da bo stalno napeta in da bo s presta¬ vitvijo ročice potegnila prečko navzgor do kota 45°, kar pomeni odprto. Ko boste pre¬ maknili ročico na drugo stran, bo padla preč¬ ka zaradi svoje teže v vodoraven položaj — zaprto. Ročica dvigalne priprave naj bo obte¬ žena s koščkom svinca. V manjša obročka na REŠITEV UGANK IZ 10. ŠTEVILČNICA. Ključ: menjalnik, vzroč¬ nost, dih. Misel: Kdor ima malo talenta in veliko vztrajnosti, lahko naredi veličastna dela. MAGIČNI KVADRAT. Pravilna razpore- Z ANIMIV OSTI S ČRKAMI. 1. Črki J in G — J (uri j) G(agarin) in J(ohn) G(lenn). 2. ŠTEVILKE TIM-a Črki O in I — Galileo Galilei. 3. Črke K, G in T — kalij, galij in talij. POVEZANI ZLOGOVNI MAGIČNI KVADRA¬ TI. Prvi: 1. algebra, 2. Gemini, 3. branilec. Drugi: 1. napaka, 2. pašteta, 3. katarakt. Tretji: 1. razlika, 2. litina, 3. kanarec. Četrti: 1. Bal- kanka, 2. kantina, 3. Kanada. Srednji: 1. lectar- ka, 2. Tartini, 3. kanibal. PLOČKE. Misel v spodnjem liku: To, kar vodi in vleče svet, niso lokomotive, mar¬ več ideje. REBUS: kositer (kosi T eR). 288 prečki semafora nalepite košček rdečega in zelenega celofana. Semafor vsadite v luknjico v osnovni plošči in ga zalepite. (Semafor in dvigalna priprava sta zaradi boljše vidljivosti na sliki narisana v večjem merilu). Na maketi imate ob cesti označeno mesto še za eno stavbo. To naj bi bila enonadstropna stanovanjska hiša za uslužbence postaje. Te hiše vam nismo narisali. Projektirajte in izde¬ lajte jo vsak po svoje. Janko Vertin 289 HURA — S TOPOM NAD KEGLJE Kegljanje je pri nas že od nekdaj priljub¬ ljena družabna igra. Poznamo vrtna, gostilni¬ ška in športna kegljišča pa tudi mala sobna in še manjša namizna kegljišča, ki seveda ra¬ bijo predvsem otrokom za zabavo in razved¬ rilo, čeprav — priznajmo — tudi starejši pa celo odrasli včasih radi kegljajo po mizi. Morda že imate namizno kegljišče. Ako ne, si ga boste morda še naredili. Saj ni treba drugega kot primemo veliko ravno desko, ki je na treh straneh obdana z robno letvico. Majhne keglje lahko kupite v trgovini. TIMOVI MALI OGLASI Prodam transformator izhodne na¬ petosti 3, 5, 8 V, elektromotorček EMT — 1 in 5 m dvojne izolirane bakrene žice — vse skupaj za 40 N din. Ivan Škufca — Vel. Vrhe 16, p. Mu¬ ljava ☆ Prodam novo kitaro za 170 N din. Dragica Mohorko — Ptuj, Trubar¬ jeva 2 ☆ Prodam skoraj novo sestavljanko »Kontemo« za 15 različnih modelov za 100 N din. Weber Branko — Žalec, Celjska c. 3 ☆ Prodam vojaško slušalko z diodo; kupim načrt za enosedežno jadralno le¬ talo. Marjan Marolt — Pšata 30, p. Dol pri Ljubljani it Prodam transformator 24 V z dvoj¬ nim vtikom, skoraj nov, za 55 N din. Vlado Jošt — Verpete 25, p. Fran¬ kolovo Na kegljišču mečejo kroglo z roko, mi pa vam predlagamo, da si izdelate za vaše na¬ mizno kegljišče majhno pripravico, s katero boste kroglico izstreljevali in celo merili na posamezne keglje, tako kot topničarji v sta¬ rih časih. Priprava sicer ne bo na las podobna topu, bo pa zelo podobno delovala. Topič za podiranje kegljev si lahko z malo truda in čisto brez stroškov izdelate iz ma¬ teriala, ki ga imate doma. Poiščite večje vre¬ teno od sukanca in odrežite ali odžagajte del obeh stožčastih koncev in sicer na obeh kon¬ cih natanko do iste višine in v isti ravnini. Odrezati je treba do takšne višine, da bo krog¬ lica točno v višini luknjice v vretenu, ako postavite vreteno z odrezanima ploskvama na mizo. Ako je to v redu, zgladite ploskvi na listu steklenega papirja, ki ste ga z risalnimi žebljički pripeli na ravno podlago. Sedaj izdelajte podstavek za top (lafeto). Za podstavek vzemite 3 mm debelo vezano plo¬ ščo in jo izžagajte tako, kot kaže slika. Pod¬ stavek dobro obrusite in nalepite z mizarskim klejem vreteno točno v sredino. Da bo bolj držalo, pribijte še dva žebljička s spodnje strani skozi deščico ali pa privijte dva majhna lesna vijaka s plosko glavico. Poiščite gladko okroglo paličico, ki naj bo malo manj kot še enkrat tako dolga kot vre¬ teno in naj ima tolikšen premer, da se bo z lahkoto premikala skozi luknjico v vretenu. Paličico prevrtajte 2 cm od konca in potegnite skozi luknjico gumijasti trak. Oba konca tra¬ ku pretaknite še skozi luknjici, ki ste ju iz¬ vrtali v končnico vretena in ju zavozlajte ali pa pribijte na vreteno. Na konec paličice na¬ taknite košček gumijaste cevke. Dobro bo, če boste cevko še prilepili ali pribili, da se vam ne bo snela pri napenjanju. Na sprednjem koncu podstavka, točno v sredini napravite plitvo vdolbinico za kroglico, da vam ne bo uhajala, ko boste s topom merili na sovraž¬ nika — hočem reči na keglje. Vdolbinica bo tudi omogočila, da bo stala »-granata« točno pred ustjem »topovske cevi«; V sredini zadnjega dela podstavka izvrtaj¬ te luknjico za vijak. Enako luknjico izvrtajte še skozi ploščo kegljišča. Pod ploščo navijte na vijak matico, pa ne pretesno, ampak le toliko, da se bo top lahko vrtel okoli vijaka, kadar boste ciljali. • No, to bi bilo vse. Za streljanje s topom ne bodo potrebne vojaške niti predvojaške va¬ je. Postavite keglje, napnite gumico, postavite 290 kroglico v vdolbinico, pomerite in — keglji padajo, da je veselje. Kroglica naj ne bo pre¬ lahka. Steklena kroglica bo imela verjetno kar primerno težo. Sicer pa je to odvisno od veli¬ kosti in teže vaših kegljev. Pripominjamo, da tak kanonček lahko upo¬ rabite tudi pri namiznem biljardu z luknjami ali pa za kako drugo podobno igro, na pri¬ mer za namizni balin. MI-RA 291 292 MINI JADRNICA Gotovo ga ni med vami, ki si ne bi želel poleti k morju, jezeru ali vsaj k reki na po¬ čitnice. K takim počitnicam spada seveda tu¬ di plavanje, veslanje ali jadranje. No, kar se jadranja tiče, se vam bo ta želja letos lah¬ ko uresničila. Če boste zbrali nekaj obrablje¬ nega materiala in nekoliko pridnosti, pa si boste jadrnico izdelali sami. Jadrnico, ki jo kaže naš načrt, si lahko iz¬ delate čisto sami in skoro brez stroškov. Jed¬ ro jadrnice je ogrodje iz starega lesa in dveh obrabljenih avtomobilskih gum (zračnic). Na¬ črt je prilagojen za gume od Fička. Lahko pa uporabite tudi kake druge gume, seveda morate v tem primeru prilagoditi mere ogrod¬ ja zračnicam. Ogrodje čolna je sestavljeno iz kosov de¬ ske debeline 5 cm. Če deske take debeline ni¬ mate, spojite po dve deski. Robovi, kjer bodo vstavljene gume, morajo biti zaobleni. Ogrod¬ je povezuje enako široka letev, ki nosi zračni¬ ce in služi kot kobilica. Ko vstavite zračnico, pokrijte ogrodje z desko, ki naj ima obliko ladijskega krova. Desko — krov privijte z lesnimi vijaki, tako da jo lahko odstranite, če bi bilo slučajno potrebno zamenjati zrač¬ nico. V krovno desko, kakor tudi v ustrezajo¬ či kos ogrodja izdolbite luknjo, ki bo ust¬ rezala obliki jambora. Za jambor uporabite letev, ki naj bo po možnosti iz trdega lesa. Spodnji del jambora naj obdrži štiriogelno obliko, kateri ste že prej prilagodili luknjo. Zgornjem delu, na katehe bo z objemkami pritrjeno jadro, pa pooblajte robove, da bo jambor čim bolj okrogel. Na ta način boste Jadro mnogo laže spuščali in dvigali. Jadro izdelajte iz grobega platna, ki mo¬ ra biti na vseh treh straneh zarobljeno. Spod¬ nji rob mora biti odprt in nekoliko širši, da vanj lahko vstavite okroglo palico ali letev, kateri ste zaoblili robove. Na to letev naj bo pritrjen obroč iz železa ali pločevine, ki bo objemal jambor. Sicer pa naj ima jadro na notranji strani luknje, skozi katere bodo spe¬ ljani obročki iz kovine ali vrVi, ki bodo obje¬ mali jambor. Da bi jadro lahko dvigali ali spuščali naj ima jambor na vrhu luknjo, sko¬ zi katero speljite vrv, ki naj bo pritrjena na vrh jadra. Na koncu letve spodnjega jadra pritrdite vrv, s katero boste spreminjali po¬ ložaj pri jadranju. Končno je treba izdelati še krmilo. Izrežite ga iz lesene plošče debeline 15 do 20 mm. Na robu krmila zasekajte z dletom reže, v katere boste zataknili pločevinske objemke, kot kaže načrt. Skozi te objemke, ki morajo biti med- seboj vsklajene, pritrdite primerno velik tesarski žebelj. Ročica za krmilo, kot jo kaže načrt, je seveda tudi potrebna. Tako boste v nekaj dneh izdelali jadrnico, ki vam bo služila vse počitnice. Dokler bo v zračnicah zrak, se še potopiti ne bo mogla. Pri jadranju ob morski obali pazite, da vas veter ne bi zanesel predaleč od obale. Če opazite, da vas odnaša, takoj spustite jad¬ ro in uporabite kratko veslo, ki naj bo za to pritrjeno na krovu. Obilo uspeha pri delu in prijetne počitnice z lastno jadrnico želi TIM. MI-RA 293 V. Ivkovič Ojačevalo za gramofon Že več naših bralcev se je obrnilo na na¬ še uredništvo z željo, da bi priobčili v TIM-u načrt za gramofonsko ojačevalo. Poskusimo jim ustreči. Ojačevalo je mogoče zgraditi na več nači¬ nov in z Različnimi sestavnimi deli. Ojače¬ valnik z elektronskimi cevmi bo glasbo bolje reproduciral, tisti s transistorji pa bo eno¬ stavnejši, vendar bo reprodukcija nekoliko manj kvalitetna. Shema na sliki 1 vam pove takoj, da smo se odločili za ojačevalnik, ki ima le štiri tran- sistorje. Pripraven je zlasti za male popotne gramofone, ker ni odvisen od priključka na krajevno el. omrežje. Vprašali boste: »Kaj pa pogon motorja?« No, lahko ga poganja sistem vzmeti (kakor v starih časih), ali pa vgra¬ dimo mali šestvoltni elektromotorček, ki se bo napajal iz istega vira kot ojačevalo. Za nekaj ur predvajanja zadoščajo štiri serijsko vezane baterije po 1,5 V (amerikanke). Oglejmo si malo natančneje shemo ojače- vala. Vhodni del aparata je malo drugačen, kot je v navadi pri elektronkah. Želeli smo namreč vključiti vhodno napetost v krog prvega tRansistorja OC 71, ki ima približno stalno vrednost ne glede na položaj drsnega kontakta potenciometra, in priključiti upor vhodnega dela na zvočnico gramofona. Kom¬ promis smo dosegli z vstavljanjem zvočnice in serijskega upora 270 KQ ter z obrnjenim spa¬ janjem potenciometra. Drugi trans. OC 71 služi v ta namen, da krmili pRotifazno izhodno stopnjo, ki dela v razredu B ojačevalne stopnje. Pri popolnem krmi¬ ljenju bomo dobili na izhodu okoli 200 mW čiste izhodne moči. Za izboljšanje kvalitete reprodukcije smo izvedli negativno povratno vezavo, ki izkorišča del moči sekundarja iz¬ hodnega transformatorja in vodi na bazo drugega transistorja OC 71 preko upora 01 MO ali 100 KQ1/2W. Uporabili smo dva transistorja OC 71, ker sta najpRimernejša za ta namen, vendar pa lahko uporabimo mesto teh druge transistor- je. Ako uporabimo OC 70, bomo dosegli enak rezultat, le nekaj bomo morali spremeniti. 294 ^ <*> Ako imamo en transistor OC 70 in enega OC 71, moramo vstaviti OC 71 v drugo stopnjo. Sprememba v uporabi prvega transistorja OC 70 je samo v spremembi upora za polarizacijo baze. Upor 68 Kfi, ki je vezan od baze dru¬ gega transistorja OC 71 na negativni vod, je treba znižati toliko, da bo tok na kolektorju okoli 2 mA. (Instrument vežemo serijsko s primarjem vhodnega transformatorja.) Tok na bazi bo tedaj okoli 70 |xA (mikroamperov), kar je treba preveriti. Pri prvem transistorju OC 70 bomo znižali isti upor od 0,1 MQ na okoli 80 do 82 Kfi, vse dokler ne bo znašal tok kolektorja okoli 0,5 mA (miliampera), tok baze pa 20 [xA (mikroamperov). Na shemi so označene vrednosti uporov. Biti morajo točne, zato prekontrolirajte upo¬ re z instrumentom še pred vgraditvijo, da se boste izognili poznejšim težavam. Vsi upori imajo po 1/2 W. To velja še posebno za upo¬ re 4,7 Kfi in 150 fiv izhodni ali »puš pul« stopnji. Od teh uporov je odvisno pravilno funkcioniranje transistorjev OC 72. Za zares simetrično delovanje izhodne stopnje je važno, da imata oba transistorja OC 72 popolnoma isto karakteristiko. Ena¬ kosti tranisistorjev ne moremo sami ugo¬ tavljati, pač pa jih odbere že tovarna. V trgo¬ vini zahtevamo par izhodnih transistorjev. Ako kupimo več takšnih parov, moramo pa¬ ziti; da jih ne zamenjamo med seboj, ker pari niso vedno enaki. Izhodni transistorji izgubljajo svoje prvot¬ ne lastnosti, kar povzroči oslabitev repro¬ dukcije, zato jih moramo hladiti. Hlajenje izvedemo tako, da jih montiramo na ploščice iz bakra, ki je dober prevodnik toplote (gl. sl. 5). S tem smo transistor j e tudi dobro pri¬ trdili na šasijo. Izhodna moč v tem primeru ne bo grela samo transistorjev, ampak tudi ploščice in preko njih šasijo. Tako se bodo transistorji OC 72 sproti hladili. Slika 5 Dobro funkcioniranje ojačevala je v ve¬ liki meri odvisno od kvalitete vhodnega in izhodnega transformatorja. Vhodni transformator Tl Primar: A 2100 navojev žica 0 0,09 mm Sekundar: B + C ima 2 X 600 navojev ži¬ ce 00,18 mm, ki je navita bifilarno (gl. sl. 2). nmnmn A o o bifilarniK^ B +C A debelina jedra h = 8mm Slika 2 Kaj pomeni »bifilarno«? Ko smo navili na tu- ljavnik primarno navitje 2100 navojev, izolira¬ mo to navitje z nekaj plastmi oljnega pa¬ pirja. Nato vzamemo skupaj dve žici 0 0,18, ena je za navitje B, druge za C. Obe žici navijemo skupaj čez primarno navitje A. Ko smo prišli do 600. navoja, pritrdimo žice za tuljavnik in jih prispajkajmo. Tu pa je treba zelo paziti. Dobro si oglejte sliko 2! Začetek ene žice sekundarhega navit j a zdru¬ žimo s spajko s koncem druge in dobimo ta¬ ko srednji odcep, prosta pa sta nam ostala začetek prve (1) in konec druge (2) žice. Ta¬ ko smo bifilarno navili sekundar. (Glej tudi sestavek o sprejemniku v številki 9—10 lan¬ skega letnika TIM-a!) S tem smo zagotovili simetričnost transformatorja in enako upor¬ nost sekundarnega navitja za oba transi¬ storja. (Naj pripomnimo, da proizvajajo takšne transformatorje vse naše tovarne transistor- skih sprejemnikov. Dobite ga lahko v proda¬ jalni Iskre ali pri Mladem tehniku.) Izhodni transformator T2 Primar: A + B + C + D 4X 204 = 816 na¬ vojev žice 0 0,28 mm Sekundar: B + E 2 X62 = 124 navojev žice 0 0,5 (gl. sliko 3). 295 Naj vas takšen razpored primarja in se- kundarja ne moti. Rekli smo, da je dobra in točna reprodukcija odvisna od kvalitete tran¬ sformatorjev. Na sliki 3 imate tabelo in tudi jlmJ UuulTuioJ Uul Slika 3 debelina jedra h = 10,5mm shemo, iz katere je razvidna točna razpore¬ ditev posameznih sekcij sekundarja in pri¬ marja. Na sliki 4 so podane točne dimenzije za obe transformatorski jedri. Jedri sta lahko nekoliko, vendar le nekoliko večji. Pri mon¬ taži pazimo, da ju bomo dobro pritrdili, da ne pride do nezaželenega brnenja. Na sliki 6 je prikazano označevanje tran- sistorjev. Da bi mogli transistorje čim bolje prilagoditi našemu ojačevalu, navajamo še maksimalne vrednosti obremenitve transi- storjev OC 70, OC71 in OC 72. Maksimalne vrednosti za OC 70 in OC 71 znašajo pri temperaturi okolice okoli 45°C: napetost med kolektorjem in emi- terjem maksimalno 5 V napetost med kolektorjem in emi- terjem na vrhu maks. 10 V tok kolektorja maks. 10 mA tok emiterja maks. 10 mA spojna temperatura maks. 60° C Za transistorje OC 72: napetost med kolektorjem in emiterjem maks. 9 V napetost med kolektorjem in emiterjem na vrhu maks. 18 V napetost med kolektorjem in bazo maks. 15 V napetost med kolektorjem in bazo na vrhu maks. 30 V tok kolektorja maks. 50 mA tok kolektorja na vrhu maks. 125 mA tok emiterja maks. 50 mA tok emiterja na vrhu maks. 130 mA spojna temperatura maks. 65° C Šasijo izdelajte iz plošče pertinaksa debe¬ line 1 do 2 mm. Na eno stran postavite vse elemente, ki so narisani v shemi (sl. 1), nato zaznamujte z risalno iglo vse stične točke, ki jih je treba zaspajkati. Ta mesta prevr¬ tajte in vtaknite v luknjice votlice. Za tran¬ sistorje pustite po tri luknjice (da jih mo¬ remo zamenjati) seveda na koncu prispaj- kamo tudi transistorje. Na drugi strani plo¬ šče povežite votlice s tankimi žicami, kakor kaže shema, nato pa prispajkajte elemente: upore, transformatorje in ostalo. Na eni stra¬ ni imamo torej vezje, na drugi pa elemente. Dimenzij šasij nismo navedli; to prilago¬ dite velikosti elementov. Ako razporedite ele¬ mente najprej na kosu kartona, boste lahko našli primerile dimenzije šasije. C = kolekter B = baza E = emiter rdeča pika O Slika 6 296 Prihodnjič bomo opisali tri variante usmernika. Ena od teh bo primerna za naš gramofonski ojačevalnik. Motor gramofona boste v tem primeru priključili na 220 V hkra¬ ti z usmernikom, ki bo nadomestil baterije. Da ne bi poškodovali transistorjev pri spajkanju, prteberite članek »Bodimo previdni pri delu s transistorji in diodami-« v štev. 8 lanskega letnika TIM-a. Seznam sestavnih delov za ojačevalo kosov 1 transistor OC 71.2 2 .transistor OC 72 (par).2 3 transformator Ti vhodni.1 4 transformator T 2 izhodni.1 5 ploščica pertinaksa deb. 1 mm ... 1 6 upor 270 KO 1/2 W.1 7 upor 15 Kfi 1/2 W.1 8 upor 22 KO 1/2 W.1 9 upor 1 4,7 KQ 1/2 W . . . . , . . . 3 10 upor 2,7 Kfi 1/2 W.1 11 upor 0,1 MO ali 100 Kfi 1/2 W . . . 2 12 upor 68 Kfi 1/2 W.1 13 upor 470 fi 1/2 W.. 1 14 upor 15 fi 1/2 W.1 15 potenciometer 0,5 Mfi (500 Kfi) ... 1 16 potenciometer 0,1 Mfi (100 Kfi) ... 1 17 kondenzator 0,01 10 V.1 18 kondenzator elektrolitski 25 [xF 12 V 1 19 kondenzator elektrolitski 32 [iF 12V 1 20 kondenzator elektro. 50 uF 12 do 25 V 3 21 votlice.50 22 baterije 1,5 V (amerikanke) .... 4 23 gumbi za potenciometer.2 TIMOV MALI OGLAS Kdo bi mi lahko posodil ali prodal načrt za lesen čoln (kanu ali kajak) za eno ali dve osebi? Franci Hočevar — Poljane 78, p. Šentvid nad Ljubljano K sestavku o demonstracijski šahovski deski, objavljenem v sedmi številki, priobču¬ jemo danes še sliko, ki kaže skrajni desni del demonstracijske deske s prostorom za obešanje šahovskih figur. REŠITVE UGANK IZ 10. ŠTEVILKE TIMA KRIŽANKA. Vod.: 1. brv, 4. ključ, 9. šum, 12. Ural, 13. Ravne, 14. Eros, 16. semafor, 18. element, 20. PN, 21. kopa, 22. cima 23. to, 24. eta, 26. Na, 27. SA, 28. bel, 29. hala, 31. robot, 35. karp, 36. pet, 38. kap, 39. pol, 40. Mars, 41. Iza, 42. slap, 44. mako, 45. psalm, 47. Osor, 49. ata, 50. La, 51. L(udvik) Z(ajc), 53. tla, 54. RR, 55. kosa, 57. telo, 59. im., 60. kilovat, 62. okolica, 64. ocet, 65, žolna, 67. etan, 68. Ada, 69. amper, 70. gaj. MAGIČNI KVADRAT: 1. strup, 2. triko, 3. risar, 4. ukana, 5. poraz. 297 c&lotna dolžina palice z to čajem 70 cm Za nedeljski izlet Nedeljski izleti prav gotovo niso zgolj razvada, pač pa nujna potreba človeka, ki se je vključil v sodobni ritem življenja. Deljeni delovni čas, oziroma delovna koncentracija na petdnevni delavnik v sedemdnevnem ted¬ nu, bo to potrebo še pospešila, kajti človek, ki je pet dni zaporedoma nenehno aktiven v domala zaprtih prostorih, čuti vse večjo potre¬ bo po ohranitvi svoje duševne in telesne zmogljivosti in sposobnosti. Nedeljski izlet z avtomobilom pa je precej drugačen od izletov, ki so jih nekdaj de¬ lali ljudje izključno peš ali z biciklom. Tak izlet je že sam pomenil neko fizično in psi¬ hično rekreacijo. Prav zato se danes vse več ljudi zateka k raznim športom in igram, ki nadoknadijo nekdaj normalno peš-hojo. Do¬ cela običajno je postalo, da v zimskem času vidimo na avtomobilih smuči, kajti sama vož¬ nja človeka fizično ne rekretfa. Zato je nor¬ malno, da so ljudje znova začeli zahajati na planine, čeprav se do njihovega vnožja pri¬ peljejo z avtomobili. Zamrznjeno blejsko je¬ zero je prepolno drsalcev, čeprav so ta šport nekdaj gojili le otroci bogatih ljudi. Ljudje se zatekajo znova v naravo. Najlepši dopust jim ni več v hotelu, pač pa pod platneno streho šotora, pa čeprav ga neštetokrat ogro¬ žata nevihta in vihar. Ob izletih in taborje¬ nju se znova oživljajo razne igre, v katerih se človek znova razgiba fizično ali psihično. To je nujna potreba današnjega človeka in takšni smo tudi mi. Danes spet oživljajo razne igre, tudi tak¬ šne, ki so jih kdaj že gojili le v manjši meri. Danes so postale skoroda množične. Ni izleta brez žoge. Uveljavil se je badmington, uve¬ ljavljajo se krogle za balinanje, zračne pu¬ ške, vrvice za preskakovanje in še marsikaj. Za nedeljske izlete je izredno primertia tudi igra z obroči. Stara je, privlačna in nič manj zanimiva kot marsikatera druga. Rekvi¬ zite zanjo si lahko napravimo sami iz lesa ali plastične mase kot je juvidur. Priložena ski¬ ca ponazarja vse. Pripomnimo lahko le to¬ liko, da so v leseni izvedbi najboljši obročki iz pušpana, medtem ko jih lažje izdelamo iz juvidurja, ki se odlično oblikuje v vreli vodi. Igrica z obdoči ima celo precej prednosti pred badmingtonom, ker je vpliv vetra med igranjem mnogo manjši. Miloš Macarol 298 Franc Mlekuž NAPRAVA ZA NAPISE NA 8 mm FILM Filmsko snemanje z 8-milimetrsko kino kamero se je pri nas že lepo udomačilo. V trgovinah s fotomaterialom imamo na izbiro kamere od naj cenejših do naj popolnejših av¬ tomatskih in razne dodatne potrebščine, po¬ grešamo pa priprave za opremljanje filmov z naslovi in napisi, kar je za popoln film trajne vrednosti vsekakor nujno potrebno. Tako napravo pa si vsak kinoamater lah¬ ko z majhnimi stroški sam napravi. Tu ob¬ javljamo načrt in opis za napravo, ki je pri¬ merna za kinokamero Pentaka 8 B. Naslove na film lahko delamo na dva na¬ čina. Prvi je ta, da besedilo napišemo v pri¬ merni velikosti na papir, ki ga v pravilni razdalji snamemo na film, ki ga pustimo teči toliko časa, kolikoh je potrebno, da bomo besedilo ob predvajanju lahko prebrali. Za ta način snemanja potrebujemo primerno sto¬ jalo za kamero in za napis. Urejeno mora biti tako, da lahko po potrebi uravnamo pra¬ vilno razdaljo. Za daljša besedila lahko opre¬ mimo stojalce za napise tudi z dvema valjar¬ jema, da se besedilo med snemanjem odvija. Drugi način pa je ta, da besedilo napiše¬ mo z belimi črkami na temni ploskvi. Taka pisava je pri projekciji bolje čitljiva, poleg tega pa take napise lahko napravimo na že posnet film, kot to vidimo to pri podnaslo¬ vih pri filmih v kinu ali pri temni podlagi, ker bi sicer ne bil viden. Pri takem načinu snemanja napisov torej prihranimo nekaj filma, ker hkrati z napisom posnamemo že tudi uvodno sceno. Za vsakega od obeh navedenih načinov je potrebna drugačna naprava. Poglejmo najprej prvo: Na 60 cm dolgem aluminijastem pravokot¬ nem U-profilu 30/17 mm, ki služi za vodilo, imamo na enem koncu trdno vdelan pod¬ stavek za kamefo Pentaka 8 B, na drugem koncu pa se prosto premika enaka prečka, dolga 20 cm. Nanjo pritrdimo lesen okvirček 20/16,5 cm s primernim izrezom v zgornji letvi in z utori ob straneh in spodaj, da v okvir lahko vlagamo kartone z napisi. Da bo napis primerne velikosti in v pravilni raz¬ dalji, si pripravimo kos lepenke, na katero narišemo pravokotnike, ki ustrezajo razda¬ ljam, ki so označene na objektivu (25, 27, 30, 35, 40 in 50 cm). Ta načrt v merilu 1 :1 je že priložen in si ga vsak lahko prekopira ali pa kar list iz TIM-a nalepi na kos lepenke 19,2 X 15 cm. Okvirček za vlaganje napisov je naprav¬ ljen iz lesenih letev: 2 kosa 20/10 mm, dolga po 194 mm, za obe stranici; 2 kosa 8/10 mm, dolga 203 mm, za zgornji del; 1 kos 20/13 mm, dolg 203 mm, za spodnji del. V spodnjem in v obeh stranskih delih je po sredini letev zarezan utor 3/3 mm, zgo¬ daj pa sta obe letvici z obeh strani pribiti tako, da je v sredini rteža, skozi katero . vlaga¬ mo lepenko z napisi. Okvirček mora biti se¬ stavljen tako, da omejuje po notranjih me¬ rah pravokotnik 18,3 X 14,1 cm, to je format za največji napis ob razdalji 50 cm. Stranski letvi tvorita v okvirčku podaljška, ki služita kot nogi, da lahko okvirček lepo vstavimo v zarezo na aluminijasti prečki. Vse skupaj mora biti urejeno tako, da bo središče slike v isti višini nad sdedino vodila, kot je sredina objektiva pri kameri, to je 8,3 cm. Objektiv kamere je ob njeni levi strani, zato mora bi¬ ti podstavek vdelan na desni strani vodila, tako bo objektiv pravilno v pravem kotu usmerjen na sredino slike. Aluminijasti plo¬ šči 13/10 cm upognemo na vseh straneh 18 mm široke robove, da dobimo podstavek, ki mu iz- žagamo še potrebne zareze, za pritrditev na konec vodila. Pravilno lego vijaka za pri¬ trditev kamere določimo tako, da zarišemo na podstavek središčno črto podstavka, od nje 19,5 mm na desno pa v primerni legi s točkalom označimo lego luknje za vijak. Da bo kamera pravilno usmerjena, privijemo v podstavek še majhen vijak z glavo 0 4 mm, da se nanj ujame utor na spodnji strani ka¬ mere. Ta vijak mora biti 48 mm oddaljen od prejšnjega in v vzporedni legi proti koncu vodila. Vijak za pritrditev kamere kupimo v trgovini s fotomaterialom. Na spodnji strani podstavka izžagamo v vodilu potrebno odpr- 299 tino, tako da vijak lepo prosto teče, a nam vendar ne izpade, ko je odvit. Ko kamero pr¬ vič pritrdimo na podstavek, označimo na podstavku ravnino filma. Na desni strani kamere imamo rdeč znak 0. To razdaljo 1 oz¬ načimo na podstavku, od nje pa odmerimo na vodilu vse druge potrebne razdalje: 25, 27, 30, 35, 40 in 50 cm. Upoštevati je treba seveda fazdaljo do ravnine slike in ne le do roba okvira. 300 301 Naslovne napise je najbolje snemati pred filmanjem dogodkov, ker s tem odpade mon¬ tiranje in lepljenje, seveda pa jih lahko vsta¬ vimo tudi vsak čas pozneje. Pri drugem načinu naslavljanja filmov bo¬ mo najprej povedali, kako delamo napise. Tu je način obraten; namesto črno na belem imamo belo na črnem. Osvetljena je torej razmeroma zelo majhna površina filma, tako da na neosvetljeno ploskev lahko posnamemo še druge dogodke. Treba je seveda naviti film nazaj do prvotne dolžine. Ni važno, v kak¬ šnem vrstnem redu snemamo; napis lahko posnamemo tudi pozneje na že posneto sce¬ no, trteba je le paziti, da bo na pravem mestu, da bo lepo razločno viden. Bele pisave na jasnem nebu npr. ne bi mogli razločiti. Naprava, ki jo bomo tu opisali, je prire¬ jena za snemanje v razdalji 30 cm s kamero PENTAKA 8 B. Za napise pa potrebujemo steklene ploščice 8 X 10 cm, ki jih pobarvamo z asfaltnim lakom. Ta lak se ne lušči in osta¬ ne prožen tudi, ko se osuši. Za pisalo upora¬ bimo lahko svinčnik za mine, le da namesto grafitne mine vložimo vanj primerno iglo. Lahko si pa tako pisalo napravimo tudi tako, da v primerno leseno držalo zabijemo skonca žebelj in ga primerno opilimo in zgladimo, da bo pri pisanju lepo tekel. S tako konico se lak s steklene plošče ostrže, tako da po¬ stane pisava prozorna. Da bodo besede lepo razvrščene, si jih lahko prej narahlo zariše¬ mo na ploščo z navadnim svinčnikom, vendar tako, da ne odrgnemo laka. Za snemanje takih napisov pa potrebuje¬ mo primeren podolgovat zabojček, podoben »cameri obscuri«. Na eno stran zabojčka pri¬ trdimo v primerno okroglo odprtino kinoka- mero, tako da se objektiv tesno prilega in ne propušča ob strani nobene svetlobe, na drugi strani pa vložimo ploščo z napisom. Tudi ta je vdelan tako, da ob strani ne uhaja svet¬ loba. Čez ploščo položimo še prosojen papir, da se svetloba na napisu enakomerno razprši. Razdaljo na objektivu naravnamo na 30 cm, ker je pri tem razdalja stalna. Ob snemanju naravnamo napravo proti nebu, vendar ne naravnost v sonce, ker bi si¬ cer bili robovi črk zabrisani. Trajanje snemanja določimo sorazmerno z dolžino napisa. Če hočemo natančno ugo¬ toviti porabo filma, da vemo, koliko ga je tre¬ ba previti nazaj za ponovno snemanje scene, je dobro, če snemamo posamezne slike in šte- jemo za vsako sekundo 16 slik. Nato objektiv prekrijemo s pokrovčkom in film previjemo nazaj za toliko obratov (na levo!), kolikor posameznih posnetkov smo napravili za napis. Kamere Pen taka 8 B so sicer prirejene za previjanje filma, navadno pa nimajo v opre¬ mi zato potrebne kljukice. To si lahko izde¬ lamo sami iz primerno debele in upognjene žice, na katero vdelamo kovinsko cevko z dvema zobema, da se vse lepo prilega odpr¬ tini za previjanje. Previjati je treba na levo v nasprotni smeri urnih kazalcev. (Glej ski¬ co!) Na podoben način si lahko izdelamo na¬ prave za napise za druge znamke kamer, če optika dopušča ostro snemanje iz kratke raz¬ dalje, to se pravi, da objektiv sam lahko na¬ ravnamo na kratke razdalje ali pa da ima¬ mo za to dodatne bližinske leče. (Quarz). Podrobnosti izdelave obeh naprav so raz¬ vidne iz skic. ZIBELKA Zibelka ima svoje funkcionalne prednosti, zato se danes postopoma zopet uveljavlja. Zi¬ banje pač blagodejno vpliva na dojenčka, ki spi mirneje kot v bogati obšiti posteljici. Se pred nekaj desetletji so bile zibelke bolj idila iz starih časov, danes pa so znova postale uporaben pa tudi dekorativen predmet. Zibelko si napravimo iz vezane plošče, lahko pa tudi iz plastične mase. Lahko si jo izdelamo v miniaturi, lahko pa tudi večjo, ki bo uporabna za zibanje lutk. V prvem pri¬ meru bo služila kot dekorativni ali okrasni predmet, v drugem primeru pa bo uporabna kot mikavna igrača zlasti za deklice. Za izdelavo takšne zibelke potrebujemo pet delov: dno, dve bočni in dve končni stranici. Izdelek je enostaven, delo pa terja pazljivost in natančnost. Izdelava takšne zibke omogoča otroku pre¬ cej inventivnosti v sami predstavi, saj je to predpogoj, da si bo pravilno izrisal načrt za delo. Ta je zasnovan tako, da ga uvajamo tudi v racionalnost, katere otdok sicer ni va¬ jen, ker nima še popolno razvitega čuta za vrednotenje stvari v svojem okolju. Za izdelavo miniaturne zibelke se lahko otrok posluži priložene skice, katero prekopi¬ ra; za večjo zibelko pa mu ta skica omogoča, da si napiha vi poseben načrt s primerjavo in lastno logiko. Miloš Macarol 303 Nagrade za TIM-ove nagradne izdelke Najprej moramo povedati, da je bilo le¬ tos malo tistih, ki so izdelovali nagradne iz¬ delke, čeprav izdelki niso bili pretežki, neka¬ teri celo prav lahki. Nagrajence za izdelke iz prve in druge številke smo objavili v štev. 5—6, ostali nagrajenci pa so sledeči: Nagrado za mostovni žerjav iz št. 3 prej¬ me FRANC REBOLJ, učenec osnovne šole Jožeta Okrogarja v Zagorju ob Savi. Nagrado za episkop iz št. 4 smo prisodili VLADU KOVAČU iz Bakovcev v Pomurju, ki je edini izdelal ta izdelek. Nagrado za kmečki voz iz št. 5—6 prejme DARKO KASTELIC, učenec osnovne šole Tončke Čečeve iz Trbovelj, nagrado za bo¬ sansko vodenico iz št. 5-6 pa ZDRAVKO REPOVŽ iz iste šole. Tekmovalnega čolna iz št. 7 ni izdelal nihče. Nagrado za žive slike iz št. 8 dobi spet VLADO KOVAČ kot edini, ki je ta izdelek naredil. Izmed izdelovalcev nagradnih izdelkov ob¬ javljenih v letošnjem letniku TIM-a je bil torej najmarljivejši VLADO KOVAČ, učenec 8. razreda osemletke v Bakovcih pri Murski Soboti. Izdelal je kar vse izdelke razen mo¬ tornega čolna in vodenice in prejel tri na¬ grade (za aneroid, episkop in žive slike). Obiskali smo ga in ugotovili, da so vsi iz¬ delki lično in solidno izdelani, zato pa je tudi prejel za episkop lepo nagrado, namreč kom¬ pletni hišni telefon. Vlado Kovač, učenec 8. razreda osemletke v Bakovcih pri Murski Soboti Vlado je sin delavskih staršev. Zelo je zaposlen, saj obiskuje tečaj za inštruktorje v Domu tehnike v Murski Soboti in se ude¬ ležuje številnih modelarskih tekmovanj. Pri vsem tem pa je še v šoli odličen učenec. Iz¬ bral si je poklic radiomehanika, a mu do¬ slej še ni uspelo najti učno mesto v tej stroki. Želimo, da bi se mu izpolnila želja, da bi po¬ stal tudi odličen radiomehanik in da bi še naprej uspešno delal v tehničnih krožkih. Do zaključka desete številke še nismo pre¬ jeli sporočil o izvršitvi nagradnega izdelka iz št. 9, zato bomo ime nagrajenca objavili v prvi številki prihodnjega letnika. SREBRNI ROBOT Ko smo ob začetku letošnjega letnika začeli objavljati načrte in navodila za gradnjo robota, smo tudi razpisali nagrado za deset najboljših konstrukcij. Žal odziv ni bil tako velik, kot smo pričakovali v uredništvu. Vse tiste, ki so nam sporočili, da gradijo robota, bomo seveda obiskali, tako kot smo obljubili v razpisu. Če pdt se je še kateri lotil gradnje, vendar nam tega ni sporočil, naj to stori zdaj. Čas ima do 15. junija letos. Morda se bo vendarle našlo nekaj uspešnih konstrukcij, ki zaslužijo posebno nagrado. 304 Odgovori na pisma bralcev Stanko Rogina iz Brstja pri Ptuju bi rad izdelal mali oddajnik opisan v TIM-u št. 5-6 in vprašuje za material. Material dobiš pri Mladem tehniku ali v trgovini Iskra na Titovi cesti v Ljub¬ ljani. Za napajanje lahko uporabiš več ploščatih baterij, ki jih povežeš serijsko t. j. + pol ene baterije z — polom dru¬ ge baterije, tako da dobiš napetost 22,5 V. Svetujemo ti baterije miniaturne ob¬ like napetosti 22,5 V, ki jih izdeluje tovarna Zmaj. Matija Hudovernik iz Bleda nam je poslal opis in skico preprostega raketo¬ meta, ki ga je sam izumil. Menimo, da takšna igračka vendarle ni čisto brez nevarnosti in bi bilo bolje, da ne bi sam preizkušal in mešal raznih zmesi, ki utegnejo postati eksplozivne. Brane Gantar iz Bleda želi kupiti svečke za dizlov motorček. Teh svečk trenutno res ni v trgovinah. Včasih jih ima Center za vazduhoplovno mo¬ delarstvo v Beogradu, Timočka 18. Vprašaj z dopisnico in naj ti tudi pove¬ do, ali so svečke za 1,5 V ali za 2 V, da ti ne bi spet pregorele. Robert Reinhardt bi rad načrt za pripravo, ki oddaja žarke, imenovano »laser«. No, te priprave pač ne bi mogel izdelati. Ob priliki bomo pojasnili v re¬ viji, kaj je laser in kako deluje. Sašo Košir iz Mojstrane in še drugi modelarji bi radi kupili balzo za grad¬ njo letalskih modelov. V trgovinah nimajo balze, pač pa smo izvedeli, da je Zveza letalskih organizacij v Ljub¬ ljani, Lepi pot 6, naročila večjo količino in je pripravljena ustreči željam naših naročnikov. Zveza pa ne bo mogla po¬ šiljati posameznikom po nekaj letvic, ker bi se med transportom zdrobile. Po¬ samezniki iz Ljubljane in bližnje oko¬ lice boste sami prišli po balzo k Zve¬ zi, interesenti iz drugih krajev pa zbe¬ rite naročila in pošljite Zvezi. Tudi servisi za preskrbo materiala za teh¬ nični pouk bodo lahko naročili balzo pri Zvezi. Marjan Lah iz Šmartna pri Litiji že¬ li načrt povečevalnika. Za enkrat ga nimamo, pač pa je v programu za pri¬ hodnji letnik TIM-a. Morda dobiš v šol¬ ski knjižnici ali v knjigarni knjižnico Miloša Macarola »Fotolaboratorij,« kjer najdeš opis gradnje povečevalnika. Mitja Klemenčič iz Ljubljane bi rad kupil manjši zvezdarski teleskop. Tre¬ nutno ga v trgovinah nismo našli. Tre¬ ba je večkrat vprašati v trgovinah s foto materialom ali v komisijski trgo¬ vini s tehničnimi predmeti v Ljubljani na Starem trgu. Štefan Šušteršič iz Novega mesta želi načrt za gradnjo fotografskega apara¬ ta. Veš, to pa res nima smisla, ker ne boš mogel narediti tako ličen in dober aparat, kakršnega lahko kupiš v tr¬ govini že za 50 ali 60 N din. Še mnogo težje je izdelati aparat za barvno fo¬ tografijo. Takšni aparati so dokaj dra¬ gi, pač pa lahko vsak amater snema z barvnim filmom, ki ga vloži v navadno kamero in potem dobljene barvne dia¬ pozitive projicira na platno. Tak film stane z razvijanjem vred okoli 40 N din. Veljko Grbac — Postojna — Dele za mali oddajnik dobiš pri Mladem tehni¬ ku v Ljubljani Stari trg. Vprašaj z do¬ pisnico katere dele imajo in koliko sta¬ nejo, potem pa nakaži znesek in boš dobil blago po pošti. Frančišek Ferdič iz Poljan pri Šent¬ vidu želi aparaturo za daljinsko vode¬ nje letalskih modelov. Dobi se pri raz¬ nih firmah v inozemstvu, a bo najbrž predraga, saj stane približno toliko kot polovica fička. 305 ŠTEVILČNICA Ista številka pomeni isto črko. Najprej reši ključ, tako da k vsaki številki pripišeš ustrezno črko. Potem jo s pomočjo številk prenesi v spodnje zaporedje, kjer boš dobil neko misel. Ključ: 123456378 — menjalno gonilo za menjanje in pre tikanj e hitrosti pri motornem vozilu, 9 10 11 12 13 3 12 14 15 — medsebojna povezanost dogodkov, od katerih so neka¬ teri vzrok za druge, 16 1 17 — dihljaj. Misel: 8 16 12 11 — 7 1 5 — 1 5 6 12 — 15 5 6 23 15 5 — 73 — 92678 12 — 9 10 15 11 5 4 3 12 14 15 7 — 6 5 17 8 12 — 3 5 11 2 16 7 — 9 2 6 7 13 5 14 15 3 5 — 16 2 6 5. V Žreb za nagradne križanke Izžrebani reševalci nagradne križanke iz št. 7 TIMA Nagrade za pravilno rešitev prejmejo: 1. Angela Oškola — Panovci 39, p. Kri¬ ževci v Pomurju 2. Sonja Kupljen — Križevci v Pomurju 3. Lado Ternik — Maribor, Gosposvetska 22 Izžrebani reševalci križanke iz št. 8 1. Vlasta Žigon — Komen 88, p. Komen; 2. Cvetka Forjan — Lipovci 189, p. Beltinci; 3. Marica Jerin — Osnovna šola Franca Roz¬ mana, Šmartno pri Litiji. Izžrebani reševalci križanke iz št. 9 1. Janez Vidervol — Rakitnica 3, p. Do¬ lenja vas pri Ribnici; 2. Vanda Dobernardi — Gažon 10, p. Šmarje pri Kopru; 3. Milan Stangler — Slivnica 65, p. Ore¬ hova vas. KNJIŽNE NAGRADE BODO IZŽREBAN¬ CI PREJELI PO POŠTI. ZANIMIVOSTI S ČRKAMI 1. Prvi sovjetski in prvi ameriški astronavt imata enaki začetnici imena in priimka. Ka¬ teri črki sta to? 2. Ime in priimek znamenitega italijanske¬ ga astronoma, matematika in fizika (1564 — 1642), ki ga je zaradi razglašanja heliocen- trične teorije rimska inkvizicija preganjala in obsodila na dosmrtno internacijo, se raz¬ likujeta le v eni črki. Katera črka v priimku nadomesti črko iz imena? 3. Imena treh kovin od katerih spada prva k alkalijskim kovinam, drugi dve pa k težkim kovinam prstene skupine, se razlikujejo le v prvi črki. Katere kovine so to in katere črke imajo različne? MAGIČNI KVADRAT 1. zdravju škodljiva snov, tesno prilega¬ joča se pletena tkanina, 3. tehnični poklic; ilu¬ strator, 4. prevara, goljufija, 5. izgubljena borba. 1 2 3 4 5 306 II PLOCKE Pločke s črkami preloži iz gornjega v spodnji lik, kjer imajo isto obliko in lego. V pomoč je nekaj črk že vpisanih na pravo mesto. V spodnjem liku boš ob pravilni raz¬ poreditvi bral v vseh vodoravnih vrstah mi¬ sel francoskega pisatelja Victorja Hugoja. POVEZANI MAGIČNI KVADRATI V posamezno polje vpiši po en zlog zah¬ tevane besede, ki ima lahko eno, dve, tri ali štiri črke. MAGIČNI kvadrat V 16 polj kvadrata vpiši števila od 1 do 16 tako, da dobiš v vsaki vrstici, vsakemu stolpcu in obeh diagonalah vsoto 34. Enaka vsota se pojavi tudi s seštevkom števil v šti¬ rih vogalnih kvadratkih ali v vsakem od štirih manjših kvadratov, ki jih dobiš, če osnovni kvadrat 4X4 razdeliš z vodoravno in navpično simetralo. Kako boš razporedil šte¬ vila? Števila, ki so v pomoč že vpisana v lik, seveda ne vpisuješ več. V vseh kvadratih vodoravno in navpično: PRVI KVADRAT: 1 . del matematike, nauk o računanju z občimi števili. 2. vrsta ame¬ riške vesoljske ladje, v kateri letita po dva astronavta (v latinščini pomeni dvojčka), 3. obrambni igralec športnega moštva. DRUGI KVADRAT: 1. zmota, pogrešek, 2. vrsta jedi iz živalskih jeter, testenica, 3. drugo ime za brzico ali slap v reki. TRETJI KVADRAT: 1. diferenca, 2 skupno ime za lite kovine in zlitine, 3. ptica pevka iz rodu ščinkavcev, ki izhaja iz Kanarskih otokov. ČETRTI KVADRAT: 1. prebivalka evrop¬ skega polotoka, na katerem leži tudi naša država, 2 delavska ali vojaška pivnica, 3. ve¬ lika država v Severni Ameriki z glavnim me¬ stom Ottawa. Srednji KVADRAT: 1. izdelovalka pred¬ metov iz lecta, 2. znameniti italijanski goslač in skladatelj, ki se je rodil v Piranu (Giusep¬ pe, 1692—1770), 3. ljudožerec. REBUS 307 Rešitev ugank iz prejšnje številke KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA: Vod.: 1. Tesla, 5. V2, 7. oklep, 12. eter, 13. frak, 15. rele, 16. lan, 17. srebro, 19. vat, 20. en, 21. Ive, 22. amba, 24. NL, 25. Zveza, 27. lika, 29. Kum, 31. tabela, 33. prt, 35. oreh, 37. Reno, 38. znak, 39. pasta, 40. La, 41. trola. REBUSI: (stran 274), izobara (iz O B, ara); (stran 275) vazelina (vaze, lina); na ovitku spodaj, količina (koli, čina); zgoraj, batiskaf (bati, škaf — prečrtana strešica). NASPROTJA: toplota, rotor, epicenter, potenciranje, črnina, anoda. Končna rešitev: Trepča. ZLOŽENKA: levkemija, preklop, toplina, krompir, antena, eternit. Končna rešitev: apa¬ rat. DOPOLNJEVANKA. Misel na črticah: Zgo¬ dovina znanosti je znanost sama. PREIZKUSITE SVOJE ZNANJE: 1. (Ma¬ rie) Curie, 2. izolator 3. Olševa, 4. lakmus, 5. kamnotisk, 6. oksidacija, 7. voltmeter, 8. sve¬ der, 9. kretnica, 10. Idrija. Končna rešitev: Ciolkovski. REBUS VODORAVNO: 1. mostiček, 4. orodje za pri¬ vijanje in odvijanje vijakov in matic, 9. neu¬ rejen in dlje časa trajajoč zvok, 12. mejno gorstvo med Evropo in Azijo, 13. kraj na Ko¬ roškem z veliko železarno, 14. starogrški bog ljubezni, 16. naprava z lučmi različnih barv za urejanje prometa na križiščih, 18. prvina. 20. pisemska kratica za »pleno nomine« (s polnim imenom), 21. grmada tlečih drv za pridobivanje oglja, 22. zarodek, poganjek, kal, 23. kazalni zaimek, 24. grška črka, s katero označujemo količine v matematiki ali fiziki, 26. kemični znak za natrij, 27. avtomobilska oznaka Sarajeva, 28. enota prenosa v tele¬ komunikacijah, ki izraža razmerje dveh moči (imenuje se po izumitelju telefona), 29. pro¬ storna dvorana, tovarniška dvorana, 31. avto¬ mat, ki opravlja določene naloge samostojno, 35. neokretna tečna riba (redkejši naziv), 38. glavni števnik, 38. čez steno moleči del strehe, 39. zemeljski tečaj, 40. »rdeči« planet našega osončja, 41. glavna junakinja romana Mire Miheličeve »April« 42. padec tekoče vode, 44. vrsta kvalitetnega egiptovskega bombaža, 45. hvalnica, 47. letoviški kraj na Cresu, 49. oče, 50. kemični znak za lantan, 51. začetnici trenutno najboljšega jugoslovanskega smu¬ čarja skakalca, 53. pod, 54. enaka soglasnika, 55. kmečko orodje, 57. vsak popolnoma ome¬ jen prostor npr. piramida, prizma, 59. okraj¬ šava za imenovalnik, 60. tisoč vatov, 62. k ta ji v neposredni bližini, 64. kis, 65. koristna pti¬ ca, ki z dolgim kljunom išče drevesne škod¬ ljivce pod lubjem, 67. plin, ki spremlja naftne vrelce, vrsta nasičenega ogljikovega vodika, 68. žensko ime, 69. enota jakosti električnega toka, 70. log, mlad gozd. NAVPIČNO: 1. lesena nahrbtna posoda za prenašanje vode, sadja ali grozdja, 2. kraj ob Donavi blizu Požarevca z zgodovinskim gra¬ dom, 3. kompozicija železniških vagonov in lokomotive, 4. prebivalec starega kraja na Gorenjskem z razvito železarsko obrtjo, 5. 308 ženska oseba iz Pasternakovega romana »Dr. Živago« (popularna je njena pesem iz isto¬ imenskega filma), 6. kratica za »jugovzhod«, 7. reka ponikalnica na Notranjskem, 8. igra¬ lec na godalni instrument čelo, 9. pustna maska, 10. časovne enote, 11. strokovnjak za postavljanje strojev ali naprav, 12. dosežek, 15. visoka in vitka stavba ali njen del, 17. merska enota za glasnost, 19. žensko ime, 25. ime za novo srebro (zlitino bakra, cinka in niklja), 28. cenen material za obtežitev ladij ali zrakoplovov, 30. tovarna šolskih in pisar¬ niških potrebščin v Celju, 32. redkejše ime za oksid, 33. spojina v kemiji, ki vsebuje hid- roksidno skupino OH, 34. dragulj, ki se odli¬ kuje po lepem prelivanju barv, 35. bicikel. 37. začetnici slovenskega mladinskega pis; telja (»Bratovščina Sinjega galeba«), 39. k: tiča za pripis v pismih, 40. risba, namenjena za razmnoževanje, 43. stražnik, 44. ime kralje¬ viča iz srbskih narodnih pesmi, 45. prehod skozi stavbo v gradbeništvu, 64. r^aznašalec mleka, 48. indijski fizik, dobitnik Nobelove nagrade leta 1930 za raziskovanje razpršitve svetlobe in odkritje posebnega po njem ime¬ novanega efekta (Sir Chandrasekhara Ven- kata), 50. pogon na divjačino, 52. nasprotje dobrega, 55. z merjenjem določena višina ka¬ ke točke, 56. najmanjši sestavni del snovi, 57. ime slovenskega narodnega heroja Tomšiča, 58. ime odličnega sovjetskega umetnostnega drsalca Protopopova, ki je že večkrat nasto¬ pal v Ljubljani, 61. eno od agregatnih stanj iekočine, 63. del umetniškega imena prVe inske filmske igralke Ide Kravanje (... 66. kratica za »long play« ploščo.