Iz Jugoslavije. — Varujino strokovne organizacite v volilnem boju! Prerado se zgodi, da se pri volitvah zanesejo v strokovne organizacije osebna nasprotstva in strankarstvo, ki fevirajo iz T>olitičnih nasprotstev ter se TH>litična nasprotstva prenese v strokovno organizacijo ki se v njej nadaljuje osebni boi. Na ta način se razbije, ali pa vsaj oslabi strokovno organizacijo ter se ruši stanovsko slogo y niej. Enak proces se ie vršH tudi sedaj pri ,,Zvezi iavnih nameščencev", da sta jo dve strankj hoteli izrabiti v svoje strankarske namene ter jo izrabiti v volilni borbi. V vivaHteti st;i si deinv>kratska in narodno-socialna stranka. Proti takemu izrabljanju ,,Zveze uradnikov" je nastopil profesor Reisner v člartku ,,Varujmo Zvezo!" kjer piše sledeče: ,,Čisto naravno je, da se pred volitvami razburijo duhovi in se nekoliko odtujijo celo stanovski tovariši, ki imak) si^ir v mirnili časib skuitme Interese in delujejo zanje v najlepši slogi. Nedopustno pa se mi zdi, da bi ob volitvah stanovski tovariši ali Osrednjo zvezo zlorabljali v agitacijo za katerokoli politično stranko ali pa tudi z nepošteno •i^itaciio nr.nt'i kandidatu. ki ie iavni uslužbenec, ogrožali složno delovanje v stanovskih organizacijah. Zaraditega se mi ne zdi prav, da bi uredništvo ..Našega Olasa" v skupnem stanovskem. glasilu na kakršenkoli način dajalo predno^t onemu kandidatu, ki je urednikov poi'.tični somišljenik. Še veliko bolj pa škoduje naši skiipni stvari postopanje nekaterih organiziranih javnih nameščencefv. če agitirajo proti meni s trditvam ki so posnete iz našfh debat v seji širše^a odbora Osrednje zveze in se v že veikrat nrenovljeni obliki ne ujamejo več z resnico. Kar smo doslej dosegli za zboljšaiije našega gmotnega stanja so v pr/. vrsti sadovi našega skupnega dela našin organizacij. Prav vsi smo prepriiani, da bomo do zadovoljive in defin;:ivne rešitve vseb naših službenib zahtev Drisli le potom najs!ožnej5cis:a sodelovania strokovnh organizacij. Zato pozivljam nrvič vsp. standvske tovariše brez razlike strokovae ali političn.^ pripadn^sti: Varuirao Zvezo v tem volilnem boiu! Jaz sern kandidat JDS kot njen politfčni somišljenik, ne kot I. podipredsednik svojih političnih somišljenikov z vrst javn''i na^ieščcticev ker ie načelstvo nroiie stranke izjavilo, da me sprejme kot refercnt.i za vse zadeve, ki se tičejo javnih nattieščencev. aktivnih in vipokojenih in ker pričakujem takega izida volitev. da mi bo v tem oziru mogoče doseči naj'bolis'ii uspehov. Nikogar od Zveze, če ie pripadnvk druge politične stranke ne vabim, da bi me volil, dasi lahko trdim, da bodo za moje politično delovanie v korist ?avnih nameščencev Jn VM>kojencev merodaine one smernice, ki jih že imam ali jih bom še dobil iz Osrednje zveze." — Varujmo UJU v volilnem bon« da politična strast ne zanese prf^b'** • v -•ganizacijo! Besede prof. Reisnerja s^ "iTiiišaio tutti na n;>.še vrste. Ediino oravo stališče je, da se ne dopusti zlornbljati organizacijo v agitacijo za kateroikoli stranko, ne od strank, najmanj pa od stanovskih tovarišev. kar ogroža složno Helovanje y stanovski organizaciji. ?t?novsko glasilo naj ne daje prednosti v Hstu kandidata. ki je urednikov politični somišljenik. ampak je edino merodajno sta'•šče ki ya zavzemaio kandidati nat>ram stanovskim in strokovnim zahtevam. S tega ozira je zavzeti stališce, ki se ima omejiti zgolj na informativen značaj in koiistati.rajnje delstev. Loialnost oa zahteva, da ne nastopa glasiio še manj pa organizacija proti stanovskemu tovarišu zgolj iz političnih ozirov, pač pa je upravičeno nasioniti nroti nkmu. ako ie izdal. stanpvske interese. V vseh slučajih je n. strogo varovati organizacijo v volilnem boju! Odobravati pa se mora ka"didaturo stanovskih tovarišev. če strarvka iz:avii. da ea SDreirae kot refernta za vse .zadeve, ki se tičejo stanu. V tem slučaju da stranka stanovskemu tovarišu odločilno besedo v zadevah, ki se tičejo stanu. Popolnoma izogniti se pa volilnemu boju ne more nobena stroikovna organizacija in io kolikortoliko tanigira voiilna borba. Od spretnosti vodstva je pa odvisno, v koliko ji obvaruje natra"'o trdnost v času volilne borbe in jo obvaruje vnanjih vplivov. Enako ie od spretHosti vodstva odvisno, da si obdrži naklonjenost strank za svoje zahteve. ne da bi pri tem udinjalo strokovno r '-/acijo politični stranki! — Volllni kandidat :% učiteliskjh vrst Narodno isocialna stranka kandidira za štajersko okrožje iz učiteljskih vrst nadučiteLja Antona Hrena v Studencih pri Mariboru. Kakor je dosedaj razvidno, ste se samo dve stranki v Sloveniji zavedali učiteljstva pri sestavi volilnih list. Naroclno sodalna stranka kandidii-ra tudii več profesorjev in drugih uradnikov. — Dr. Vrstovškovi okrajnl št^skl nadzorniki pred sodiščem. Kakor znano, ie vladni koncipist Velikonja tožil urodništvo ,,Učiteljskega Tovariša", ker ga je v članku o imenovanju nadzornikov imenoval ,,Tovariš" klerikalnim petelinom. Razprava je rzpadla tako. da je bil odgovorni urednik kaznovan na malo globo, ker ni prebral rokopise in }e s tem zanemaril svojo dolžnost od^ovorneca urednika. Sodni sklep na tožbo Velikonie prinesemo v eni prLhodnjih številk. — Iz XV. seje vlšjega šolskega sveta. V po- nedelj-k 15. novembra t. 1. se je vr_ila seja v_.jega šoiskega sveta. Predsedinik gosp. prof. Vadnjal ie otvoril sejo in ugoto/vfl sJdepčnost. Predstav.il in pozdravil ie navega člana viš.ega šolskega sveta, zastopnika cericve, gosp. kanonika Mak_i_niliana Vraber.a. Zaplsnik zadnje seje se je odobrfl. Nato je prehral gosp. predsednik tri int&rp.laoiie gosp. kanomika Nadraha. V prvi vprašmje, zakaj se ne -bglavi jeseniiškega učrtel.stva, ker se ie izjavllo na nekem zasebnem sestanku, da se ne pusti nadzorovati od nadzomiika, !_i je obdolžen denunciantstva an ne zahteva zadoščenja. V drugl intenpelaciji se zgraža gosp. Nadrah nad jrroznim zločinstvom, fei se je zgodil na Sp. Šišensiki šoli, da se je pela v nekem razre_u, čujte iii strmite — Sokolska koračnica. V tretia mterpelaciji vpraša gosp. Nadrah, ali ]e predsedstvu višjega šolskega sveta znano. da poučuje srbska učlteljica pravoslavne vere na ijubLjanslrih ŠKJlah srbohrvaščino? Stavi predlag, da se taista takoj odpusU In pošlje nazaj v Beograd, ker sinatra za žalitev katoliške vere, d*i n&itdjica pravoslavne vere poučuje slovensko mladino. Na prvo in.erpelacijo gilede Jeseniške zadeve je odgovarjal član višjega šolske^a sveta dr. Maicen ler obljubil, da bo preiskava kma_u ¦dognaina in da pride na dnevnJ red pirihod_i.e seje. Na drug_ in tretjo interpelacijo je odgovarja! prcdsedaiik. Zaradi ipotja Sokoiske koračmice bo vp-1'jal strogo prei&kavo; pravoslavme učd.eJjjce pa ne niore poslati nazaj v Beograd, ker jo je poslalo v Ljubljano miinistrstvo prosvete, me-tni šolski svet .Ijubl.ajnski pa j-o ie pridelil v s.užbavani.e dekliikim __lam, da pou5uje srbohrva-čino. Član L. Jelenc je stavll _>redlog, di se o zadrtli interpelaciji oitvori Taziprava. Predlog jc b_ sprejet. Kanonik Nadrah je zagovairjai intefpe_aci_o v svojj znani vsrski nestrpnosti in vztrajal prii svojem predlojru. L. Jelenc )e Lz-vajal: Vse prej nego tako taterpelacijo, kakar smo S3p ravnokar slišalii, bi bil pri.akoval v te. koriporaciii v danaSniih dneh, v dneh, ko pada udalec za udarcem, eden hujši od drusega, na nas, ko ie nujiia potreba nas vseh in vsaikega posebe, in vsaki konporaciji delovati na popo-lno ujediajenje vseh treh plemen naše.a:a naroda. Ost te interpelacije je obrnaena prati Srboim in proti ¦našemu edrnstvu, zato je njeiia teiidenca proti^iržavna, loi ne sme ostati tu med štirimi stenajni, tetnveč se mora ožigosati in iavn-o prfbi.i, da se ne dela tako proti tl&temti ddu našeg^ naroda, k; smo :nu največje zalivale dolžni za svoie osvobojen.e. Vprašam Vas, gosp. kanatuik, ali sroatrate tudi za žalitev katoliške vere, ker ie naš vladar, naš regent, naša vladarska rodovina [nravoslavne vere?! S takim poeetjem načenjate kuUurni bo;. zaJetck je storjon od vaše s.rani. Ootiona učiteTjica ne -poučuje rolig,ije, .emiveč sribohrvaščitio. V krividni Avstriji ste rrrirno trpe!i, da so nem5ki protes.tanti v_i.aiali in poučevali našo mladino, jukdar se niste zgražali nad tem, sedaj se pa zgražate, da pravoslavna učiteljica prestopa prag naših učdinic. Pa še cd druse strarii se mora obsojati ta in.erpeiaclja. Tudi nekaj učiteljev 1n iičiteljic iz Slovetvije se le že preselilo v Srbijo in paučujejo ond. srbsko deco, a Srbi niso tako nestnpni in gim niti v slavo ne pade, da bi zaradi katoliškega verolzpovedania teh učnih moči vračaii inilo za drago. V taienu svrnjein in v Lmenu vseh, (ki so me posla1.! tu sem iz.av]jam, da take imterpelacije ne vizamam ma znanje in jo obsojam najodločneje! Kaaonik Nadrah je izjavifl na to, da vztraja pri svo. iem pTediogu. Predlog je bil odklonjen z vefiino slasov, prcdsednikov odigovor na interpelaciio se ie vze] na znanje. Potem so poročali višji Maki nadzorniki in poročevalci o ¦tekočih zadevah: o raznih službenih .pridelitvah, boJezenskih <n studijstoih dopu&tih, o koroSkih, prekmurskih ^a<levah in o šolstvu v Apaški kotlini. Potem se k izvTšilo mnogo inrenovan.. Za strokovnega učitelja na I. deški meSčanski šo3_ v I_jub_.arti je bfi imenorvan Leopold Nainorš. Za nadučrteUe so foli imeiiovani: Ivan Šerbak, za nadučttelja v Oobiu, Ivan Stegovec v Koprivnicd, Fran Bergkz v Čadrartm, Ivan Kalain za St. Oo(t_rd in :'Wan Jocif v Bohiniski Sredn.i vasi. Učiteliske Službe so dobili: Vekoslava Pimatova na dak.iški *oti v Kanjicah, Fran Kraimer V Kamnici, Fran 'ušak v Karčevtai (kompetenani spis za 2 učil%k_ službi na tej šoli se vrne, ker je bfl tro, ^lo« tako setavljen, da se ni dala višjemu ^*emu sv-tu prilika izbire), Roza Oošakova a dešJvi šoii v Pobrežju (kompetenčni spis za ^ "fitcljski službi na tej šoli se vrne, ker je bil ^redlog tako sestavljeti, da se ni dala vijšjemu *°»S-ermi svetu prilika izbtre), Marija Ježovni*J*z na dekliški šoH v Pobrežju (za dve učiteli^ sltfžbi i&to, kakor na deški šoli), Jerica Voi^ovlč . Kraševčeva v Središču, Bvlalija TavJeva v Raihenbtirgu (_a dmgi dve mesti se ^s^vrne, da se preu/redi tropredlog), OL?a Kor ^va v Kostrivnici, drugo mesto se še enkTat ^ Mše, ker zanj ni bilo prosilca, Framja Nova*v\ na dekliški šoli v Slov. Bistrici (za dve (_ , Se kompetenčni spis vTne, da se preuredi ^m-edlog)^ Fran Ločniškar na Tunjaku, Tit &lfv?r ]'a ^ar'u — Ljubljana, Rajko Oradnik na j^r ". Valerija Jerajeva v Gorjah, Ivaji Ivnik v r&-fi>i' ^"Ža ^™0™ v Bohinjs-d Bistrici, Te^lj -'uvančeva in Angela Misljeva na Koroš'si • Ajigela Hafnerjeva v Smartivu p«i Kranju, Dora Huiniriicherjeva v Dupljah, Josipina Gradišarjeva v Bohinjski Srednji vasi, Marija Celarjeva v Kamni gorici, Jer.ica B.zjakova -v Križah pri Tržiču, Mavricij Beneš na JeseTiicah, Miroslav Klanjšček v Tržiču, drugo mesto se še enkrat razpdše, Marija Maleiiškorva in Amalija PrevScva v Predosljah, LiudTnila Umbergenjeva in Berta Valentova se pTidelita v službovanje na kaki dekliški _oli v LjnbLjani, Justina Schvvinsorjeva pa na šoli na Viču. Marija Juriavčičeva se imenuje za učiteljico ženskih ročnih del na dekli_ci meščanski šoli v Ptuju z določbo, da poučuie ž. r. d. tudi na ljudski šoli do obveznega števila ur; za kateheta sta bila imenovana: o. Metod Valjavec na I. dekliški šoli v Ljubljard in Fran Boiiač v Mostah pri Ljuhljani. Siužba siirokovnega učitelja na deški meš-anski Soli v Mariboru se znova razpiše; dalje se z nova raapiišejo učLteliske službe: pri Sv. Marku nlžje Ptuia. v škofji Loki — dve m-esti za moške prosilce — pri Sv. Križu nad Maribo-om — naduč_te_jska služba, v Legnu, pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu — dve mesti — pri Sv. Martinu na Pohorju, v Makolah in v S.livnici. Na lastno prošnjo se predlagajo miiiiiistrstvii prosvete v updko-Jitev: Ivan Farkaš, Karel Čeh, Fran Rozman, Ernestina Lainpe - Komavljeva in Josipina Knez - Marthičič&va začasno za eno leto. Dva učttelja na sredniih Solah se pomakneta v VIII. ¦čiuiovni razred. Nanovo se ustaunovi enorazredna liudska šola v Maverlu. Sklene se, da se razštrijo slodeče šole: v Stični iz 3 v 4 razrednico, pri Veltki Nedelji iz 5 v 6 razrednico, ko se zopet zas-lišijo za pritrci.ntev vzdrževalci šole; spis za -azširjenje šo!e na Dovjem iz 3 na 4razrednico se vime, da se dožene, /.a koliko ie padlo števUo otrok v voinih letih. Na dekliški ljudski šoli v Konjicah .se naaovo sisteinizirata dve novi mesti, za Slivi_icD i_i Dobravce se sistemizira masio učiteljice za ž r. d. Ln mesto razpiše. Srsleimiztranije petega učnega mesta učiteljice za ž. r. d. v Mariboru se naknadno odobri; dalje se sistemiz.ka mesto učiteljice ž. r. d. na meščanski šoli v Murski Soboti in uredita šolska okoliša za uč-teliioi ž. r. d. v Črnomlju in Metliki. Potem se doJoči}o službeni prejemiki začasnili veroučHeljev na ljudskih in meščanskih šolah m odobri načrt učne obveznosti meščanskošolskega učitelastva. Oprostijo se nakaleri učenci na državni giTnnaziji v Maribaru pouka v grščini in risanju, in pJačevanja šolnine na srcdniih šolah. Danilo Pečenko, nadučitelj Podlipo se premesti iz službenih ozirov na Rako v Krškem š-lskem okjaju. Sklene se uvedba dasciplinarne preiskave proti nekemu 'učitelju. Ugodi se predlogu učiteljskega zhora driavne realne gimnazije v Ptuj_ za izključ.tev nekega osmošolca. Ko se sledmjič sklene na predlog okrainega šoJskega sveta mariborskega izrečj ravnatelju meščanske šole v Mariboni g. Dragounu Ilmmeku pohvalo za njegov-o uspešno delovanj- na zavodu, zaključi piredsedniik sejo. — Clara pakta... V tozadevni notici v zadnji številki je tiskarski škrat nr->ra* vil pomoto in se nanaša notica na urad za zaščito beguncev pri deželni v1n^i in ne na urad za zaščito dece. — Slaba kritika sedaiije šole. ,,Straža" piše: Za ljud&ko rzobrazbo je doslej delala v glavnem šola. Naša ljudska šola je zelo draga, je veliko predraga v raznieri z usdcIu. katere do-sepa. Otroci. ki 6—8 let obiskujejo šolo, se nauče čitati in pisati in nekoliko računati. to je vse. Malo jih dobi toliko podlage, da se potem sami izobrazujejo dalje, toda za to nadal.no izobrazbo ie aa deželi malo sredstev in javna oblast ne stori v tem oziru ničesar. Mnogo teh otrok pozabi pozneje se tisto mak>. kar se ie nančilo v šoli iri pozneje se zna komaj za sUb podpisati, knjige pa ne vzame v roke nobene. Tak človek Da ip skovai isto kot analfabet. četudi je šest let bodil po šolah. Preveč je naša šola odtrgana od življenja in nobenega stika nima z nadalino ljudsko izobrazbo. Ta izobrazba je pri nas sploh samo slučajnostna. odvisna edino le od dobre volje in požrtvovalnosti posamezn.ka. Treba bi bilo narediti drugače. Ljudska šola naj da sanio podlago za nadaljno izobrazbo, ki naj se organizira sistematično. Brez nadaljne izobrazbe pa usahne še ono malo. kar je dala ljudska šola. — Nov okraini šolski nadzornLk za Crnomelj. Ker je okrajni šolski nadzormik za črnomeljski okraj, tov. Bar.e, zaradi bodezni odstopii, je imenoval mii_ster prosvete za nadzornLka blvšega raraatelja pripravljalnice za srednje šole v Trstu, Miroslava Pretaerja, sedaj ravna.elja manjšinske šole v LJubJjani. — V Ljubljano je prispel delegat inmistra prosvete sekc. načelnik Kneževič iz Beograda. — »Slovenec" proti delovanju poverJenika dr. Vrstovška. Iz Beograda ie prišlo vprašanje na ipoverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani, ako bi bilo me- sta tu za eno učiteljico srbo-hrvaščine. Povcrjenik dr. Vrstovšek je na to vlogo daj ugoden odgovor, zato je bila ona učiteljica srbo-hrščine v sporazumu z višjim šolskim svetom tu nameščena. ..Slovenec" z dne 11. nov. t. 1. pa poroča o tem tako-le :,.Naše šolstvo ut©gne kaj kmalu postati popolna domena Pribičevičeve centralistične svojevoljnosti, če bo- mo pustili, da se bo višjemu šolskemu svetu stopnja za stopnjo trgale dosedanje pravice iz rok. Po vseh zakonskih predpisib in pravilih se je bilo tzvršilo menovanje šol. nadzornikov; kar pride fe;man (po vplivu liberalnih slovenskih centralistov) iz Beograda, ki vse pi evrne in na srlavo rostavi. Te dni smo dožiiiveli nov. oodoben slučai. V Liubliano so o^oslali iz Beocrada neko žensko učno moč za poučevanje srbohrva_čine. Dvomimo, če se je to zgodllo z vednostjo in sporazumno z vis. šolskim svetom. Doslej je imel pravico nastavljati učne moči visji šolski svet; zdaj pa kar na lepem priroma iz Beograda neznana učiteljica, ki Jo nastavlja g. Pribičevič. Ako višji šolski svet ne bi imel dovolj sposobniih moči na razpolago, bi si jih znal že sam poiskati v Beogradu ali kjenkoli. Drugo pa je to-le: Naš § 107. š i. u. r. veli: ,,Osebe, kj se ne morejo izkazati niti s spričevalom zrelosti. niti s snričevalom učne usoosoblienosti (kakršna se seveda zahteva pri nas), se ne srnejo uporabljati na naših šolah." Dvomimo, če učne moči, ki bi jih utegnili pošiljati k nam, ustrezajo zgoraj navedenim zahtevam. Takega ,,furtimaštva" naše ljudstvo ne bo trpelo, še manj pa naše domače učiteljstvo. — Samostojneži, ki se drže za frak slovenskih centralistov, pospeševateljev takega furtimaštva. naj sami sebe primejo za ušesa! Opisani slučaj je zopet mal dokaz, kam bi nas zavedlo od liberalcev tako zaželjeno centralistično vladanje." — Kakor v Šusteršičevih časfli. Znani kranjski dekan Anton Koblar potv:~ po kranjskem okraju in nabira podpise na protestu katoliškega prebivalstva proti nadzorniku Vilibaldu Rusu, ker sra ie ministrstvo prosvete imenovalo za oikrajnega aadzornika za kranjski šolski oikraj. — Kdo je kriv? (Dopis.) Učiteljstvo povprašuje. kdo je kriv, da se mu ne izplačajo za mesec september, oktober in november 1919. po zakonu z due 23. julija 1919 zajamčeni poviški plače. Kdo je kriv. ugiblje učitelj, ki je s trdnim prepričanjem. da je ta zakon, ki je bil dne 26. avgusta 1919 razglašen s tem dnem tudi v veljavo stopil. prosil za vpokojenje, a je bil vpokojen še dne 30. septembra 1919 po starem zakonu in s staro penzijo ter tako za nad polovico dohodkov oškodovan. Zakaj se je zakon napačno izvajal, o tem je mnenje med učiteljstvom pač različno. Eni pripisujeio to napako neved^nosti, drugi pa nebrižnosti višjih gospodov. ki se jim ni zdelo \Tedno informirati se na merodajneim mestu, kdaj je stopil zakon v veljavo. Zelo, zelo bi nam ustregel. kdor bi nam na ta važna vprašanja odgovoril, še bolj pa, kdor bi nam mogel povedati, kedaj in kafco se bcKlt i>nzadetfi krivica in šlkoda i>apravila. — I. R. — Lahko je zahtevati. a težje »e izvesti, da bo vsem ustreženo. Upravai pogreški .in spori glede izvedbe zakonov in naredb spadajo pred upravno sodišče. Pri nas jib rešuje državni svet. Tako je državni svet že rešil pritožbo Uippkojencev, da morajo vsi upokojenci,' ki so bili upokojeni th> 26. avgustu 1919 prejemati pokojnino že po novem zakonu, a to _ele od 1. dec. 1919 dalje. S tem ie tore{ tudi že odločeno od najvišje inštance. da tudi aktivnemu učiteljstvu ne bo prfznala novih j>rejemkov pred 1. dec. 1919. Ako bi državni svet priznal plače •'nokoiencem od 26. avc. 1919 ozir. od 1. sept. 1919, potem bi jih priznal tudi aktivnemu učiteljstvu. — Uredn. — Laška usiTjivost. Tovariš F. Flere iz Kratijske Oore nam je prinesel v in-cclni.^tv,'; t'P'.i n:*vci..ih štcvilk v Milanu izhajajočega učiteliskega lista ,,La scuola", ki }o je pre)el pred nekai dnevi pod naslovom ,,Eg. Sig. Insegnante d-ella classe . . . scuole elementari di Craisca Oora". kar zveni nekako tako. kakor da bi se kraj nahajal kje nizko spodaj v Kalabriji. Kakor se nam na eni strani nekako prav zdi, da dobimo tupatam kakšen r!as iz š;vl. sveta naše nove sosede. tako nam na drugi strani preseda usiljivost, ki nam k> izkazuie iiarod D'Annunzi€Viih roparjev. Zato odklanjamo vse take izraze laške usiljrvosti in sladke naklonjenosti tolikobolj pa še sedaj po našem sramotnem porazu v Rapallu! — PoročH se je tovariš gosp. Josip RajSf, mnogozashižen nadučitei. itd. s tovarišico gospodfčno Stoček, učiteljico. Oba tiikaj. BUo srečno! — Etiako tovariš g. Ludovik Belšak, nčtteld pri sv. Tomažu, s tovarišico Vekoslavo Herg, tičitel.ico. Bilo srečno. — Umrla je v Oaberju pri Roga.cu tovaarišica gospo Zorka Artič ro§. Sekiraik po dolgi in mu-tM bolezni. Službovala je v Kostrlvniici in na^adnje v Te_nu pri Mariboru. Pril_ub_jeni učiteljski rodbini srCno sočutje! — VKjj šolskl svet v L.ubtianj bode od 1. decembra nadalje sprejemal stranke samo ob torkih m četrtkih od 10. do 12. ure dapoldne. — Ljubljanskl učlteliski pevskl zbor tma svcnje redne vaje vsako sredo in soboto ib 8. uTi zvečer. Povcc in .pevke prosihi, da se r-dno in to.no udeiežujejo _>ev____li vaj. — Pevavodja. — Slovenska Šolska Matlca. PaverjenJke in povenjeniice prosimo, da se po_ur_.o z nablranjeim čJanav. Vsled odborovega sklapa zaiaSa članarina na leto 8 dinarov (32 K); za d_Jake znaša članarina 5 din. (-0 K); ustaixm_k. morajo dopJačati 5 dtn. za 1. 1920. Poverjei-ki, kJ so pobraU članarino po 20 K, morajo pobrati še doplačiilo po 12 kron. — Članarina in darila za ačltel]-kl konvikt Ffan Luzaar kz Primskcnvega K 20:—. Učttedjstvo v Ru-ah K 43:50. — Josip ZlrovnJk K 20:—, Ema Schott K 15,.—, obe iz Gorij pri Bledu. — Učitelistvo v Hočali pri Mariboiru K 50:—. Uč.teljstvo v Račaii pri Mariboru K 80:—. — Orohar Inmt K 10:—, Ouma ^Marija K 10:—, Doležalek Angelj K 10:—, Jankovlč Franja K 10:—, Kozjak Fran K 10:—, Pelko Matija K 10:—, Peterlin Alo]zij K 10:—, Ritter M. K 10.—, Uczessanek Danica K 10:—, vsi tz Toplic prl Zagonju. — Josdptaa in Artton Strigl K 40:—, oba v KeMju pri Zaplotntci. — Držaj Vaclav 20 K, Milač Julka 10 K. PLlbach An'ica 10 K, Rooss Maa-ija 10 K, Miklavčič Jamja 10 K, Liikovšek Justina 10 K, Nič Makso 4 K, poravnaiva Lapajne—Luznar 10 K, Črnolo«ar Artgela 10 K, \&i iz Kranja. — Makso Kamte, okrajni šolski nadzornik, 40 K, Juvanec Ferdo 20 K, oba iz Ljub_jane. — Ela Znanc 20 K, Mara Znanc 20 K, MHka Pavlin 20 K, vse iz ^arega trga pri Omomlju. — Učtteliskl zbcw pil Sv. Jakobu v SlovensJcih goricah 100 K. — Demšar Ivan 20 K, Šeme Ana 20 K, Benedičič Slavica 10 K, vsi iz Šmarjete na Dolenjskem. — Dr. Rointh 10 K, dr. Fink 10 K, Mikulič 10 K, Vmk»vi- 10 K, Zavrl 10 K, Žabkar 10 K, vsi z meščansJvc Sole v Krškem.— Ivan Kunst z manjšinjske šmle v Ljub.jani 20 K. — Kramar Miiros!av 20 K, Zahrastnik Vknko 10 K, Horvat Rudolf 20 K, Zupančič Joško 20 K, Košca Fran 10 K, Lederhas Ljudmila 10 K, Blaznik Vida 10 K, vsi iz Škofje Loike. — Anton Faganeli 20 K, Viiktar Ko^vač 20 K, Makso _rtko 20 K, Iva Lovšin 20 K, Strel 3advi?;a 20 K, Lapajne Berta 20 K, Vrblč Mihajl 23 K, vsd n Sodražice. — Lavrenčič Matija s sal&zijanslke -ole 10 K. — Učrtel.skl zbor v Rajheiiburgu 60 K. — Valerija Jerajeva iz 2užemberka 10 K. — Joslpina Smoletova s Sv. Gore pri Litiii 10 K. — Fran Crnago. 40 K, Fanf Hribernik 40 K, AtnaU/a Slatnarjeva 40 K, Marija SmoJičeva 30 K, Anica -panova 20 K, vsi z Ijubljanskega Barja. — Današnji i_kaz darovanja — K 1305:50; zadnjlč tekazanih 2081 K: tispeh darovanja do današnjega dne — K 3386.50Darovanje se bo nadaljovalo do 8. decembra. Le vkup, le vkup k darovanja za nčiteljskl konvlkt! Jakob Dlmnlk, blagainik. Neodrešena domovina. —r KUib ucitelistva iz zasedene«a ozemlja v Ljubljani je _x>slal generalnemu civilnemu komjsarijatu za Julijsko Benečijo v Trstu sledečo vlogo: Visoki komisarijat je ukazal z odredbo z dne 22. septembra t. 1. št. 3217/8848 (alias 321/ 8848), razpisati več definitivnih učiteljskih mest v goriškem in pazinskcni ¦nolitičnem okraju. Učiteljstvo, ki si je že za bivše Avstrije pridobilo pravico defini¦ivnosti na prcdmetnih. sedai razoisanih mestih in ki ie v sedanji Julijski Benečiji rojeno in pristojno ter se še danes nahaja brez lastne krivde v begunstvu, ueovar'a s tera potom svojega zgoraj označenega kluba zoper ta razpis in prosi. naj se isti razveljavi. Svoj ugovor oslanja na sledeče razloge: 1. omenjeni razpis se je izvršil neupravičeno in brez pravne podlage, kajti prizadeto učiteljstvo, nahaiaioče se še vedno v begunstvu, se je odtegnilo tem svojim, sedaj raz/^sarmn .'efiniti\niim službam in iih zanustilo na višji uka^z, t. j. ali vsled vpoklica 'pod orožje. ali pa vsled evakuacije. oziroma kake drugačne izpraznitve dotičnih krajev, povzročeno po vojnih operacijah. 2. Pozneje, ko je Italija zasedla predmetne kraie. ie niena uprava le siikcesivno in samo posameznim beguncem dovoljevala povratek ter ,e objavila, kakor čujemo, šele pred kratkim časom, da se smejo vrniti vsi; ,nikoli pa še nismo slišali, oziroma še nikdar nismo prizadeti bili obveščeni, da bi bila kedaj pozvala tudi tam rojeno m tja pa-istojno učiteljstvo, naj se vrne na svoja službena mesta. Nasprotno, visoki komisarijat ie celo odrekal temu učiteljstvu zopetni sprejem y službo, oziroma ga odstavljal v eni ali drugi obliki, kakor n. pr. v slučani učiteljice Pipan Terezije z odlokom z dne 4. septembra t I. št. 320/8515 itd. ter ga na ta način prisilil, da si išče kruha še nadalje v begunstvn. Z ozirom na to prosimo, naj visoki komisarijat, predno podeli predmetna mesta katerim djrugim. pozove vse v področju svojega oizemlja rojeno in pristojno učiteljstvo, ki se želi vrniti domov, nazaj na njegova definitivna mesta ter zajamči vse ugodnosti in pravice odshiženih let. t. j. od dne prvega nastopa službe, pa do povratka. kakor tudi potovanje na državne stroške z?> vso družino in prtljago. Reflektantom naj do- k)Či za potvratek pTimeren rok. ki ri naj ne bo daljši od šestih in ne krajši od dveh mesecev. Toliko j_a znanje vsem nrizadetim tovarišicam in tovarišem, druge rojake iz zasedenega ozemlja pa vabimo, da se nam pridružijo, kadar nastopimo pot v našo prodano domovino. —r Državna realka io Simnazlia v Idrijl. Lz- šh) 5e izvestje državne višje realke ter viJje gtanazije v Idriji za šolsko leto 1919-1920. Nova se_i.a (v tt.a!ijr_nskem in slavenskem jeziiku) II. leto. Iz _ta___tike posnenvljemo, da je vstopilo na realko v šohkem letu 1919-20 258 rednih učencev ln 4 hospitaji.je; od teh ie pT-stcvp_]o na ghnnaziio ob rejejii otvoritvi 23 učencov, oi> zakljmfiku šolskega leta je bilo 227 učencev. Vsi so bili SJovenci. Po ro.stnem Jcraju je bilo 129 (t. j. 57 odstotkov vseh učencev iz Idjrije, iz ostalega zasedenega ozemNa le 78, iz Jugoslavije in Nemške Av_trije 20. Veronauk kcrt neobvezen predmet sta obiskovala 202 učenca. Z odliko ie pomaknjenih, oziroma odpuščedih 14, pamaknjenih 160, pirtpuSčenih k p-narvljainim izpitum iz 1 predmrta 17, h 2 p_ed_netwv 22, in treh 12; zavrnjen 1, iteizprašan 1. Teknm šoLskega leta .e b_o 6 tenninoiv za zrelostne šzpite: V jesenskem .ermima (11 oktobra 1919.) .€ delalo izpit 5 kamdidatov (1 z odliko, 1 soglasno in 3 z ve&mo glasav), v izrednem terminu 25. oktobra, 1919. 1 kandida. soglasno, v izrednetn terminu 19. dec. 1919 1 kandidal soglasno, v februar_kejn teirnihiu 3 kan. (1 soglasno, 2 z večino glasov), v izTednem terminu 22. aiprila 1920 3 kandidati (2 soglas-o, 1 z več'iK) glasov), v rednem glavnem term_ui 22 kandldatov (1 z odliko, 17 sogla&io, 4 z vefimo glasov). Glmna-zjja se je usianovila s 1. oktohrofn 1919. 27. odctobra so se otvorili nižje t-de razredi. Vpisanih ie bilo vse skutpaj 31, (iz_ec_K> za ig_rr_iaz_.o piravzaiprav le 8, kajti 23 učencev je prestopilo _z realke). Koncem šolskesa Jeta je bilo Se 27 _.©ncev, v iprveni Tazredu 20, In v t-etjem 7. Dru«. raz-ed }e bil z odlokom 29. novembra 1919 _t_v. 074362 B slovesno pokopanr, ker je ostal od dveh vpisankh učencev samo še eden. Komentarja nri treba in tnl se še hudujemo nad oMastmi, k_ nam vdržuriejo koinpetenteri ravzred z vsemi profesorK in učili za enega samega u.enca!! Izmed učencev je bik) 13 (torej polovica) iz Idrije, vse O-talo Tascdeno ozamlje, katerermi je Keneralni komisar.rait posvatil ta hram prosvete, se je odzvalo s sarmhni 13 učoid. (Nehvaiežnost!) Na obeh zavodih je poučevalo v r_tem letu 1919-20 20 učaih moči. Toda rauin telorvadnesra učKelja, «vi nobenega de_in*tivnei.a uiltelja na zavodu. kajti edh_ detinitivni profesor na zairodu Juro KuzeUčfci je na »dapustu«. Ostali defii-trvni učitelji (9) pa so biU le prideljeni zavodu. od .eh pa }c za airrmaiiie _n realke kvalificiranih le 5, m še od teh s.a bfla suspemlirana od slu2be 2, «den pa, 1 ). slavni avtar lhidskošolskih beiH pTof. dr. A. de MicheUi pa je na dopustu v ... itudijsk« svrhe. —<r hpraievalne komls_{e za izpHe učH. ttsposobiienia. Z odlakom od 8. oktobra ie fcen. Citv. komisa-ijat ustanovE sledeče komLs.je: 1. v Trstu (s scdežem v ienskem ike.u tOiosue Carduod); 2. v Qradi-ki (u«tdi«-če); 3. v PuH (žensM lice) jRegina Elena«) in sicer vse iraje za Hpite usposoblienia za itaUjanske šole Jn pa pontčevanja Ttaii.anSčine na neUalijansidh §oJai_: 4. v To_m_nu (uči*eljiš6c) za ispite usposobl}enia za slovenske Ijudske Joie in za poučeivaiiie slovenSčine ki ita_.anščine na neslovensldh šo>_h; 5. v Kastvu (_5Kel}i5Č€. za izpite u-posoblienja za hrvatske ljudske 5ole In xa poučevain.e hrvašiane in itai.jan&oine na nehrvatskih šolah: 6. v Tirfoižu (Hudska 5o_a) za izpfte usposobiienia za nemške liudske §ole. Pristoibina znaSa 30 L, ki Jo pUčaio kandiidatd, ko se predstarvijo k i_pitu. — Komisijv Tolirtiiui je sestavtlena tako: Ptof. Q. Lorenzoni, preds.; piof. dr. A. de Mich«l__, preds. nam : Clani. E. Medich, nadzornik v Logatou: prof. B. Calvi; a Vaselll, nadzora__ v Kopru; Keršič Al. m Kaban E.; prof. A. PaviK.; Bandelj V. in Trekani E. — Komteiia^v Kastvu tma slodeče Haae: ¦pToi. dir. Ciubellkh, preds.; nadzonuk proi. M. Zgrabli*., preds. nam.; članl: prof. J. Ja_k__c; nadzomak M. Cociancich; nadzonrlk A. Krajfzer: !____zoj-nik N. Pegan; K. Jedre«h; A. Mučalo; prof. K. Pfibfl; M. Sepič in A. RiSaivy. —t Veroufc na Uud. iolah v zasedenem ozenu Uo. Olasom odloka Kenerakiega crvilneKa komtsarajata v Trstu se TazveUavljajo vsi dosedanji dekrcti, nanašašoči se na poučevanje krščanskega nauka; veretvo se lahko pou&uje v vseh dopoldanskih urah, tudi n.p_etrgano; Umak za ta predmet določita spor-zumno Soisko vodstvo in cerkvena oblast. Pravlce verona\_ta ostaneto neizpremenjene, le nekatere izpj-emembe so se _vrSile in sicar: 1. Verooauk ni več obvezen predmot. Stariši, ki nočejo poialjatl otrok k veronauku, morak) podati -oiskemu vodstvu prlmerno tzjavo. 2. La_ški \>Hteii ni obvezan nad_orov_tl ottok piri verskih vajah. —r Smrtna kosa. Utnrl je v vistvu učitelj Franjo Jelušič •>- 40. letu svoje starosti. Pokoinik ie bil zaveden Jueoslovan. Italijani so ga najprei mte^-Mi v Veroni, potem so ga premestili v Oardolo, nato pa na Prosek. Dobival •' nobene plače. Tnplienje, ki ^a je rvp^4"' mu je izpodjedlo zdravje in nakopalo ho.ezen, kateri je podlegel. N. v m. p.l Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedeae knjfge, muzlkalije, tlskovine Itd. prodala in sprejema zanje uaročnino knilgarna MUčltellske tlskarne v LiubUani", Fran«škanska alica ii. 6. Šol&kl llst. Hobra in potrebna ie bdla misel, ki nam je podala Solski list. Učit&tjstvo }e prav pridno segalo po ujean in prodalo se ga je že nad 50.000 Lzvodov. Zato so pošle prve številke vseh treh -tapenj popolnoma, pa tndi dru«e §tev_ke gredo že h koncu. Dotiskana pa je sedaj že 3. štavilka II. stapnje (A. Rape), ki prekaša po svojej vsebind ta po izbranera mater_jalu 1. in 2. štaviliko iste stopnje. Praktičen pedagog in d_beff pisatelj — kakr.en je Rape — je izbral vso snav, ki Je potrebna kot utiv.o za srednjo stopnjo. Sploh moramo priznati z vso hvaležnostjo prizadevanfie in trud vsem trem urednikom So!skega ttsta — Creeiu, Fleretu in Rapetu. V lepem sifilad_ so podali vso soo.v, k\ je mara in more nudšti osnovna šola naši šolski mladini. Šolski list je napravil velik korak napTe. v _olski Uteratitri in i>redniači vsem dosedaaijini šoLsJ-im knji_am. Naš. ur<.dn9ci niso prezrlS nobciiega palja, ki pride v poštev pri -alskem .pouku. V otični del so uvedli naše najbolj-e Masoke, starojše m najnovtjše pesnike in pisatelje, posvetill &o najve5jo pažnjo higieni, posebno v prirodos_ov)u so ohdulali vse Tiajnovcj_e pirijave in fczr.ajdbe, v B-mljepisiu in zgodovini pa so z_.ali vso smoiV, ki je ;s treba v sedanjih noviifa razmerah obdelati v osnovni šoli, tako da učjtelju ni treba iskati tvarine po razn.h knjigah, ki mu dostikrat niti pri roki niso. Vsak it-telij in vsaka učiteljica je tedaj takorekoč primorana posiuže vati se Šolskega lista, ker so -vse druge učoe knjjge za-starole s vsakem o_rru. Nove skladbe. Anton Laiovic: Pesmi sam o t e, samospevi za en glas s srp-en_jevan.em klavrrja. Cena 4 din. Trl.e mo.ki zbori: E, Adamič: Ljubici, M. Rožamc: Mak iari, Z. Preiovec: Jas bi rad rdefiih roi. Cena 10 K. IzdaJo m zaiožilo pevsko dntštvo »Mublian-ki Zvon«. Naročajo in dobe se pai dm&tvu <itr v kmjignrnaii. — Zadnja leta je zagcledalo beii dan bore malo slovensklh skladb, zato ie razvesrijlvo depitvo, da smo dob_J v »Ljubljanskeim Zvonu« P-djotnega založnika. Založene skladtoc so priporočHa vredne, zato naj si jih omftsHio vsl, kJ .im ie natpredek na-še glasbe _xri srcu. Trlie moškl zbori. Izdalo \n zaiažflo pcvsko drtfštvo »Ljubijanski Zvona. Cena K 10 s poStnlno eno torono več, katera svota naj se po*lie v naprej. Dobi se prt društvu in v vseh Ijubljanskih knjigainnah. Pevska druitva ia pevci, se_lte po njih! ZA REZERV?<1 SKl.AD LJL1. — POVERJENISTVO LJUBLJANA. ProsfervoU-l orsaalzatei <__rd_ (Sklep upravnepa odbora Zaveze z dne 27. decetnbra 1918.) LXIV. izkM. Po 172 K: UčHdjstv. v Krartru ta Cerkljali. Prisptvall so: Držaj Vactev 20 K, Marica PSSkurjeva 2S X, Rant Frame 2« K, Albrecht Luka 28 K. I.apa4ne Josip 28 K, Ceddianska -Uriperesna tde.eti.ca 20 K, Ju&tina Lukovškova 10 K \n AngeJa C.nolo«arieva 10 K. Po 140 K: Grfar Tit — Triišče. Prispevaii so i 20 K: Orčar T«. Mhni Orča-rjeva, Ana Hie_dova, Klata LJkaijeva, Ravnikar Cene vsl v Tržiču ter Klaaišek Vkiko — Trebelno in Uršuia Hriba_jeva — TeJ6e. Po 140 K: Učiteljvtvo — BoTorvrrica. ]3aroval1 so: _irovn_k Janko 50 K, An.o_i«č, Hladefc, Cenie, Dietz, Papler, Petrlč, S-tunn, MdJdaVič in Smole po 10 K. Po 120 K: Vodstvo dekltške io\e v Novam imestu. Prispe%ale so po 20 K: Marija A_hova, Gtzel-a Ekelova, Mar. Clartdjeva, Ada Ivanotičeva, 2efa Miko*ti6eva in Pa\Ha Zur.ir\a. Po 120 K: U-ite-J-ki zfeor v Ribnicl na Poh-r.ii namesto ve«ca na grofo gosp. nadui. LeopoVd- Korletu. Darovail so vsak po 40 K: W_tzman Franc, Islaa- Franc ter Hanptman Ulrik. Po 120 K: Uči talistvo v Doboivi ob Savi. Da, da — _iube_en  do domovine nani bodl sveta! Po 100 K: UU teljstvo pri Sv. Jakobu v Slov. gortcah. Po 60 K: Soisko vodstvo na Planini pri Sevnici. V stanovski -lavesti snvo neomadni! Po 60 K: U&teljstvo v Radenca_, p. Stari trg prl ČmomHu. Prispevali so: Mara Znaivčeva 20 K, Ela Znančeva 30 K in Mflka Paiulinava 10 K. Po 50 K: Sofcko vodstvo — Sela pri Ptuju. Po 43 K: Lasbacher J. — Ruše. Darovaio učiteliistvo. Po 40 K: Kante Matko — Ljnbljana. Po 40 K: Klainšek Viarko — Trabdtvo pri Mokronogu. Po 40 K: Emitiia Oerkmanova — Mengeš. Po 40 K: Demšar _van — Šmarjeta, Dolenjsko. DarovaJa sta po 20 K: Dornšar Ivan in Slavica Benedičič-va. Po 30 K: Soisko vod&tvo — Ce-anjevci p. LJutomer. Darovaii so t>o 10 K: Ivana Schnedderjova, Minka Severieva ter Culk Leopold. Po 25 K: Pečenko DMiilo — P-dUpa, p. Vrhnflca. Po 20 K: Dimnik Jakob, Stana Kaivtžtova — Ljubljana; Ormovšek MfloS — SlovenH gradec; Franica ir Ivan Bezetjak — Zalna, p. Višnja gora; Ažtnan Josip — Brezoica, p. 2.rovnica. Po 10 K: VaJertja Jeraieva — Žužemberic; Josipim Smolčtova — Sv. CkM-a pri Littji. — Današnjl bkaz 1460 K. Prej izkazanih 2&213 K. Skupa. 26.673 K. Ivan Petrič, LjubUana, VII, Oa&fcka ccsta 172. USTNICA UREDNIŠTVA. NeHuba oomoia. V 42. >tev. ^Ucit. Tov.« smo priobčili člo.nek o organizaciii učiteLiic v državi SJiS, ki naf bi služil v infonnacik). Kot sainoohsebi umevno snio črtali neki pasus. ki se tiče i?lavneea odbora »Učiteliskega Udružen.ia« in izreka o niem neopravičeno kritiko. a mesto da bi pasus izostal ie v«led tehniškega nesporazum1 i e n i a prišel v list s polnim tiskom. Na naše obžalovanie smo šele iz »Narodne Prosvete« doznali za neliubo oomoto in zato >.ele danes tem notom zadevo ooiasnutemo. ker nimamo niti naiman.šega povoda. da bi izrekali kako kritiko o elavnem odboru Udružen-ia. Obžaluiemo. da te zašla ta neliuba nornota v list. Uredn5tvo »UčH. Tov.« Radj preobilice prejetega grradiva smo moral. to in ono odložiti za prihodmio Stevilko. PrMe vse na vrsto. Prosimo le malo potrpljenja! Sitev. 1493-1496-P Razpisl aadDČlteliskih ln utheljsklh tt\db. Z d<m>Ljenjem višjega šolskega sveta sc v tuka.5ryem šolsktsm okraju ra_pfeuj€.o v stalno najuew.itav naslednje nadučiteljske hi uč-te-jske slitlbe: 1. nadučMeUska služba na dvara__Ted__)ci pri Sv. Bdfeo-u v Slov. Gor.: 2. nadu5i.teli.ska stužba na -__r_Ta__r<x_nici v St .lania na Dr. Poiju; 3. učUeltiska služba na -tl.irazredmScd pii Sv. lorreoca na Dr. Polju: 4. očiteliska siužba na .estr_7arednicl pni Sv. Lovreaca v Slov. goricah. Pravjlno opremljene prošnle nao se vla^ajo IK> predpiisain. službeni poti do dne 12. decembra 1920. pri dioti-n-m krarnem -olsk&m svetu. Okrstial Soiskl svet ptujsk. — PtttJ? 12. nov-mbra 1920. Predsednik: Dr. Plr__aaJ.r, s. r.