Telefon št. 11». Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1*26 IM n. DELAVSKA OLITIKA Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti JO'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'- Din za inozemstvo mesečno 32'— Din. POLITIČEN DNEVNIK Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in soeijahie namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De belo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda l-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust. Št. 74. V Ljubljani, četrtek i. aprila 1926. Leto I. še o naši zmagi v Trbovljah. Zmagi v Delavsko zbornico je sledila, lopa zmaga v trboveljski občini. Obe rzrnagi pa je proletarijat dosegel in izvojeval, ker se je združil, ker je delal in še dela za popolno enotnost delavskega razreda. Oe bomo zato hoteli doseči novili, še lepših in večjih uspehov, tedaj bomo morali gledati, da bo razredno gibanje družilo, spajalo in vezalo delavske vrste in v enotnem, solidarnem nastopanju in boju pritegnilo v svojo fronto vse one, ki stoje še nezaupljivo in neverno ob strani. Prav tako bomo morali — zvesti enotnemu stremljenju in cilju — branit) odslej s še večjo neizprosnostjo in doslednostjo enotnost delavskega razreda proti vsem, ki bi še nadalje skušali razbijati enotno fronto delavskega razreda in negirati apodiktično in jasno delavsko 'zahtevo po enotnosti. Saj so tudi občinske volitve v Trbovljah znova pokazale, da je kvarno, škodljivo, če se izčrpavajo dragocene moči delavstva v medsebojnem boju. Delavstvu delavska občina lahko mnogo potfraga, zakaj bi se-potem iza občino skupno in enotno ne bojevalo ? Zakaj bi se moral delavec prerekati s svojim sotrpinom, ko čaka verjetno oba ubož-na olbčinska preskrba na stara leta! Pa še več! Ob volitvah v trboveljsko občino se je Videlo, da je bila udeležba volil-oev razmeroma slaba in da je marsikateri delavec ostal raje doma, mesto da bi bil s krogljico uveljavil svojo zahtevo po delavski občini. Ali ni to glasno opozorilo, da čaka naše delavske razredne organizacije še veliko dela? Razredni zavesti, probuje-n ju proletarske solidarnosti, propagandi razrednega boja je treba posvetiti vso skrb, vse razpoložljive sile, da bo poslednji delavec vršil ob vsaki priliki v polni meri svojo proletarsko dolžnost. — Temu delu se moramo intenzivno posvetiti, tej nalogi moramo služiti z vso iskrenostjo pa nesebičnostjo, z vsem ognjem proletarske požrtvovalnosti. Težko in veliko delo čaka delavsko večino v trboveljski občini. Vendar pa bo izvoljena večina lahko kos svoji nalogi, če jo bo krepko in dosledno podpiral ves rudarski proletarijat. Občina sama ne bo rešila rudarskega proletariata, to je res. Prav tako pa je res, da je doslej delodajalski razred tudi ,;u;'vel.i.sko občino uporabljal in izrab-štvu V ^oju I)r,)ti rudarskemu delav-čiira ^klej pa bo tudi trboveljska ob-)etarija*Voiih predstavnikih stala pro-interesom °*y stl’ani 111 služila njegovim ko se bo*) gi na prvi „J,° ;sse ne dopušča takih volilnih rodov. Kajti baš nad samostojnimi demokrati «,» j(, bridko maščeval skrpucani volilni red: v Mariboru so prišli po zaslugi tegn volilnega reda klerikalci do nezaslužene moči, v Celju jim izglasujejo nezaupnice tisti, ki so mogli le s pomočjo takega volilnega reda doseči večino, odveč pa bi bilo govoriti o razmerah v ljubljanski občini, povzročenih po tem krivičnem volilnem redu. S prikrito in oči to jezo je pisalo meščansko časopisje o zmagi v Trbovljah. Nekateri listi M, ,.e]0 priporočali Za lleiikonoč - redukcija. Velike retlukeije v vseh uradih. Z uradništrom postopajo slabše kot z živino. Brez odpovednih rokov mečejo na cesto uradnike, družinske očete. Uradniku s 6 otroki sporoče odpoved kar po telefonu. Pretresljivi prizori po uradih. so odpuščeni. Niti teden dni niso preje povedali. KAKO SO REDUCIRALI. Novi proračun velja tul danes naprej. Od danes naprej pa veljajo zato tudi vse one grozne in strašne odredbe, ki so jih v parlamentu sprejeli, da »štedijo« na račun naj-bednejših in najpotrebnejših. KRVNIK JE OPRAVIL SVOJE DELO. Najbolj psi je divjal seveda v so-cijalnopolitičnih napravah in ustanovah. VSE REDUCIRANO. Borze dela v Mariboru, Murski Solroti so prenehale. V Ljubljani pa so postavili vodjo in načelnika urada na cesto. Za borzo dela pa plačujejo delavci svoje prispevke. ZA PROFIT IN ŠPEKULACIJE! Te prispevke zbira belgrajska banka, s temi prispevki pa špekulirajo helgrajski banditi. NEČLOVEŠKO POSTOPANJE. Človeku se ježe lasje, ko posluša, s kakšno brezbrižnostjo, brezobzirnostjo in surovostjo so izvedli redukcije. Do zadnjega dneva ni nihče vedel o redukciji. Trepetali so mnogi, obupavali tudi, vendar pa so upali... Vsaj so vedeli vsi, da pošteno zaslužijo svoje prejemke. BREZ ODPOVEDI. Včeraj pa so naenkrat sporočili predstojniki vsem, ki so reducirani, da jutri ne bodo dobili več plače in Od predstojnika do slug kar vprek in brez smisla se mečejo na cesto. Redukcija se je izvedla brez načrta. Tako so hiteli, da posameznim niti odlokov niso več mogli dostaviti in vročiti. ODPUST PO TELEFONU. Balkanska metoda. Uradniku s ti otroki sporoče včeraj okrog opoldneva, da je z današnjim dnem odpuščen. To je najboljša karakteristika redukcijskega zločina; PRETRESE J IVE SCENE. Lakho si je predstavljati, da so so se odigravale včeraj po državnih uradih naravnost strašne scene. JOK, OBUP, PONIŽANJE. Osiveli uradniki, ki so žrtvovali osvobojeni državi vse moči, so glasno jokali. Vsaj so doživeli najgrše ponižanje: kot lopova in ničvrednega človeka ga vržejo v bedo in lakoto. ENERGIČNA AKCIJA. To početje pa ne sme ostati ne-maščevano. Vsi, ki so te gorostasne krivice zagrešili, se morajo kaznovati. Delavstvo bo v akciji uveljavilo svoje proteste, uradništvo pa bo moralo podpirati in sodelovati v tej ii. Kriza v belgrajski vladi se je poostrila. Belgrad, I. aprila. Štefan Radič se je včeraj popolnoma sprl s Paši-čem. Po seji s svojimi zaupniki, zlasti Predavcem, je predložil svoje zahteve, ki so bolj osebnega značaja, več zahtov, med katerimi je tudi zahteva, da se mora dne 8. aprila sklicati zopet seja narodne skupščine, čeprav so na seji skupščine glasovali vsi radičevci, razen enega, za odgo^-ditev skupščine do meseca maja. Na ultimat mora odgovoriti Pašič v 24 urah, a obenem so radičevski ministri pooblastili Radiča, da zagrozi z demisijo radičevskih ministrov, če bi Pašič ne ustregel zahtevam. Pašič je enako konferiral s svojimi pristaši ter sklical ministrsko sejo ob 11. uri, ki so jo pa prekinili do 17. ure. Popoldne je bil Pašič v avdijenci pri kralju, da mu razloži politični položaj, kjer pa še ni podal demisije. Na nadaljevalno sejo vlade so prišli radičevskiil ministri šele okolo 19. ure, ko so radikalski ministri deloma že odšli. Radič je ob tej priliki sporočil Pašiču svoje zahteve im potmi pogojno1 demisijo ter izjavil, da počaka na odgovor do prihodnjega dne do 10. ure dopoldne. Nato je tudi Radič odšel v avdi-jenco h kralju. Po avdijenci je izjavil novinarjem, da je kralju razložil naloge narodne skupščine ter n^glašal, da ima skupščina dovolj dela ter našteval zlasti kmetijske zahteve, ki jih propagira radičeva stranka. Končno je Radič izjavil novinarjem, da radičeve# trdno vztrajajo na svojih zahtevah in eventualni demi-siji, ne oziraje se na to, kaj mislijo storiti radikali. Pozno zvečer je bil včeraj poklican v avdijenco h kralju še minister notranjih del Boža Maksimovič. Vodušku in njegovim pristašem, da s pritožbo proti volitvam onemogoči konstituiranje občinskega odbora. Take ipritožbe se ne bojimo in te grožnje nas prav nič ne straše. Rečemo le: občino ibomo obdržali v svojih rokah. Proti gerentom, proti samovolji bomo neizprosno nadaljevali svoj iboj. — v Klerikalci so doživeli svoj najhuj-sj noraz, Zato trdijo, da smo socijali-' 1 'Gabili težak .položaj rudarskega delavstva, iu da (Hmo wlto pri volitvah uspeh. Res jo nasprotno, da so rudarji spoznali lažnjivo in varljivo igro klerikalne stranke, ji odrekli svoje zaupanje in se vrnili v tabor združenih razredno zavednih delavcev, v tabor soci ja lizina. Najsiabša pa je tolažba samostojnih demokratov. K svoji listi prištevajo enostavno tudi Voduškovo listo, pa sanjajo o relativni svoji večini v trboveljski občini. Obenem pa reklamirajo to listo tudi radikali in radi čevci zase. — Pa bilo kakorkoli. Enotnost delavskega razreda je zmagala, ta enotnost bo zmagovala tudi v bodoče. V povojni zgodovini slovenskega proletarijata tvori prva delavska zmaga v trboveljski občini posebno svetlobo in mnogoobetajoče poglavje. To je začetek novega napredka. V .bojih raste soeijalistični pokret, se krepi delavska zavest, in dozoreva končna delavska zrn a ga. Značilno v celi tej krizi je, da izjavlja v „Politiki“ poslanec dr. Janjič z ozirom na dogodke, da so vsi radikalski poslanci danes na strani Bašiča, ki je edino poklican in brez konkurenta, da reši komplicirano situacijo političnega položaja. Če bi se pa Pašič odrekel vodstvu politike, bi mu bil edini sposoben naslednik zunanji minister Ninčič. PRORAČUN SANKCIJONIRAN. Belgrad, 1. aprila. Finančni minister Stojadinovič je predložil včeraj državni proračun kralju v sankcijo in bo danes objavljen v Službenih Novinah“. ZAKAJ JE ODSTOPIL FARI-NAČCI? Pariz, 1. aprila. Pariški fašfstov-ski ikrogd .poročajo, da je generalni tajili k Faninacei izstopil (iz vodstva fašistične stranke zaradi spora z notranjim ministrom Federzonijem. Federzooi je hotel namreč doseči sporazum z Vatikanom, (ločim je Farinaocd z vso silo vodil kampanjo proti tajniku rimske stolice (lalspar-ri ju. Odlstop Farinaocd ja pomeni poraz 'intraosigeotnega krila fašistične stranke. FAŠIZEM, REFORMA SENATA, NOVE VOLITVE. Rim, 1. aprila. Pod Mussolinijevim predsedstvom je zboroval v Rimu veliki fašistovski svet. Na dnevnem redu je bila kot ena glavnih točk reforma rimskega senata. Po nameravanem načrtu bosta v rimskem senatu dve vrsti senatorjev. Eni bi bili stalni in dosmrtni! člani rimskega senata, drugi pa le začasni. Mandati začasnih senatorjev naj bi trajali devet let. Zanimivo je, da bodo fašitetovski delavski sindikati imenovali v rimski senat tudi svoje predstavnike in sicer enako štpvilo kot pa delodajalske zveze. V zvezi' s temi reformami so začeli nekateri govorita) tudi o novih volitvah. Mussolini pa je to razpravo diktatorsko prekinil. O volitvah se še dolgo ne bo govorilo. VOLITVE V ROMUNSKO ZBORNICO. Bukarešta, 1. aprila. Nova romunska vlada je sklenila na svoji prvi seji, da se bodo vršile nove volitve v zbornico dne 25. maja 1926. Vlada izda poseben manifest, v katerem bo priporočila narodu mir in da naj potrpežljivo počaka izida volitev. Imenovanje Averesca ministrskim .predsednikom je namreč v Romuniji bilo povod velikemu razočaranju, ker stranke tega diktata niso pričakovale. Borza. Zagreb udira. Berlin 13.525—13.565 (13.624—13.564), Italija 228—229.20 (227.87 —229.07), London 2276.14—277.34 (276.10-277.30), Newyork 56.70—57 (56.68—56.98), Pariz 194—196 (195—197), Praga 168210-’ 169.20 (168.183-169.183), Dunaj 8.009-8.049 (8.009—8.049), Curih 10.936—10 976 (10 935 -10.978). Curih. Belgrad 9.135 (9.14), Budimpešta 72.75 (7275), Berlin 123.65 (123.65), Italija 20.89 (20.88), London 25.24 (25.25), N(‘wyork 519.25 (519.25), Pariz 18 (17.82), Praga 15.385 (15.385), Dunaj 73.25 (73.26), Madrid 73.175 (73J75), Bukarešt 2.145 (2.15), Sofija 3.75 (3.74), Amsterdam 208.137 (208.13), Stockholm 139.35 (139.805), Kopenhagen 136 (135.90), Oslo 111.60 (110.90), Atene 6.87. RUSIJA IŠČE KREDITA V ANGLIJI. Berlin, 1. aprila. ..Deutsche All-gemeine Zeitung" poroča iz Lenjin-grada, da je prišel v Rusijo zastopnik angleških bank Anglež King v svrho dogovora glede kreditov za rusko gozdno industrijo. King je že sklenil pogodbo za izvažanje ruskega lesa v imenu dveh bank, ki pričneta izvažati les že to poletno plovno sezijo. TRAGIKA NESREČNE LJUBAVI. Belgrad, 1. a prišla. Včeraj so ab-ducirali truplo dijakinje Paunovičeve, ki je skočila v Savo vsled nesrečne ljubezni. Obdukcijo pa bi moral izvesti njen ljubimec belgrajski zdravnik. Naš novi roman. Te dni začnemo priobčevati zanimivi in napeti socijalni romlan Jack Londona »ŽELEZNA PETA«. Med Slovenci je postalo ime pisatelja Jack Londona poznano že pred leti. Njegov način opisovanja in pripovedovanja sloni na resničnih doživljajih. Lani in letos pa se celo meščanski dnevniki naravnost kosajo, da svojim bralcem predstavijo Jack Londona. »Delavska Politika« pa hoče delavstvu predstaviti .Jack Londona ne samo kot pisatelja, nego tudi kot pravega socijalista in revolucijonarja. Zato bo prinašala njegov socijalni roman »ŽELEZNA PETA«, v katerem bo vsak proletarec našel ne le razvedrila, nego tudi globok nauk socijalizma. Priprosto, a s kruto resničnostjo slika Jack London v svoji »Železni peti« trpljenje in bedo delavstva, izkoriščevanje njegovih moči. Delavci! Lepšega socijalnega romana bi vam ne mogli nuditi, kakor je »Železna peta«. Lepše bi vam ne mogel nihče obrazložiti ulogo proletari-jata v zgodovini, kaor vam ga razlaga Jack London v »Železni peti«. Čitajte zato ta njegov napeti roman. Čitajte naš podlistek in naročite se na »Delavsko Politiko«. Že radi »Železne pete« si jo morate naročiti. Vidovičev moralno - etični pokret. Nedavno smo čitali v listih, da je Vidovičev moralni etični pokret na prvi dan astronomske pomladi praznoval svoj praznik »Etične pomladi« in da se je na ta dan ustanovil tudi v Ljubljani klub članov Vidovičeve dopisne šole. Ta pokret je v kratkem času zavzel tako velike dimenzije v naši državi, da zasluži, da se ž njim nekoliko bliže seznanimo. Na čelu pok reta stoji Miljenko Vidovič. katerega ime nosi tudi pokret. ljenko Vidovič je mož širokega du- »•ij Miheve: Glad in ljubezen. (Konec.) »Kako je Vaše ime, prosim!« okoLu vratu, in tudi Jože je sedaj Lizika spozna, skoči k njemu se mu ovije okolo vratu, in tudi Jože jo sedaj Liziko spoznal. Lizika povabi Jožeta k mizi in sedla sta. Jože je Liziki pripovedoval svoj življenjski .križev pot, ki ga je hodil med svotovno vojno. Lizika ga posluša in nenadoma se donjjsli in ga vpraša. »Ali si danes že obedoval!« Jože ni bil sramežljiv, ker svetovna vojna ga je precej zgladila, iter pristavi šaljivo: »Ne, nisem, ampak za- par novčičev bi te prosil, da si kupim kruha.« Liziki so segle te besede globoko v srce, po licu ga je pobožala, vstala od mize in odšla, rekši: »Oprosti, pridom takoj!« Urnih nog je odšla v kuhinjo in mu pripravila obed. Lizika se je kmalu vrnila, pogrnila je mizo in Jožeta povabila, da obeduje. Zavedala se je. da se ji ne spodobi veliko govoriti in ga izpraševati, dokler še v nega obzorja 'in prvovrstni pedagog. On sam sin malega trgovca v dalmatinskem Primorju, vsled pomanjkanja denarnih sredstev, ni mogel obiskovati srednje šole. Toda želja po znanosti ga je privedla do tega, da je vso snov, ki se poučuje na srednji šoli obdelal tekom enega leta in v njegovem 22. letu starosti položil gimnazijsko maturo. Pozneje je obiskoval predavanja na pravni fakulteti na Dunaju. Toda ko je prišel na počitnice je videl vso nevednost in duševno revščino preprostega ljudstva iti vsled tega opusti 1 nadaljne študije. Razširjati je začel prosveto med narodom. Postal je urednik soci jalističnega glasila v Sarajevu. Na ta način je prišel v stik z delavstvom, začel je zbirati delavce, ki so hrepeneli po znanju okrog sebe in jih poučeval o različnih znanostih. Spoznal je kmalu, da na ta nesistematičen način ne doseže dovoljnih uspehov. Vsled tega je ustanovil stalno večerno šolo, katero tso obiskovali delavci, ki so po dnevi bili zaposleni ,po raznih delavnicah, zvečer pa zahajali v to šolo. Po dveletnem obiskovanju te šole so mnogi od njih položili gimnazijske mature, ter se vpisali kot slušatelji na univerzah. Ti učenci, ki obiskujejo predavanja na univerzah v dopoldanskih urah, zahajajo ravno tako kot prej popoldan v delavnice, da si na ta način služijo svoj vsakdanji kruh. Vidovič se ni zadovoljil s tem, da pomaga onim, ki so se nahajali v Sarajevu, iz njegovo večerno šolo, do gimnazijske mature, temveč pomagati je želel tudi onim, ki se ne nahajajo v Sarajevu. Temu je odpomogel z njegovo dopisno šolo, ki jo je ustanovil lansko leto meseca novembra. Člani te dopisne šole prejmejo vsak mesec po 12 do 14 zvezkov za ceno Din 100.-V teh zvezkih se obravnava vsa snov v enaki izmeri kot se poučuje na naših srednjih šolah. Snov je obdelana ,po lahko razumljivi metodi, tako, da jo učenec z lahkoto obvlada in prilasti svoji duši. Človek pri učenju tvarine poedinih predmetov, ne le, da ne utruja svojega duha, temveč naravnost uživa pri tem kot da bi čital kako zabavno knjigo. Učencem te dopisne šole bo mogoče na enak način položiti srednje-šolške izpite tekom dveh let, kakor onim, ki so obiskovali Vidovičevo večerno šolo in potem .nadaljevati visokošolske študije. Ti učenci dopisne šole so raztreseni po celi državi in jih je okrog 1500, čeravno obstoja ta šola šele 5 mesecev. Tudi Slovencev je vpisanih znatno število. Ljubljanski kinih ima že okrog' 20 članov dopisne šole im 10 podpornih članov. iBrazdvomno je pa še večje število po Sloveniji raztresenih članov, ki se klubu še niso prijavili. Glavno geslo Vidovičevo je: »Bodi človek!« V teh besedah je povedano vse, kar ta pokret hoče doseči. Ušiva- V DELAVSKE DOMOVE »DELAVSKO POLITIKO«! Jože obeduje, ko pa .je končal, je urno pospravila mizo in ga potem urno vprašala: »No, dragec, sedaj mi pa povej, kod iso te vodila pota vsa ta lota, »kar se nisva videla im če si kdaj name mislil!« »Na te sem vedno mislil in ugibal, kje se nahajaš, ali si med živijni ali pa si se pridružila onim' milijonom ljudi, katere ji* vojna pahnila na .oni svet.« »Vsaj nisem bila vojak,« ga prekine Lizika. »Vem. da ne! Ali, če bi ti vse to videla, kar sem videl jaz, vse te grozote. Tu niso umirali samo moški, umirala so tudi dekleta in žene, otroci in starčki so morali v prezgodnji grob. Nekatere je pahnila lakota v grob, mlada še nedorasla dekleta sem videl umirati v velikih mukah — telesnih boleznih, ko je na Poljskem v nekem mestecu razsajala kužna bolezen. Videl sem med begunci ležati mrtvo mater na slami, imela je razgaljene prsi, polog nje še živ otrok, lačen, ki je sesal iz-materinih prsi. Videl sem, kako so nedolžne kmete in kmetice na drevesa obešali, kratkomalo, videl sem zadnji zdihljaj neštetih ljudi. Draga mi! Po viseli teh kupih gorja, sem lahko premišljeval in ugibal, če je moja ljubljena Lizika še med živimi ali ne!« riti hoče novega človeka, v katerem bodo prevladovale: ljubezen, pravica in resnica. Ustvariti hoče novega človeka, ki bo stal visoko nad današnjim človekom, ki ne bo videl samo svojega lastnega »jaz«, ki ne ibo smatral svojega bližnjega za manjvredno stvar, marveč bo stal etično in moralno na taki višini, kakor na zemlji. Naša dolžnost je, da po svojih močeh pokret podpremo in pomagamo ustvarjati boljšo in pravičnejšo človeško družbo ter na ta način preprečimo popolno prepast človeštva. Ivdor se za pokret zanima, mu priporočamo, da se naroči na tednik »Novi čovjek« ali pa mesečnik »Uzg'ajatol j«, ki ju pokret izdaja in izhajata v Sarajevu. Zveza socijalističnih županov in obč. odbornikov. Z ozirom na lepo zmago, ki jo je združeno delavstvo doseglo pri nedeljskih volitvah v trboveljsko občino, bilo bi na mestu, da začne »Delavska Politika« priobčevati članke in študije, ki naj obrazlože vodilne smernice delavske socijalistične občinske politike. Seveda, to bo pa prav mogoče še-le tedaj, ko bodo tudi ostali pogoji dani. V prvi vrsti je pogoj: da se soeijali-sticni župani in soc. občinski odborniki združijo v skupno Zvezo socijalističnih županov in obč. odbornikov. Kajti v tej zvezi je treba prediskutirati, po-razpraviti vse one točke, ki se tičejo naše občinske politike: tu pride v prvi vrsti vprašanje stanovanj, zaposlen ja, prehrane in financ. Socijalistična stanovanjska politika ima svoje vzore. Le poglejmo samo na Dunaj, in tam nam bodo tudi nesocijalisti rekli odkritosrčno, da je v pogledu dobre in prave stanovanjske politike rdeči, socijali-stični Dunaj po celem svetu — prvi! — Vprašanje zaposlenosti je tudi Dunaj z zidanjem občinskih stanovanjskih hiš prav dobro rešil. Glede prehrane more občina veliko storiti. Tudi v tem oziru imamo že preizkušene vzore. Finančna vprašanja se rešujejo v občinskih zastopili lahko prav v veliko korist Občinarjev. Občinska podjetja v dobro upravljanih občinah so vedno dobičkano.sna, seve predpogoj je — dobro upravljanje. Nebroj je še zadev, ki jih ima občina v svojem delokrogu. Na Slovenskem smo se žalibog premalo pečali s temi vprašanji v delavsko-soeijalistič-nem zmislu. Zato je sedaj skrajni čas, da se tu stori prve prave korake, in ti so: iza ustanovitev »Zveze socijalističnih županov in obč. odbornikov.« Poživljam vse so druge župane in obč. svetovalce, da razmišljajo o tem in povedo svoje misli v naši »Delavski Politiki«. Predlagam obenem, da se recimo na belo nedeljo popoldne ob J. uri v Ljubljani izberemo in ustanovimo to zvezo kot prvi korak našega skupnega nastopanja in udejstvovanja. »iStrašno!« In Lizika poboža Jožeta po 'licu, ter ga kakor otroka poljubi na čelo. Jože se je čutil ob Liziki tako domačega, kakor da bi že leta in leta sedel v tej lepi sobi ob njej. Naposled pa vendar vpraša: »In ti, draga! Kako so si ti imela ves ta čas!« »(Predvsem, dragec, ti povem, da sem imela jako nemirno življenje. Ob izbruhu vojne sem šla s konzulovo rodbino v njegovo državo, mislila sem tam ostati toliko čaisa, sla hi bil ti prost, ker te pa moja pisma niso dohitela, sem ostuda na mestu do konca vojne. Po vojni sem s kozulovo rodbino prišla sem na letovišče in tu sem se seznanila s Klandrom potom njegove matere. Pričeli so me mnogi prigovarjati, da naj njenega sina poročim in končno sem storila to, toda proti moji notranji volji. Živela sem ž njim šest mesecev, nakar mi je umrl; umrl pa je, ker je bil zelo vdan pijači. Kmalu potem je umrla tudi njegova mati, tako, da sem ostala sama. Ostala pa mi je hiša, delavnica in še nekaj posestva je poleg. Vise to pa, dragec moj, je od danes naprej tvoje in gospodari kakor veš, da bo prav!« Čez par mesecev sta vse Lizika m Jože poročila. Pri sosedih in P1'1 hbi t- — Obč. svetovalec. (Op. ured. — Prav radi bomo dali prostora vsem podobnim dopisom, ker smo mnenja, da je s tem predlogom res izrečena prav srečna misel!) Iz naše mile domovine. Novo Mesto, JO. marca 1926. Novo Mesto je mesto zase in bog nas varuj, da bi se pritaknili novomeških svoboščin, ali da bi hoteli okrniti pravice meščanov in hoteli zanesti vdano purgarstvo v našo stranko. Nimamo tega namena in se celo bojimo te namere, kajti dobro vemo, da je novomeški purgar tako vzvišen, da še ne more in ne sme z nami in da mora z vladno stranko, kakor že odkazuje in predpisuje stranka sama. In to ni kar tako! Predpisi so predpisi in vladna stranka se predpisov drži. Teg'a se novomeščani jako dobro zavedajo. Zato so vladni in za vladno stranko skr-be in jo (podpirajo, celo članarino pobirajo in plačujejo. Podbevšek je slovenska literarna okoliščina in Podbevšek je Novomeščan in kot tak upravičen, da daje obeležje vsemu novomeškemu življu. In tako se je zgodilo in tako se godi, da novomeško življenje gre svojo pot in da se uravnava po vidikih, kot so všeč radikalom, libera-lom in klerikalom. Novo Mesto je pač purgarsko mesto in purgarska je tudi politika, ki pravi, da delavec ne sme do svojih pravic, ali pa da jih ne sme uveljavljati, vsaj tako ne, kot purgarji. Zato pa delavec molči in trpi, delaj in umiraj, ker daleč je purgarska čast in daleč je purgarski naslov, katerega delavec ne doseže! Novo Mesto ostane to, kot je bilo in dokler ne zazvoni v Novem Mestu drugačen zvon, ne bo tudi drugačnega življenja. ' Dokler pa ne izazvoni zvon, tudi proletarijat ne zaživi boljših dni. Pravijo... „Narodnik Dnevnik" je neodvisno glasilo. Pa ta Nar. Dnevnik je tudi čisto posebne sorte glasilo. Kot neodvisen list je brez barve, igra pa z dneva v dan vse barve. - V posebno zaslugo mu pišemo še, da je vedno in stalno, vsekdar in povsod jezen in „uzrujan". Hud je na socijaliste in njihovo internaoijonalo, pa na to grdo brez-domovinstvo. Kar posebej pa se občnemu pohvali1, da bo prinašal originalna Sassenbachova pisanja. Ko pa se domovinski demokrati in še bolj domovinski narodni soci-jalistf zberejo in skupaj spravijo —• kdo je hud? I, no, — „Narodni Dnevnik". Tak je naš simpatični „Narodni Dnevnik". To pa zato, ker ima z vetrovi težave in mu motijo dobro prebavo domovinskih, slovensko-fron-tarskih, radičevsko-radtikalnih političnih dogodkov. nikili jv poroka dvignila mnogo prahu. Slišale so ise opazke: ln takega pritepenca je šla poročiti! Potepuh, po svetu se je klatil in sedaj se vsede tu! Lizika in Jože se za vise to nista menila. Jože je pridno delal v delavnici in Lizika pa pridno gospodinjila. Jože je bil izvrsten strokovnjak v svojem ob rtu, tako, da je nadkriljeval vse svoje nasprotnike. Sosed Jer vin je bil gostilničar in žiupan, ta ga je najbolj sovVažil, to pa zaradi tega, ker Jože ni hodil v gostillmo, marveč ostajal doma, kadar pa j(* šel ven, je šla Lizika vedno ž njim. Čer/, leto dni ga .!'* Pa j]~ zika razveselila z zdravim sinčkom. In blagoslov je postal stalni gos v njegovi hiši. . . . Vzorno življenje Lizike m Jožeta je premagalo polagoma vsi 'cvete ljudi, ki so jima nasPr prepeljati so kjer se je njegovo^)1*ico za nmolbolne, slabšalo. LjudjeUs,*yno -stanje stral-pnikova ]jlll1,^)V6(tujejo, da se poročiti, da je pa to odk^1* !n ''or" mogla prekiniti razmerja °nila>kerni no je imela In tako se je končala ta ljubek,, rovžu z 'dvojno dramo. v *a' Ja, ja, (a ljubezen! Pred belg,.Uj •skiin sodiščem se jo obravnaval na_ -slednji slučaj. Državni uradnik R„ ki J e tudi rezervni častnik, je hotel pred nekaj tedni obiskati ples, ki .so ga pri-P?1 V ,,nzervn‘ častniki. Zato si je ku-leke^n^^' iširničevlji-. Na ples ji- ob-ti novi^lnk n° ,milormo- K(i hoče abaka en čevelTv (>paai’ manj- se iskanje ni pomagalo. K. ‘sv°jo gospodinjo, mlado J1 !>0ve. kaj se mu je pripe- tilo. Tudi gospodinja ni vedla nič o usodi njegovih šiiničevljev. Častniku ni preostajalo drugega, kot obuti druge čevlja Pri najbližjem čevljarju je dal čevlje »olepšati«. Ko ise je čevljar pripravljal na delo, mu je častnik povedal o usodi njegovih lakastih čevljev. Čevljar posluša vso povest in končno vpraša po imenu njegove gospodinje. Ko mu prizadeti pove vse, bruhne čevljar v smeh in mu pokaže še drugi pogrešani čevelj. Uradnik je prvi hip bil ves srečen, da se je našel čevelj in vprašal čevljarja, kako je prišel do njega. Ta mu s smehljajem pove: »Pred par dnevi je prišla k meni vaša gospodinja in mi da čevelj s prošnjo, da odtrgam podplat.« Na moje vprašanje, kaj to pomeni, mi pove v zadregi sramežljivo, da je do ušes zaljubljena v svojega podnajemnika. Ker pa je videla, da se v Vas ni vzbudila ljubezen do nje, je vprašala v sili neko ciganko za svet. Ta ji je svetovala, naj podplat njenega ljubljenca razreže in vsak dan naj da košček podplata ljubčku v kavo. Prepričana je lahko, da bo to imelo uspeh.« Častnik je pustil čevljarja samega in tekel domov. Pošteno *je izpovedal -gospodinjo in se prihodnji dan izselil v drugo stanovanje, kjer upa, da bo pil boljšo kavo. Pri sodni obravnavi je prišlo do pri-izorov, ki so povzročili salve smeha. Le mlada vdova je v zadregi jokala. Na sodnikova vprašanja je odgovarjala tako bedasto, da jo je sodnik spodil. Torej možje m mladeniči! Nova ljubezenska pijača! Kakavni kralj umrl. Iz Newyorka poročajo, da je umrl Leopold Sehepp, »kakavni kralj«. Živel je 84 let. V mladosti je bil revež. Kot desetletni deček je prodajal po cestah palmove vejice. Z 18 leti je imel že 300.000 dolarjev. Veliki del premoženja je Sehepp izdal -za dobrodelne namene. Za revne dijake je razpisal še ko je živel več ustanov za 7 milijonov dolarjev. »Junaki dela« v Rusiji. Vrhovni svet delavskih strokovnih unij v Uniji socijaliističnih sovjetskih republik je pred kratkim časom ustanovil nov red odlikovanja za delavce: junake dela. Svet je priporočil, da »junaki dela«, to je osebe, ki so odlikovane s tem nazivom, prejemajo od države popolno plačo brez dela in da so izvzete od raiznili davkov in -drugih obveznosti. Odlikovanja te vrste so deležne le one osebe obojega spola, ki so delale nepretrgoma 35 let ne glede na število delodajalcev. Izrezali so mu 80 funtov masti. Nedavna operacija je bila izvršena 12. marca na Paulu Alcottu v neki ameriški bolnišnici. Alcott, po poklicu muzikant, je tehtal 480 funtov. Bil je tako debel, da se ni mogel več premikati. Zdravniki so zaključili, da edina odpo-moč je operacija. Izrezali so mu 80 funtov masti. Danska odpravila armado! Damska je te dni odpravila svojo armado in bojno mornarico kakor izahteva program socijalistične vlade. Parlament je s 75 proti 71 glasovom sklenil, da se vse oborožene -sile odpravijo, razen obmejne in carinske straže. Avijatika v osnovnih šolah. V angleških osnovnih šolah se vrše priprave, da se priredi z desetletnimi dečki poučna ekskurzija o a vi jatiki. Učitelji bodo angleški zrakoplovu! čačstniki, ki naj seznanijo učence o osnovnih pojmih avijatike. Pouk o avijatiki se bo pričel najprej v dvaflajstih angleških osnovnih šolali. Dnevne novice. Kultura. Poklical udov o ii Drama. Četrtek, 1. aprila: Zaprto. Petek, 2. aprila: Zaprto. Sobota, 3. aprila: Zaprto. Nedelja, 4. aprila: CM) 15. uri popoldne Kar hočete. Izven. Ob 20. uri zvečer: Hamlet, Izven. Opera. ( rte.k, 1. aprila: Zaprto. et«k, 2. aprila: Zaprto. v°a0|a’ 11 aprila: Zaprto. * vill' 4 apOla: Ob pol 20. uri zvečer anon, gostovan je gospe A de Po-1 j alk o ve; Izven Ako ni drugače označeno, se prične predstave v drami ob 2#., v operi pa ob pol 20. Danes se vrši v veliki dvorani Mestnega doma predavanje s. dr. Celestina Jelenca o »Socijalizmu in komunalni politiki«. Pričetek ob 7. uri zvečer. Odborova seja Delavsko kmečke prosvetne in podporne jednote v Ljubljani se vrši v petek, 2. aprila ob 6. uri zvečer v prostorih Splošnega kreditnega društva, Aleksandrova cesta 5. Udeležba odbornikov dolžnost. — Tajništvo. Načelo javnosti pred sodiščem. »Naiprejevci« so za načelo javnosti, kajpak. Toda ne vedno. Bernot je n. pr. tožil predsednika knjigoveške zadruge, ker je, ravnajoč se po načelu javnosti, v tiskani okrožnici javno svaril knjigoveze in tiskarne pred sprejemanjem takozvanega s oci j a Meni okra tsk ega, odnosno Bernotovega koledarja v vezavo ali v tisk, dokler ne bo stranka poravnala svojih dolgov. »Naprejevci« pa so bili v tem slučaju brezpogojno in dosledno proti načelu javnosti. Šli so in celo tožili omenjenega predsednika, ker je članom zadruge kar javno povedal, kako in kaj. Predsednik je bil pač pristaš načela javnosti in ni niti najmanj mogel slutiti, da ga bo radi tega ibaš Bernot tožil... Pa ga je bas on tožil. Kaj hočemo. O sodnijski razpravi te izvanredne tožbe pa poroča »Jutro« tako-le: »Danes sem pa jaz na vrsti,« je dejal smehljaje g. Ivan Jakopič in se vsedel na zatožno klop, kamor ga je posadila »Socijalistična stranka Jugoslavije« sedaj »Jugoslovenska soc. dem. stranka« in njen tajnik g. Zvonimir Bernot, ki sta ga obdolžila klevete Po § 52 zakona o tisku. Tožnika pravita, da je g. Jakopič sodeloval pri izdaji in razširjanju tiskane okrožnice, izdane septembra 1925, v kateri »Pokrajinska zadruga knjigovezov, izdelovalcev kartonaže itcL za Slovenijo v Ljubljani«, katere predsednik je g. Jakopič, opozarja knjigoveze in tiskarne, naj nc sprejemajo od socijal. stranke oziroma g. Bernota v vezavo in tisk koledarja dotlej, 'dokler stranka ne ibo poravnala dolgov prizadetim tiskarnam in knjigoveznicam, ki so dozdaj ta koledar tiskale oziroma vezale, češ, da je ta bojkot neoibhodno potreben. Ker je zadruga poslala ta opomin, toda v zalepljenih ovitkih, a neki porednež ga je priobčil celo v »Socijalisftu«, za kar pač g. Jakopič ne more odgovarjati. Glede dolga, ki ga je napravila soc. stranka s tem, da je naročila koledar in ni vseh računov saldirala, je nastopil obtoženec dokaz resnice in ga izvedel. Sodišče je obtoženca oprostilo, češ, da dotične okrožnice, ki ni bila namenjena javnosti, sploh ne smatra za tiskovino. G. Bernot pa s sodbo ni bil zadovoljen in je rekel, .da bo vložil ničnostno pritožbo.« To poročilo smo objavili mi, da prihranimo ta težki posel »Napreju«, da bo lahko mesto o tem, pisal nemoteno naprej o potrebi »načela javnosti«... Socijalne reforme so pri nas problem zase in vlada in javno mnenje ostaja samo pri problemu in se ne zna izmotati iz tega problema. V drugih državah se je vlada zgodaj začela zanimati za socijalne razmere in zgodaj vpostavila potrebne zakone in mštitu- Vsem in vsakomur! Samo še tri dni znižane cene in nagrade. Povemo Vam, da se ne boste kesali če se ne odločite. Pridite in prepričajte se, ni treba ku- rije. Pri nas je polno siromakov in pocestnjakov, invalidov, onemoglih in izmozganih individuvov, ki so svojo mladost žrtvovali strojem in kapitalu družb in posameznikov. Toda za te žrtve se vlada ne briga dosti in tudi nima smisla za nje. Policija sicer zasleduje prostitutke in berače, drugih ugodnosti jim pa itak ne more nuditi. Nimamo azilov in vzgojevališč, ki bi bila za take »izvrške« nujno potrebna. V najnovejši dobi so justifikacije na dnevnem redu. Časopisi visak slučaj lepo opišejo, kot bi bilo obešanje res nekaj vzvišenega in bogve kako lepega. Seveda posledice tega niso izostale. ^ Bratislavi so sp igrali otroci krvnike in obsojence. Petnajstletni Peter lot je bil »krvnik« in njegov vrstnik I oni Špor obsojenec. Za vislice je služila mreža na oknu. Tot je pritrdil vrv na mrežo in obesil Špora. Drugi otroci so obešenega Špora vlekli za noge. Ko so ljudje opazili to igro otrok, je bil Spoi že mrtev. Včasih so se otroci igrali »žau dai je«, dandanes ko vesoljno človeštvo napreduje, so pa stopile na mesto prejšnjih otročjih »duhu časa« primerne igre. Neki ljubljanski dnevnik si jc pridobil za svojega stalnega sodelovalen tudi tajnika amsterdamske strokovne internatijonale, sodi'. Sassenbacha, ki že nekaj dni pridno objavlja svoje članke v tem izrazito delavskem dnevniku. Ker pa sodri Sassenlbaeh ne zna slovensko, prevajajo njegove, nalašč za ta dnevnik napisane članke, ibaš tisti, ki so lansko leto sodr. Sassenbacha tako prijateljsko in kulturno pozdravili oib priliki njegovega shoda v Mestnem domu. Vse to delajo kajpak iz gole ljubezni do Sassenbacha in do »Delavske Politike«. Kaj ni na tem božjem slovenskem svetu vse mogoče! Sestanek delavk. V Sarajevu se je vršila konferenca zastopnic delavk v •Sarajevu. Na konferenci se je ugoto- * vilo, da je v Sarajevu okoli 5 do (i tisoč delavk v službi v zasebnih in javnih podjetjih, ki niso organizirane. Njihov materijalni položaj je zelo težaven. Posebno slabo so plačane služkinje v zasebnih hišah. Nekatere dobivajo komaj pet dinarjev mesečne plače. Izvolil se je odbor, ki bo skrbel za zboljšanje njih položaja. Tiskovni sklad. Popravek. V storilki 72 je bilo pomotoma objavljena končna vsota Din 170!).— (namesto Din 1689. ). \ številki 73 bi moralo biti pravilno objavljeno: dvajseti izkaz, ne enaindvajseti. Splošno kreditno društvo v Ljubljani. V notici pod tem naslovom smo poročali včeraj. Tiskarski škrat je povzročil, da je kot dobiček mesto Din 2.719.82 natiskana svota Din 2,719.82, ki bi sc lahko napačno tolmačila. Za »Delavsko Politiko«. V večjem 174 piti. Detailna prodaja čevljev tovarne Karl Pollak id. Ljubljana, Danajska c.Z3, dvorišči. podjetju v Ljubljani so vsi .delavci od prvega do zadnjega sklenili, da se na-roče od 1. aprila na dnevnik »Delavsko Politiko«. Pozdravljamo ta čin zavednih delavcev in želimo, da se jim pridružijo še ostala podjetja. »Vestnik« Ljubljanskega velesejma, 111. številka je ravnokar izšla in se te dni razpošilja interesentom. Kdor je ne bi prejel, naj jo zahteva od uprave velesejma. Na razpolago so tudi lične pisemske za klopne ■znamke, katere se zainorejo nalepljati na vse poštne pošljke. Ker se je bal bede, si je končal življenje 70-1 etn i gostilničar Adolf Druker iz Sarajeva. Bil je premožen in vpliven gostilničar in najbrž je že dalj čaša bolehal na fiksni ideji. Premeteni ciganki sta se zaleteli v Ebertov« trgovino z zlatnino. Izbirali sta različno blago in ker za 'nakup nista bili preveč navdušeni, si je ena izposodila« prstan in naenkrat ji je zdrknil v rokav; toda prodajalka je še pravočasno opazila in ciganki izročila v varstvo stražnika. Razposajeni ponočnjaki, vsekakor iz boljših in finejših krogov so zadnjo noč pošteno krokali in šampanjske steklenice metali oib zid, fmo pa celo 'igli skozi okno II. državne gimnazije v Bethovnovi ulici. Razbili so šipo. Utopljenko je našel rudniški delavec med Trbovljami in .Zagorjem. Lilo je mlado dekle, lopo oblečeno, ki je šla najbrž prostovoljno v smrt. V Samopomoči je rešitev! Pristopite za ilana občekorist. stavb, in kreditne zadruge stmi in Dom Oglejte si njeno prvovrstno kolonijo ob Tržaški cesti v Ljubljani Delež Din 250'— Pristopnina Din 50’— Začasno je zadružna piiaima v ..Zadrožn! bnnhi" illebianitPSVB c. S Brzojavni naslov: Zadrubanka, Ljubljana. — Telefon štev. 367 ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI Aleksandrova cesrfca je centralni denarni zavod delavskih in kmetskih zadrug Slovenije Obrestuje naloženi denar zelo ugodno in po dogovoru. Izvršuje vestno in kulantno vse posle, ki spadajo v bančno stroko. Izvršuje nakazila v tuzemstvo in v inozemstvo. Kupuje In prodaja devize, valute in vrednostne papirje. Izdaja uverenja za izvoz blaga. Prodaja srečke državne loterije i. t. d. i. t. d. Glavni in odfsvnrnl »rednik: RudoH Golo uh. - Izdala konzorcij ..Delavske PolHlke“ (odgovoren Josip Pastorek) v Llubllanl. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. - Za Hskarno odgovoren Mihael Rožanec. Na Krakovskem nasipu so pri za-tvornici našli truplo utopljenega 601et-nega hlapca Matija Bankoviča, ki je bil zaposlen pri tvrdki Aceeto v Trnovem. Kako je možakar zašel v vodo, je še nepojasnjeno. Tiskovni sklad. Tiskovni sklad. — Enaindvajseti izkaz. Nabiralna pola štev. 38. Sodrug Otmar Ranizinger v Zagorju: Alojz Ranizinger Din 10; Regina Ranzinger Din 10; Johana Gotz Din 5; Ivan Marn Din 10; Pirnat Ignac Din 5; Lipovšek Frane Din 5; Vinko Weber Din 5; Neimenovani Din 5; Ostrožnih Karel Din 5; Rihard Ranzinger Din 10; Kollman Din 10; Zore Frane Din 5; Ule Din 2; Blaško Viljem Din 3; Neimenovani Din 5; Neimenovani Din 2; Kovač Din 10; Leban Johan Din 5; Juhtman Leopold Din 3; Rus Heindrih Din 5; Poek Franc Din 5; Gotz Frane Din 5; Hofman Ignac Din 5; Slatinšek Frane Din 20; Ko-bilšek Avgust Din 5; Karat Vinko Din 5; Živko Frane Din 10; Janko Barliš Din 10; Jager Štefan Din 10; Peter Gostiša Din 10; Neimenovani Din 5; Neimenovani Din 5; Schottler Ivan Din 10; skupaj 235.—. Doslej izkazano Din 1700.50. Skupaj Din 1935.50. Naj sledijo posnemovalci! Maribor. Ženski shodi v Mariboru. Okrožna konferenca socijalistiene stranke, ki se .je vršila na praznik, dne 25. marca v Mariboru in so bili na njej številno zastopani delegati iz Koroške in zlasti iz mariborskega okrožja, je med drugimi važnimi vprašanji tičočih se po-kreta in oblastnih volitev organizirala za minulo nedeljo še nadaljnih 5 ženskih shodov. Tako so se vršili sijajno obiskani ženski shodi v Št. Lovrencu na Pohorju, kjer sta govorili sodružici Ajdiškova in Rakovčeva, nadalje na Muti, v Guštanju, Prevaljah in v Črni. Na vseh shodih so pokazale delavske žene obilo razumevanja za težnje ženskega socialističnega pokreta. Ženska volilna pravica, zaščita mater in deee, starostno zavarovanje in boj vojni so bile zahteve naših žena. V vseh krajih so ustanovili pripravljalni odlbori ženskih organizacij, v Št. Lovrencu samem se je takoj po shodu organiziralo številno ženstva in tako so te sodru-žice prve začele boj za svoje pravice. Soci jalistična misel, zahteva po enakopravnosti in Bocijalni pravičnosti ,ie prodrla v tslaherno delavsko vas in skupno z možem se ho odslej borila tudi žena za zahteve razrednega proleta-ri jata. Na Veliko noč shoda ne bo. Poročali smo, da bi se moral vršiti na Veliko nedeljo v Gambrinovi dvorani shod razrednega delavstva ob priliki potovanja delegatov v Sofijo. Ta shod se bo sedaj vršil ob priliki vrtnitve delegatov iz Sofije in bomo dan in čas pravočasno naznanili. Obstoj borze dela za letos zasigu-ran. Delavska zbornica za Slovenijo je sklenila odstopiti 43.000 Din ministru soc. politike za vzdrževanje borz dela v Mariboru in Murski Soboti. Minister je sklenil s tem denarjem letos vzdrževati samo mariborsko borzo dela. Tako vzdržuje letos torej delavstvo to inštitucijo s svojim denarjem, kar bi morala v izdatni meri storiti vlada in parlament. — Kaj bo pa z borzo dela v Murski Soboti? Celje. V našem* mestecu vlada tudi znatno pomanjkanje Stanoavnj: Tukajšnja uradniška stavbna zadruga razpravlja zadnje čase na svojih sestankih o načinu, ki bi ji najbolj konveniral za zidanje hiš članom. Na zborovanje, ki se je vršilo početkom marca so povabili zastopnika ljubljanske zadruge »Stan in Dom«, ki vrši pod predsedstvom s. Antona Kristana res velepomembno delo v prid stanovanjskim najemnikom. Ljubljanska zadruga »Stan in Dom« je delegirala na to zborovanje svojega stavbnega vodja arh. Zupana, ki je razložil načine, ki se zdijo za sedaj najboljši. Te dni so je vršilo ponovno zborovanje in upati je, da se bo po preizkušenem načinu »Stan in Doma« res največ doseglo. Želeti pa je v interesu najemnikov in brezposelnega delavstva, da bi se začelo zidati. Nas veseli, da so se naši celjski uradniki prepričali, da deluje zadruga Stan in Dom« res smotreiio in da je v nji soei-jalistično delo tako, ki ga je treba posnemati.— Našemu uradništvu bi priporočali tudi tukajšnjo prodajalno Konzumnega društva za Slovenijo, ki vrši pravo zadružno delo in bi še vse kaj drugega pokazala, da bi našla v Celju in okolici več opore. Res, nujna je velika agitacija v p ros p eh našega zadružništva! Drugi pridejo potem gotovo za nami. V tem zmislu tedaj na delo. — Pa tudi »Delavsko Politiko« je treba še vse bolj razširiti!! Trbovlje. Poročevalcu »Jutra«! Ker poročilo v »Jutru« št. 73 z dne 30. marca L 1. poroča, da so odpeljali 241etno Marijo Štermanovo, ženo rudarja iz Trbovelj in to zato, da bi ji bila pretila nevarnost v trboveljski bolnici, odgovarjam, da to ni resnica, da ji je pretila nevarnost v trboveljski bolnici in tudi ni bila poslana na Studenec, temveč le na opazovalnico. Torej naj se poročevalec poprej natančno informira o stvari, potem naj poroča v svojem listu. — Prizadeti. Litija. Delavska akademija v Litiji. Na dan sv. Jožefa se je vršilo prvo predavanje v' »Nebesnih telesih«, o katerem je predaval prof. dr. Čadež. Drugo predavanje se je vršilo v nedeljo dne 28. marca: »Karl Marks in njegovo delo« o katerem je predaval sodr. dr. H. Tuma, torej oba predavatelja iz Ljubljane. Dokumentirati moramo kako neobhocT-no potrebna so taka predavanja med delavskim ljudstvom, tako da večina delavstva niti pojma nima kako so predavanja važna in poučljiva. Poudarjati moramo, da sta dosedanja predavatelja izborno predavala, zlasti s. dr. Tuma se je v svojem referatu" odli- koval. Zahvaljujemo se obema predavateljema ter tudi Delavski akademiji v Ljubljani in prosimo, da nas v bodoče poseti s skioptičnimi slikami in s p r o t im i ] i t aris tičn i m preda v an j em. Nameravani napad v Reki pri Li-ti.li. Dne 18. marca se je peljal posestnik Pišk iz Litije na svoj dom v Sv. Križ z svojo ženo. V sredini pota Liti ja-Sv. Križ se nahajajo velikanski gozdovi litijskega veleposestnika g. Slanca, v katerem gozdu se daleč in blizu ne nahajajo nikake hiše. Ko se pripelje posestnik Pišk po državni cesti v te gozdove, se mu naenkrat pojavi neka ženska v roki s košaro. Bila je stara in ga prosila naj jo vzame na voz. Pišk pa je začetkoma to odklanjal, ker pa je bila ženska tako vsiljiva, jo je končno voznik le vzel na voz. Pisku se je ženska takoj zdela sumljiva. Z velikim presenečenjem je tudi opazil, da je imela ženska ibrke,. Pišk sicer ni pokazal, da ga je strah in se na zvit način znebil sopotnika. Spustil je namreč kapo z glave in prosil dozdevno žensko, naj mu jo pobere. Ženska se je nekaj časa obotavljala, končno se pa le skobacala z voza. Pišk je pa udaril po res urnih konjih, da se ženska ni mogla več prebližati vozu. Naenkrat se pa začuje streljanje. Le sreča je bila, da Pisk in njegova žena nista bila od osem oddanih strelov zadeta; edino odeja na vozu je bila par-krat preluknjana in Pišk je srečno ušel temu lopovu. V košari, katero je ropar pustil na vozu se je nahajal en samokres in 500 Din denarja. Orožniki so sicer zasledovali to »žensko«, toda iztakniti je niso mogli. Tako je Litija in okolica postala s senzacijami in raznimi delikti opasen kraj. Auto-taksa. Gospod Dolšak Albin, posestnik iz Grbina je nabavil auto za prevažanje ljudi. To akcijo iskreno pozdravljamo in vsakomur priporočamo, da isto podpira. G. Dolšek, ki je iz delavske družine, je potom svojega dobrega in opreznega gospodarjenja napredoval v toliko, da je napravil za litijski okraj velik napredek, kar mu čestitamo. Auto je na razpolago na vse strai z nepretiranimi cenami II Kupujte srečke državne razredne loterije pri Zadružni banki v Ljubljani cesta S. Glavni dobitek Din 1900.000*-. Vsaka druga srečka zadene! g Cena: cela srečka Din 80*—, polovica srečke Din 40*—, četrtina srečke Din 20—. Naročilo potom dopisnice zadošča. | m BBBBflflBBBflBBBBBflBBBBBflBBBBB H