ti HevflkiL > UdUlnL f sredo, 10. oprllo XL lOtO. -»»haja vsak dan sveter, Izlmši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za aiabe ep aha dežele za vse leto 25 K, za pol lete 13 K, za četrt lcta'6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ltaaliaao s pošiljanjem na dom za vse lete 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tefe tfeiela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe •rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za i--se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat'ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl — Rokopisi se>e vračajo. — Uredništvo ln npravnletvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Jfaattfna priloga: 9fSlovanski Tataik". nr^n»*tva telefon at. 34. Onravnlitva telefon it. 85. Šhotou iouor v „Unionu". Doletela nas je nenavadna čast, da se je prevzvišeni knezoškof spustil v polemiko zoper „Slov. Narod" v blesteči dvorani „Uniona" naniestu v „Slovencu", ki je za slovesne prilike vendar prevsakdanji. Povod je dal naš uvodni članek z '2. marca, kjer smo obrazložili razmerje med vero in vedo ter prišli do zaključka, daje nasprotje med njima načelno in nepremostljivo. Prevzvišeni je nasprotnega mnenja in se je namenil dokazati, da naš zaključek ni pravi. £>nov. ki si jo je knezoškof izbral, je resna in veličastna in globoko sega v bistvo človeškega čutenja in mišljenja. Vredna je, da se tisti, ki o njej razpravlja, temeljito pripravi, in si prisvoji poleg teološkega znanja vsaj poglavitne pridobitve novodobnega prirodoznanstva. Morda so take misli prevevale pre-vzvišenega govornika, predno je v -Uniona."* nastopil. Visoki dostojanstvenik je milostno dal priobčiti svoj govor v „blovencu" in zatorej smo v srečnem položaju, da si moremo nekoliko natančneje ogledati, kako se zrcali v njegovem duhu razmerje med tisočletno vero in mlado novodobno vedo. Temeljno vprašanje: „odkod življenje ?a razpravlja govornik takole: „Veri sovražna znanost je več časa trdila, da za početek življenja ni treba stvarjerjja božjega, ampak, da se je življenje razvilo iz neorganske tvarine. Izkušali so to dokazati s polivanjem raznih snovi, kjer so se potem pojavile nove živalce. Toda kmalu se je pokazalo in dokazalo, da živalc tam ni, kamor ne more priti zrak, in da se pri polivanju izležejo živalce le iz drobnih kali drugih živalc.a Taka — naj se nam ne zameri — na grozno naivnost in nevednost občinstva računajoča Čobodra se nam predstavlja za sliko resnega znanstvenega dela v resnem vprašanju ! Uganko o praploditvi je med drugimi proučeval tisti Pasteur, ki ga smatrajo Fran- cozi za prvega svojega veleuma v mi-nolem stoletju. Ali si pač moremo misliti, da ima problem, ki sega je lotil svetovni učenjak v resnici tisto smešno malenkostno vsebino, v kateri ga nam predstavlja ljubljanski škof'? Kdor ima količkaj spoštovanja do onega znanstva, ki je ustvarilo temelje moderne kulture, pride takoj na sum, da je govornik predstavil svojim poslušalcem resno znanstveno stremljenje v važnem vprašanju v popolnoma iz-kvarjeni obliki. Govornik je prirodoslovno hipotezo lahkodušno prekrstil v „trditev" ; ni se pa poučil o tem, kar je n. pr. Haeckel izjavil že pred 30 leti. Negativni uspeh dotičnih poizkusov namreč nikakor ne govori zoper bistveno misel hipoteze same, nego dokazuje le, da organska bitja ne nastajajo v tistih umetnih pogojih, ki so sodelovali v eksperimentu. Modrost prevzvišenega govornika se je torej nekoliko prepozno pojavila; pre-košena je bila že pred tremi desetletji, pa ne v čobodravi obliki. Govornik potem nadaljuje svoje razmotrivanje s čisto nepotrebno, ne-možno in neistinito primero organskih stanic in neorganskih kristalov, ki jo neopravičeno pripisuje prirodoslovcem in pride do tegale stavka: „Ako pa ne nastanejo po praploditvi dovršeni organizmi, morda nastanejo vsaj organske snovi: to je zadnje zavetje učenjakov, ki bi prirodo radi brez Boga razlagali. Toda kaj takega se nikdar in nikjer ni opazilo ne v prirodi, ne v laboratoriju dotičnih učenj ako v.u Bodi nam dovoljen skromen ugovor. Ako bi se bil prevzvišeni infor-moval pri kateremkoli strokovnjaku v kemiji, bil bi dobil tale odgovor: Organskih snovi pozna dandanes kemija približno 70.000. Veliko veČino izmed njih, — nič manj kot 69.000 — so kemiki proizvedli v svojih laboratorijih in jih proizvajajo dan na dan. Prvo da je bi proizvedel WohIer že leta 1828 ! Ako bi se bil prevzvišeni v tej stvari poprej vestno poučil, ne bil bi svojim poslušalcem predložil neresnice in ne bil bi sedaj v neprijetnem položaju, da njega in poslušalce njegove o istini poučimo mi v „Slovenskom Naroduu. Na svoje napačne premise je vzgra-dil častivredni govornik tale krepki zaključek: rSedaj mora znanost priznati, da za praploditev ni nobenega dokaza/ in je sarkastično pristavil: „vendar se mora verovati, ker drugače bi se moralo sklepati, da je prvo življenje ustvaril Bog, kakor trdi krščanska vera u Na svoj iz napačne podlage izvirajoči, torej tudi napačni zaključek, je visoki cerkveni dostojanstvenik še ironiziral tisto znanost, ki biva v njegovi glavi v popolnoma spaČeni in neistiniti obliki! Njegovim duhovitim izvajanjem pa je sledilo — tako pravi poročilo — odobravanje lahkovernega, nerazsodnega, krivo poučenega občinstva! Ne rečemo, da je govornik hote predložil neistinit položaj znanstva za istinitega; pač pa izdaje predavanje v „Unionu", da bi si moral govornik lastno znanje prav bistveno spopolniti, predno se more z dobro vestjo postaviti za sodnika o znanstvu, in predno more druge poučevati o razmerju med vero in vedo! Sicer pa poglejmo, kako se je lotil sveti mož drugega vprašanja: „odkod človek?" „Ko sem bil jaz dijak,u tako se začenja razmotrivanje, „so naravoslovci trdili, da izvor vseh ljudi od enega para ni mogoč, da je torej zmotno, kar trdi sveta vera. Take trditve so vero marsikomu omajale. In dandanes? Ne samo ljudje, ampak celo vse živalstvo in rastlinstvo izvira iz enega prvotnega živega bitja. Tedaj ravno nasprotno poprejšnjim trditvam. Kaj je torej res ?" „Veselost" med občinstvom je zaznamoval stenograf po teh ženialnih besedah naivnega govornika v dostojanstveni halji. Sedaj vemo, da se je škof Anton Bonaventura zanimal za prirodoslovje že ko je bil dijak, zatorej je v tem znanstvu tako visoko dospel. Ostanimo pri njegovih besedah! Ako so naravoslovci „ trdili", da izvor vseh ljudi od enega para ni mogoč, pristavili so gotovo še dve besedici, ki jih je govornik v svoji ognjevitosti in zmago-vitosti pozabil, namreč „v 5G00 letihu odkar je svet ustvarjen po štetju izvoljenega naroda Izraelcev. Ko bi pa govornik tega pristavka ne bil izpustil, smel bi reči, da naravoslovci svojo trditev še sedaj vzdržujejo in si niso v tistem protislovju, ki jim ga je natvezil prevzvišeni. In ako so pri-rodoznanci prišli do spoznanja, da celo vse živalstvo in rastlinstvo izhaja iz ene najnižje organske oblike, tedaj vedo, da je razvoju vseh organizmov nudil geološki razvoj naše zemlje dovoljno število tisočletij in tisočletij! Ne čudimo se, da se je pripetilo še več znanstvenih nezgod burno in dolgotrajno odobravanemu govorniku, ko je sodil znanstvo, ki ga ne pozna. Tako se omenja „geologično-paleon-tologični kongres v Berolinu 1. 1901" Čeprav takega kongresa sploh ni bilo. Čudimo se, da se sklicuje katoliški škof edino le na besede, ki jih je govoril „brezverskiu profesor Branko na kongresu zoologov. Prijetno bi bilo zvenelo na ušesa poslušalcev v Unionu, ko bi se bile navedle tudi tehtne svedočbe katoliških uČenjakov-zoologov. Sicer bi prišel menda edino le TVasmann v poštev, a še tega pozna govornik morebiti le iz „Slovenca," in ta se mu ne zdi dovolj verodostojen vir, ali kali? Vprašanje o izvoru človeškem ni zavisno od tega, najdejo se li njegovi neposredni predniki (ki jih Branko pogreša), ali pa je zob časa uničil njih trohljive ostanke kakor na milijone drugih. Morfologija, anatomija in ontogenija človekova so svedoki, ki jasno in točno govore vsakemu, ki sodi brez predsodkov. Teh svedokov pa škofov govor niti omenil ni, ker je menda odveč beliti si glavo s takimi stvarmi za en govor v Unionu! Z vprašanjem: Ali je torej znanost zanesljiva? in odgovorom občinstva: „Liberalna ne!u je govornik zadovoljno zaključil prirodoznanski del svojih izvajanj in prestopil na te- loško razmotrivanje in pa na razmerje med teologijo in vedo o prirodi. Ko smo čitali ta oddelek govora, ki je očitno prirejen le za preprosto občinstvo, došli smo do odstavka, ki je sprožil vse tiste muskule, ki delujejo v našem organizmu, ko se človek prav hudomušno zasmeje. Rečeno je namreč: „Darwinova hipoteza je pa na slabih nogah posebno v obliki, v kateri jo podaja Haeckel in ki jo razteza na začetek sveta in na človeka." Ljubljanski škof je prvi, ki pravi, da Darwinova „hipoteza" govori tudi o začetku sveta, dočim se sicer ve, da je njena snov le razvoj organizmov! Na podlagi svojih globokih tolmačenj prihaja govornik do zaključka, „ da je z n a n o s t, ko je po raznih zmotah prišla do gotovih podatkov, ono isto trdila, kar trdi vera." VzpriČo teh besed je prezanimiva tale izjava istega govornika: „Bogo-slovci pa so dotično poročilo svetega pisma razno razlagali: ravnali so se po naravoslovni znanosti svojega Časa. V razlagi sv. pisma obstoji načelo, da se držimo besedne razlage tako dolgo, dokler se ne pokaže zmota." Nadalje je rečeno:„Sv. pismo ni znanstvena knjiga, ampak poljudna in taka, d a jo razumejo manj izobraženi ljudje." Tu ni treba komentarja. Kdo se pač more spoznati v v teh protislovjih in v tem kolobarju sila naivne srednjeveške skolastike?! V svojih teoloških izvajanjih pa dela prevzvišeni govornik tudi prav Instroumne razlike med nauki vere, cerkve in teologov, čeprav je bila za Giordana Bruna, Galileia in druge take žrtve inkvizicije stvar istega učinka, ali so jih obsodili vera, cerkev ali pa teologi. Glede biblije si naj menda mislimo, — Če prav razumemo škofove besede — da se je Bog sicer jasno in obširno razodel, toda Mojzes je potem „za poljudno porabo" Izraelcev marsikaj pomešal. Mi pa naj LISTEK. Sladlil Jožica. (Josip Aleksandrovi«:.) (Dalje.) Te in podobne želje so bile torej vzrok, da se je hotel prikupiti vsakemu: to se reče, pred vsem ravnatelju, potem njegovemu namestniku, potem špiritualu, potem profesorjem, prefektom in kolegom, najprej tistim iz četrtega Jetnika, potem onim iz tretjega in drugega in nazadnje lastnim iz prvega tečaja. Bil je v resnici dober dijak, to se reče, dijak po božji volji. Pred učenjem je izmolil pet očenašev in ,,Veni Creator", a zraven premišljal, da se mora srečnega šteti, da se sme učiti verskih modrosti, ki so večkrat tako globoke, nepojmljive in misteri-jozne, da bi se jih človek v resnici ne mogel naučiti, ko ne bi imel milosti božje. In on je bil prepričan, da jo ima v obilni meri. Učil pa se je tako zaneseno, da mu je kapal pot z obraza. Kadil ni, ker kajenje ima zvezo s svetom, s tistim pregrešnim sve- tom, o katerem še slišati ne more, in ki ima raiši, da po smrti Čepi na dnu pekla, kakor da bi se po božjih postavah spreobrnil. V kapeli je bil zjutraj vedno pet minut pred določenim časom in navadno je skrbel, da se poda po končani pobožnosti zadnji iz kapele. Tudi samozavest, da je nekaj posebnega, je rastla vedno močneje v njem. Se bolj mu je bila utrjena, ko je nekega dne slučajno — vedno je slučajno naletel na kakega sodruga, ki se je obnašal proti predpisom — hodil po hodniku in dišal tobak, ki je silil z veliko močjo skozi vrata neke sobe, v kateril je stanoval dijak, ki mu ni bil posebno drag, ker se je vedno zaletaval v njega s prekanjenimi dovtipi, na katere ni znal odgovarjati. — Takoj je Jožica potrkal pri ravnatelju in mu vse natančno opisal. ,,Dobro, da ste prišli kjmeni," ga je pohvalil. „Tega gospoda že sam dolgo zasledujem." Lahko si mislimo, kako pošteno lekcijo je slišal tisti malopridni gospod; Jožica se je pa čutil še bolj vzvišenega,, ko je videl, da se toliko drži do njegove besede. Še bolj si je želel imeti dotike in občevanja z ravnateljem ; zato je bila vsaka najmanjša napaka kolegov prava voda na njegov mlin Zaslovel je pred sodnigi njegove čudi kot dober dijak, a kot strašilo pred tistimi, ki so imeli še vedno bolj posvetne misli in navade. Prvi so ga spoštovali, drugi so bili previdni v njegovi navzočnosti. Za te nezaupneže se ni dosti zmenil, ker je vedel, da ima na svoji strani ravnatelja. Težavna je pot v nebesa, vsi svetniki so tako rekli. Tudi Jožica je imel težkoč. Z zadovoljno samozavestjo se je usedel za mizo k obedu in se presrečno zamislil v ričet na juhi, ker profesor Bodrivec se mu je na koncu šole prijazno nasmehnil. Prefekt je razdeljeval došle dopise in tudi sladki Jožica je dobil dopisnico. Strah božji! Nad samim naslovom je stala beseda z majhnimi črkami : „Poljub!" A na drugi strani, tam je bil Šele pravi pekel: „ Polj ubijam te, srček! Poljubljam te v duhu, kot sem te nekdaj v resnici poljubo-vala!" Nekaj podobnega je bilo tudi v cirilici pisanega. Nadalje je stalo: „Je t' aime, mon amour; quand est ceque je te reverrai?!" Pa še dalje: ,,Dulois memoria amoris tui, ample-xorum et osculorum." Od spodaj v desnem kotu je pa stalo to-le: „To have a girl or to ha ve none, that's the OjUestion, to be married or not?" In tako naprej na vse mogoče načine same take preprešne kozlovine. Francosko in angleško ni razumel, pa saj slovensko in latinsko zadostuje. Postal je bled in je začel trepetati. Prefekt si je gotovo ogledal dopisnico in videl vse... In on bo povedal vice-rektorju, a ta bo povedal rektorju, a rektor bo špiritualu, a spiritual bo povedal profesorjem . . . Ce pa prefekt ni videl, je pa podravnatelj in posledica bo ista, ker podravnatelj bo povedal prefektom, a ti dijakom četrtega letnika, četrto-letniki pa tretjeletnikom in tako naprej, da bodo vsi vedeli in . . . Mraz ga je stresel. Vsi bodo mislili, da je res tak hudobnež, Čeprav je nedolžen in ni hudobnež, pa ni. Če ni ta dogodek kritičen in skrajno žalosten, ne vem, kaj bi bilo še hujšega! Pa to še ni najhujše slo, da bodo vsi vedeli o tej nesrečni dopisnici in se menili o njem; najhujše je to, ker se bo moral najbrž odreči svojim skritim željam. Zbogom prefektura, bog te živi rakom žvižgajoča profe-sura in škofija! Kdor bi se temu smejal, bi bil res trdosrčen. „Vidiš Jožico; tudi on je dobil dopisnico", ga je nagovarjal neki starejši kolega. Od koga pa je, Če smem vedeti? Ali od mamice, ali od sestrice, ali pa od koga, ki je še kaj več ?" „Ah, saj že vedo!" je šinilo Jožici v glavo, ker kolegov glas je bil ironičen, vsaj mislil je tako. Kako so mu te besede v globoko žalost spravile srce, sam najbolje ve. Skrajna razpoloženost k joku se ga je polastila in solze so mu že privrele v oči. „Vse vedo in vse je končano !u Starejšemu kolegu se je to prav čudno zdelo. „Moj bog, kaj pa je ? Ali tako žalostno pišejo ? Daj no, pokaži." Ponudil mu je že dopisnico, ali je hipoma odmaknil roko, zmečkal tisti papir in vtaknil v žep. Spoštujmo žalost drugih," je dejal kolega. ,,Morda mu je kdo nmrl.1- (Dalje prih. knjigo vendar še imamo za pristno razodenje! Menda naj si per analogiam mislimo, da ima prevzvišeni tudi vse prirodoslovno znanstvo in razlago biblije v malem prstu; ali ljubljansko in sploh slovensko občinstvo sodi tako nizko, da je poljudni obliki na ljubo pokazal samo golo nepripravljenost, in si izvajanja tako uredit, da ga smemo opravičeno prositi, da sprejme zase tisto konfuznost, ki jo v svoji delikatnosti očita tistemu članku v Slov. Narodu, ki je bil povod njegovemu govoru. Zaman je bil ves trud v Unionu. Nerazsodnih ovčic sploh ni bilo treba poučevati, ker itak sledijo svojemu pastirju Čez drn in strn; razumnih ljudi pa ni možno prepričevati z um-stvenimi sredstvi, ki so tako siromašna, da prav neugodno pristajajo visokemu dostojanstvu govornikovemu. S takimi sredstvi se naš članek z 2. marca ne da ovreči; niti trohice od njegove trdne zgradbe ni odkrušil cvetnonedeljski govornik. Na oni oddelek naših izvajanj, ki kaže na jasno dejstvo, da se je že vsa Človeška družba preustrojila na temelju rezultatov moderne vede naravnost nasprotno starim teološkim nazorom — na to tehtno dejstvo govornik sploh ni utegnil ničesar povedati. Nagodbena pogajanja. Dunaj, 9. aprila. V današnji nagodbeni konferenci se je predelal še enkrat ves kompleks nagodbenih vprašanj, o čemer se je že zadnjič razpravljalo. Odločitev pa še ni padla. Jutri bodo konferirali skupni ministri. Stališče avstrijske vlade je jasno. Gre se v prvi vrsti za vsebino nagodbe. Ako se ji to stališče ne posreči, potem se oprime avstrijska vlada svoje taktike, da ji namreč ni treba za nikomur letati, temuč da more tudi živeti sama, in da je Avstrija v gospodarskem in političnem ozira močna dovolj za vsako eventualnost. Budapešta, 9. aprila. Glasilo neodvisne stranke formulira ogrske zahteve glede nagodbe tako-le: 1. skupnost se ohrani do leta 1917 v obliki pogodbe: 2. vsebina nagodbe se mora dejansko kriti z dogovori med Korber-jem in Szellom; 3. užitninski davek se mora razdeliti; 4. doseči se mora sporazumlj enje za prevzetje skupnega državnega dolga. Dunajsko dijaštvo proti madžarizaciji. Dunaj, 9. aprila. Akademični dijaški komite dunajskega vseučilišča je izdal poziv na shod prihodnji četrtek. Na tem shodu se bo protestiralo proti uničenju nemadžar-skih narodnosti na Ogrskem po sedanjem na učnem ministru grofu Apponviju. V pozivu je povedano, da so se Romani, Germani in Slovani združili na naj odločnejši odpor proti Strahovale! dveh Kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) Piali-paša je od ujetih begunov in begunk izvedel samo to, da pripravljajo piratje velikanski napad na turško armado s kopnega in z morja v namen, da osvobode Famagusto. Ženske, ki so bile gostobesednejše od moških, so izdale vse, kar so vedele o pripravah kralja Gjačiča za ta napad. Mnogo sicer ni bilo, toda dovolj, da se je mogel Piali-paša orijentirati. Spoznal je, da preti največja nevarnost njegovemu brodovju, kajti, da GjaČič na otoku samem ne bo mogel dobiti posebno mnogo ljudi, to je bilo po izpovedbi ujetnikov brez dvoma, a z nekaj tisoč možmi bi proti velikanski turški armadi ne opravil dosti. Napada piratov se Piali-paša ni kdo ve kako bal. Toda prejel je bil poročila vohunov iz samih Benetk, ki bo ga prav v onih dneh močno vznemirjala. Vojni minister Zeno je bil s * STOJO spretnostjo in eneržijo dosegel y kratkem času velik uspeh. Ustvaril je bil številno in močno novo bro- odredbam ogrskega na učnega ministrstva. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budapešta, 9. aprila. Nadaljevala se je raaprava o zakonskem načrtu, s katerim se pomadšarijo ne-dižavne (verske in občinske šole).Poal. P a p (Rumun) je imel triurni odstruk-oijski govor, v katerem je označeval stališče nemadžarskih narodnosti napram načrtu. Nato je povedal predsednik, da je v aapisnik včerajšnje seje prišla pesem, s katero se madžarska narodnost in njihova zgodovina zasmehuje. To pesem je baje dobil doposlano rumunski poslanec Vajda ter jo je izročil stenografski pisarni z zatrdilom, da je oelo med hrupom prečita!, dasi ni predsednik ne kateri zapisnikar slišal Čitati pesem. Zaradi tega predsednikovega razkritja je zavladalo v zbornici veliko ogorčenje. Posl. Vajdi se je izrekla protokol a -rična graja, a ker ni bil navzoč, ga je predsednik „in contumaciamu pozval, naj pride jutri ob 10. uri v zbornico ter se opraviči, sicer bo izključen. Vstajali so razni govorniki ter se zgražali in očitali Vajdi podlost in strahopetnost. Tudi rumunski poslanec Pap je izjavil, da Rumuni obžalujejo pročitanje pesmi, in sicer je obsodilo to že pred sejo strankino vodstvo. Sicer pa je prepričan, da Vajda ni govoril s slabim namenom ter prosi počakati, da bo Vajda govoril. Iz črnogorske skupščine. Cetinje, 9. aprila. Opozicija v skupščini je protestirala proti temu, da je predsednik skupščine v nekem listu priobčil pesem, v kateri se napada opozicija narodne stranke ter zahtevala v današnji seji, naj predsednik odstopi. Ker tega ni dosegla, je odšla iz skupščine. Nemih v Macedoniji. Carigrad, 9. aprila. Turška vlada je izvedela iz Sofije, da sta dve bolgarski četi po 50 mož pod vodstvom Poj ali va in Vinova pripravljeni, da prestopite na macadonska tla. Nadalje trdijo turška poročila, da se je nedavno na tri turške čuvajnice pri Carevu streljalo, da bi zmedli pozornost turških straž, a medtem bi šle bolgarske čete čez mejo. Sofija, 9. aprila. V Kostiniću pri Gorici so napadli turški vojaki bolgarsko četo pod vodstvom učitelja Kurčakova. Trije vstaši so bili ubiti, ostali so zbežali. Po kmetskih puntih na Ru-munskem Bukarešt, 9. aprila. Uradni list je prinesel poziv na narod. V pozivu je rečeno, da je dežela prebila nevarno krizo, a parlament, armada in oblasti so vršili svojo dolžnost ter so punt hitro zatrle in naredile zopet red. Sedaj je dolžnost vlade Čuvati, da ne nastopi nova nevarnost. Pun-tarje bodo zasledovali in kaznovali, a obenem se bo vlada zavzela dovje, s katerim je hotel iti Fama-gusti na pomoč in sklenil je bil z različnimi državami zveze ter si zagotovil njihovo pomoč. Piali-paša je sodil po dobljenih poročilih, da utegne priti to mogočno brodovje že v kratkem času v grško morje, a če se združi s pirati, potem je vedel, da tej velikanski sili ne bo mogel kljubovati. — Famagusta mora pasti, predno pride beneško brodovje, to je bilo zdaj, ko je bil zadosti obveščen o Gjačičevih namenih, njegovo prepričanje in tudi njegov trdni sklep in tega istega prepričanja je bil tudi Mustafa-paŠa. Se tisti dan se je Piali-paša vrnil s svojimi ladjami pred Famagusto, kjer je bilo zbrano turško brodovje. Peljal je seboj vse ujetnike in tudi vojvodinjo Asunto, kateri je obljubil, da gotovo izve, kaj je s Kržanom. — Enega teh piratov pošljem v Famagusto, je rekel Piali-paša. Ponoči ga popelje čoln v pristan. Tam bo skočil v morje in splaval na obrežje. Rekel bo, da je u tekel c moje ladje, čez dva dni mora priplavati nazaj in povedati kaj je s Kržanom. ■ a usodo kmetov. Potem se -v oklicu pozivajo veleposestniki in najemniki, naj se vrnejo ter sklenejo za tekoče leto pogodbe. Za sporazumlj enje med kmeti in veleposestniki bodo posredovali okrožni predstojniki. Nemčija in Franoija. Bero lin, 9. aprila. Novi francoski poslanik v Berolinu, Cambon, je pri svojem nastopu nagovoril cesarja sledeče: „ Predsednik republike in francoska vlada sta mi poverila prijetno misijo, naj pašno čuvam, da se ohranijo dobre razmere med Francijo in Nemčijo. Da po svojih močeh izpolnujem to važno nalogo, drsnem se zanašati na Vašo dobrohotno podporo.** — Cesarje odgovoril: „ Čislam zelo namene gospoda predsednika republike in francoske vlade. Vi, gospod poslanik, smete v vsakem ozira računati nam o j o in moje vlade podporo, kadar se gre za izpopolnjevanje dobrih odno-šajev med obema vladama v korist civilizacije in napredka.u Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. aprila. — eonja ae le začela. Ni dolgo tega, kar so imeli klerikalci pri D. M. v Polju shod, na katerem je dr. ŠusterŠič pobožnim podpornikom užitninskega zakupa govoril o — ljubljanski državnozborski volitvi. S tistim votlim patosom in s tisto dr-varsko srditostjo, ki je karakteristična za dr. SusterŠiča, je mož na tem shodu napadal župana Hribarja in mu napovedal naj brezobzirnejši boj za slučaj, da bi prevzel kandidaturo. Terorizem v svoji najnizkotnejši obliki je od nekdaj poglavitno sredstvo klerikalcev v vseh političnih bojih. Gonja se je že začela. Ker vedo klerikalci, kako veliko zaslombo ima župan Hribar med ljubljanskimi volilci in kako resnično spoštovanje uživa pri njih, zato napadajo župana Hribarja, ga obrekujejo in zasramujejo zdaj dan na dan na najpodlejši način. „Slovenec" se bavi samo še z županom Hribarjem in kmalu ga ne bo na Slovenskem človeka, ki bi imel toliko slabih in zauičljivih lastnosti kakor po „Slovenčevi" eodbi župan Hribar. Tako nizkotni so ti klerikalci, da kaj takega svet še ni videl. Celo zaslužke očitajo županu, celo to torej, kar si pridobi s svojo marljivostjo in delavnostjo, s svojo podjetnostjo in vztrajnostjo. Ali mar z delom Človek ne sme nič več zaslužiti in samo še z lovom na testamente in na hra-nilnične bukvice starih žensk? Toda, kaj bi polemizirali s škofovimi peresnimi junaki, katerih poklic je, podlo natolcevanje in zasramovanje. Kdo je župan Hribar, kak mož je, to ve v Ljubljani vsak otrok. Klerikalno blatenje ne more doseči niti njegovega zaničevanja, tem manj, ker sta mu svoj čas morala celo Škof Jeglič in dr. Susteršič javno izreči svojo priznanje na njegovem delu kot župan. — In če ga ne bo? — Pride. Ce ga ne bo, plačali bodo vsi ujetniki njegovo izdajstvo s smrtjo. To mu povem v naprej. Med ujetniki je bil prileten mož z ženo in s štirimi otroci. Tega si je izbral Piali-paša, da gre kot vohun v Famagusto. Kajti domneval je, da mož ne bo žene in otrok prepustil gotovi smrti. Zbranim ujetnikom je Piali - paša brez ovinkov povedal, kaj jih čaka, Če bi se odposlani pirat ne vrnil o določenem času. Naznanilo turškega admirala je provzročilo med pirati in njih ženskami tolik strah, da so od moža, ki si ga je izbral Piali-paša, zahtevali vse mogoče prisege, da se resnično vrne. In mož je to tudi odkritosrčno obljubil in prisegel, toliko raje, ker mu je Asunta obljubila bogato nagrado, če ji prinese zanesljivih poročil. — Zdaj, vojvodinja, je rekel Piali-paša, ko je kramljaje sedel s prvimi svojimi oficirji in z Asunto pri večerji, zdaj je vse preskrbljeno. Desantič ana biti v dveh dneh tu in v dveh dneh se vrne tudi pirat iz Famagusto. Čez nekaj dni me bodate zapustili in prav bo aa vas, ker bližajo se hudi dno vi. Zdaj se začno — jnmwwminwmu hlamaža — llhllMff Dr. ŠusteršiČ je g. C hamu pokvaril veselje ter v znani aferi njegovim zastopnikom s tresočim glasom in bledimi žnablji dokazoval, da ni mož, ki bi za svoje besede tudi obstal. On pač žali — potem se pa skrije kakor rezan zajec pod mizo. Pet dni pozneje pa je spustil raz svojo pisalno mizo več sršenov po „SlovenČevih" predalih v svet. Lampe pa je skušal lomiti Chamovo sabljo. Izkazalo pa se je sedaj, da ti sršeni niso imeli žela, Lampe pa ne moči, da bi uresničil v „Slovencuu zapisane besede. „— Ta sablja je zdaj zlomljena!a, kajti ravnokar so v neki častni zadevi g. C hamu — Častniki kot protisastopniki pripoznali g. Chamu brezpogojno zmožnost vitežkega zadoščenja, potem, ko so se informirali glede nSlovenčevih" trditev v štev. 75. To golo dejstvo konstatiramo na tem mestu zato, ker je hotel „Slovenecu javnost glede osebne časti g. Chama mistificirati. Javnost si bo sedaj lahko naredila potrebno sliko o tej zadevi, ki jo smatramo s porazom dr. SusterŠiča končano, ter položeno ad acta. — Zaupal shod mariborskih SlOVOslCOV. Mariborski Slovenci so imeli v soboto v „Nar. domuu zaupni shod,na katerem so se posvetovali o tem, kakšno stališče bi jim kazalo zavzeti napram bodočim državnozborskim volitvam v mestu Maribor Prof. dr. K. Verstovšek se je zavzemal za to, naj postavijo Slovenci v mestu svojega samostojnega kandidata, dočim je odvetnik dr. Fr. Ros in a priporočal, naj bi Slovenci ne postavljali svojega samostalnega kandidata, marveč bi naj takoj glasovali za socijalno demokratskega kandidata. O teh predlogih se je vnela daljša debata in končno se je sprejel z ve-čino5 glasov dr. Rosinov predlog. Klerikalci, ki so preje hoteli Slovence pridobiti za to, da bi takoj pri prvotni volitvi glasovali za nemškega krščansko - socijalnega kandidata, pa niso zadovoljni a tem sklepom ter bodo vkljub temu postavili v nedeljo dne 14. t. m. na posebno v to sklicanem shodu v mariborskem „Narodnem domuu samostojnega slovenskega kandidata. — Velik Shod priredi r Narod na stranka za Štajersko" v nedeljo, dnel4. t. m. v „Narodnemdomu" v Celju. Na tem shodu se ima postaviti slovenski kandidat za mestni volilni okraj celjski. Pristop ima vsak Slovenec in v interesu narodne stvari je želeti, da se tega shoda udeleži Čim največje število slovenskih volil-cev. Pripomniti je, da se ne bodo razpošiljala osebna vabila, vsak Slovenec je dobro došel. — „Narodna stranka za Štajersko" priredi v nedeljo dva volilna shoda v Gornji savinski dolini, in sicer v Mozirju in pri sv. Frančišku pri Ljubnem. Na obeh shodih bosta govorila kandidat „narodne stranke" g. Vinko Ježovnik iz največji napadi na Famagusto. Mesto bo v kratkih dneh v naših rokah. Ta pojasnila so provzročila Asunti novih skrbi. Kaj bo s Kržanom, Če zavzemo Turki Famagusto? Divji vojaki v svoji zmago val sk i besnosti pač ne bodo delali razločkov in bodo vse poklali in pomorili, kar jim pride pod meč, in v tem slučaju bi tudi mogočni admiral Piali ne mogel ničesar pomoči. — In kaj se zgodi potem, ko pade Famagusta? Nastane-li na tem otoku mir? — Kaj še, je vzkliknil Piali-paše. Ne pozabite vojvodinja, da sem Turek in poklican, razširjati z mečem Mohamedovo vero. čim zasveti nad Famagusto polumesec, odrinem s svojim brodovjem v Adrijansko morje. Benetke morajo biti uničene in cerkev sv. Marka postane mošeja ravno tako, kakor je postala mošeja cerkev sv. Sofije v starodavnem Carigradu. Turki smo uničili bizantinsko cesarstvo in zdaj je ta ista usoda namenjena beneški republiki. Kolikor bo mogoče spraviti na ladjo vojaštva, toliko ga pope^em s seboj. Najprej postane Dalmacija naša. Podrli bomo beneške palače in kristjanske cerkve. Velenja in g. dr. Ljudevit S ti ker iz Celja. — Klerikalni kandldatje m Štajerskem — nasprotniki raz-poroke. Na Štajerskem prireja dr. KoroŠčeva klerikalna stranka volilne škode, na katerih njeni kandidatje grme proti takozvani razporoki in proglašajo za brezverce tiste, ki se zavzemajo za to, naj se katoliškim zakoncem v gotovih nujnih slučajih dovoli ločitev zakona in eventuvalna zopetna poroka. Tako delajo klerikalci v teoriji, če je treba kmetom nametati peska v oči. V praksi so pa marsikateri klerikalci goreči pristaši razporoke. Navajamo tu kot zgled samo dva štajerska klerikalna kandidata. Obče znano je naprimer, da je Korošcev kandidat dr. P 1 o j sodnij-sko ločen od svoje žene. Manj znano pa bo, da je bil Korošcev kandidat v mariborskem okraju Pi-šek takisto sodnijsko ločen od svoje žene in živel ž njo v takem sovraštvu, da je celo na smrtni postelji prepovedala, da bi se na njen nagrobni kamen napisalo ime Pišek, in odredila, da naj njen nagrobni spomenik nosi samo njeno dekliško ime. Takšni sovražniki razporoke so klerikalci v teoriji in v praksi. Da, da, gospodine Korošec: „Grau ist alle Theorie und griin des Lebens goldner Baum!u — Slovenski kandidat v zilj-sni in kanalski dolini. V ponedeljek smo zabeležili vest, da kandiduje v ziljski in kanalski dolini na Koroškem urednik celovškega „Mira* g. Anton Ekar. To vest smo posneli po nemških listih. Kakor pa nam danes piše g. Ekar, je ta vest docela neresnična, kar resnici na ljubo konštatujems. — Klerikalni kandidat, ki Je moral bežati* V celjskem okraju kandidira na klerikalnem programu finančni komisar iz Maribora dr. Josip Povalej. Preteklo nedeljo je hotel prirediti shod v Galiciji pri Celju. Na shod je prišla velika množica neodvisnih kmetov. Ko je hotel Povalej govoriti, so mu kmetje to zabranili, češ, da je preje treba voliti predsedstvo shoda, kar bi on kot jurist in nuancar moral pač bolje vedeti, kakor preprosti, neuki kmetje. Ker se Povalej le ni hotel vdati in si je s silo hotel izvojevati besedo ter je vrhutega še žalil navzoče kmete, je množica navalila nanj, mu slekla, kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, suknjo, mu iztrgala neke papirje, ki jih je vtaknil v žep ter ga pognala v beg. Mož se je moral, tako se nam poroča, skriti, da se mu ni zgodilo kaj hujšega. Da nam dr. Povalej ne bo mogel očitati, da poročamo neresnico o njegovem shodu, ponatiskujemo tu notico v današnjem „Slov. (Tospodarjuu, ki jo je o svojem shodu napisal dr. Povalej sam. Notica se glasi: „Kandidat Kmetske zveze dr. Josip Povalej je priredil na belo nedeljo volilni shod tudi pri nas v Galiciji, kateri je bil od nas domačinov prav Slavnoznano Bragadinovo kulo užgem jaz sam. Deset mesecev se že zaman trudim, da bi premagal Bragadina. To moram vendar poplačati. Plaho je zrla Asunta na pašo. Poznala ga je samo kot dobrega človeka, zdaj je videla, da je v svojem srcu ravno tako divji in fanatičen, kakor vsi drugi Turki. Obšel jo je strah pred tem možem in srčno je želela, da bi že vedela, kaj je s Kržanom in da bi že prišel zvesti Desantič. Mučno je bilo Asunti prebivanje na turški ladji. Mudila se je kolikor je bilo le mogoče v svoji kajuti, vendar je nehote zapazila, da se delajo posebne priprave. Na ladjo se je pripeljal Mustafa-paša in imel s Piali-pašem dolga posvetovanja. Asunta je imela kmalu priliko slišati, da se Benečanom v Famagusti slabo godi, ker nimajo več ne živil, ne smodnika. Spomnila se je, kako dolgo Časa je Kržan preskrbljeval mestu živil, ljudi in smodnika. — če so Benečani res kaj storili Kržanu, je to le zaslužena kazen za njihovo početje, si je mislila Asunta, dasi je sioer sočustvovala z obleganci. (Dab> prih) dobro obiskan. Prišlo pa je na shod še več žalskih muaikantov, znanih nam iz Celja. Radi pomanjkanja pripravnega prostora se je vršil shod na prostem, in wkko je bilo mogoče žalskim muzikantom pokazati svoje znanje. Ko jim je domačin in župan povedal, da nimajo tukaj nič opraviti, najmanj pa razgrajati, so izjavili ti, da imajo že svojega kandidata oštirja, obenem mešetarja in trgovca s hmeljem ali neodvisnega kmeta Robleka, med tem, ko so vsi domačini za kandidaturo Povalej a, katerega program in možati nastop nam je vsem dopadel.44 Kdor čita to-le Povalejevo notico, ne bo samo občudoval njeno izredno duhovitost, prekrasni slog in divno slovenščino, marveč se bo pred vsem prepričal o tem, da je dr. Povalej v Galiciji res moral pošteno brusiti pete! In to mu privoščimo iz srca, ker ga dobro poznamo, da si ne zasluži drugega. rSchuster, bleib* bei deinem Leisten'/ — Volilni shod v Celju dne 20. aprile U 1- skličejo socialdemokrati za mestno skupino Celje-Or-mož. kjer — kakor znano — Nemci kandidirajo celovškega deželnosodnega svetnika M a r c k h 1 a, zagrizenega nacijonalea. — Socijalisti pa proglašajo za svojega kandidata sourednika pri .Arbeirerwilleu, Sonnleitnerja v Gradcu, ki se bode predstavil svojim volilcem v Celju gori omenjenega dne. Shod se bode vršil v gostilni pri rKroniu , Ljubljanska cesta. Vsekakor utegne postati zanimiv ter bi bilo umestno, da se ga udeleže tudi Slovenci. — Celjski kapucini, kakor se nam poroča, postajajo od dne do dne bolj predrzni. Sedaj pridno agitirajo v spovednici proti našemu listu ter delajo reklamo za rSlovencau. Vedno bolje. Le dalje tako! — Zadnje notice o „Miru" so bile pisane v našem imenu in smo m i prevzeli odgovornost zanje; — zato je čisto odveč napadanje gosp. odv. kanci. dr. J. C. Oblaka, katerega poznamo prej kakor slej kot ravno tako zavednega narodnjaka. S tem je akemu krajcar, naj vpijejo na gosp. Mihaliča sveto nemško geslo: rIIeil!u Otroci so se vsuli za gosp. Miualičem in tulili „Heilu na vse pre-tege. Lep učitelj, ki ščuje mladino naj nadleguje mirne ljudi z izzivajo-čimi klici. Lackner je seveda prepričan — pač iz mnogih skušenj — da se s takim ravnanjem le prikupi na merodajnih mestih. — Ifadleini Salezijanci. Kakor kaže zadnji čas, so Salezijanci z Rakovnika postali naravnost predrzni s svojim vsiljivim beračenjem. Na vse strani pošiljajo prošnje za podpore. Ljudje se jeze, da nimajo nikoli miru pred duhovnimi berači. Komaj odpravijo enega, je že drugi pri vratih in če vržejo takega berača pri enih vratih na prosto, že pri drugih stoji. Salezijanci beračijo zdaj za svojo cerkev po vsem Slovenskem in ponujajo zato Marijine milosti onim, ki bi jim poslali po čeku na nemško-slovenski naslov kaj denarja. Da bo beračenje tem dolgotrajnejše, prosijo zdaj samo za toliko, da plačajo kamen, ki obdaja zunanji aid.u Premeteni so katoliški berači in spretni, to se mora priznati! Saj pa tudi fehta-rijo mnogo stoletij! -~ LJunlJanskl lajralel v torte L Člani naše slovenske drame so priredili v soboto in nedeljo v Gorici igri „Elga" in Potopljeni zvon". Obe sta izvrstno uspeli. O posameznih igralcih piše ,,Soča" sledeče: Srca vseh navzočih si je pridobila gospa Taborska. Na odru lepa prikazen, igra graoijozna, temperamentna igralka, v vseh kretnjah, mimiki, v vsem se je poznalo, da imamo pred seboj igralko v pravem pomenu besede, ki se vživlja v igre ter igra dovršeno. Občudovali smo jo kot ,,Elgo* očarala nas je kot Rutica1*. Kar fascinirala je občinstvo, ki jo je opetovano frenetično klicalo na oder. Gospod Taborski ima imponujoč nastop, iz katerega se takoj spozna pravega igralca z vrlinami, ki ga morejo prikupiti le občinstvu Njegovo igranje v , Elgi** (grot Staržen-ski) je bilo krasno, istotako v „Potopljenem zvonu" (zvonar Henrik). Obakrat je bilo občinstvo zadovoljno ž njim glede igranja, ne pa drugič glede jezika, ker mu je šlo preveč po češko. Kakor da ni čutil nad seboj stroge roke ljubljanske intendanoe! — Danilo je dolga leta znan izvrsten slovenski igralec; v „Elgiu je imel malo vlogo, večjo v „Potopljenom zvonu" (Povodnjak), katero je igral jako dobro ob krasni sceneriji. — Simpatičen domaČ umetnik je g. NuČič_ s svojim lepim nastopom, sonornim glasom in naravnost izvrstno igro; mojster v ljubimskih vlogah. V „Oginskemu je pokazal svoj talent, istotako je v splošno odobravanje igral „ Čateža a v drugi igri. Glede drugih igralcev: Ronovska, Habič, Molek, naš stari znanec, Košakova, moramo reči, da so bili na svojem mestu. — Gostovanje gospe Danilove V Zagrebu. Gospa Danilova je v soboto vdrugič nastopila kot gost na zagrebškem gledališču v igri nRdeči talaru. „Narodne Novine" pišeio o njenem nastopu med drugim: „Celot-nost in doslednost posamnih kreacij, s tem se odliku i e igra te odlične igralke karakternih vlog. Pri tem razvija gospa Danilova izredno silo v efektih, dočim se ji manj posrečijo momenti, kjer bi ji bilo treba izražati nežna čuvstva ali ljubavne prošnje. Ona je, kakor se zdi, interpretinja krepkih čuvstev in energičnih, trdih značajev ... V dokaz priznan iS je dobila gospa Danilovo dva venca s tro-bojnico. „Agramer Tagb'attu piše: „Gospa Danilova je pokazala tudi v tej vlogi, da razpolaga z dovršeno rutino. Kar pa zasluži, da se posebe omeni, je njen silen, živahen temperament, ki d zlasti dobro služi v tej vlogi. Posebno v tragičnih momentih je nastopila s silnim uspehom zlasti zategadelj, ker se ogiblje vsakega lovljenja efektov, ker ostaja njena igra vedno naravna in nikdar ne zaide v napačni patos. Imamo dovolj vzroka biti veseli, da smo se seznanili s to simpatično slovensko umetnico." Enako simpatično pišejo o igri gospe Danilove tudi ostali hrvatski listi, da je gospa Danilova lahko zadovolina z uspehi, ki jih je dosegla v Zagrebu. — Akademije redna odborova seja je jutri, v četrtek, ob 8. uri zvečer v „Narodni kavarni". — Javno predavanje. V petek ob osmih zvečer bo predaval gosp. A. Chraska v dvorani „pri MaliČu" (Hotel nStadt Wienu) o temi: „Vo-lilna pravica — Božja pravica." Bode se tudi pelo. Vstop vsakomur prost. — „Nasa zveza" odpoveduje redni občni zbor, ki je bil sklican na dan 10. aprila t. 1. in naznanja, da se ta redni občni zbor vrši v ponedeljek, dne 15. aprila t. L, ob 8. uri zvečer v hotelu „Ilirija". Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Državno-zborske volitve. 3.) Poročilo tajnika o delovanju „Naše zveze" v minolem upravnem letu. 4.) Poročilo blagajnika o društvenem gmotnem stanju preteklega leta in o proračunu za leto 1907. 5.) Poročilo pregledovalcev računov. 6.) Določanje prispevkov rednih in podpornih članov. 7.) Volitev odbora. 8.) Volitev pregledovalcev računov. 9.) Resolucije in predlogi. — Kranjska skupina I. splošnega uradniškega društva In pa tukajšnji hranilni In posojilni uradniški konzorcij imata letošnji redni občni zbor v soboto, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih I. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva (ogel Vegovih uUc in Kongresnega trga). Da bode občni zbor sklepčen, treba biti navzočih 30 Članov. — Občni zbor pomot. boL blag. zadrugo goetUnicarJev. K jutrišnjemu občnemu zboru in k volitvam pomočniške bol. blag. zadruge gostilničarjev itd. v Ljubljani, smejo, oziroma morajo priti tudi vse uslužbenke gostilničarjev, kavarnarjev, hotelov itd. Pomočniški odbor prosi zato vse delodajalce tem potom najvljudneje, da dado svojim uslužbencem kolikor mogoče prosto za tisto uro, da aamorejo izvršiti svojo koristno stanovsko organizacijsko obveznost. To bi bilo tembolj želeti, ker bi se vale d nesklepčnosti moral sklicati drugi občni zbor, kar dela stroške in aopetno izgubo časa. — Zadrugo krojaeev, krojacic 1UL V LJubljani redni občni zbor bo v nedeljo, dne 14. aprila t. 1. ob polu 10. dopoldne v vrtnem salonu hotela „Ilirija". — Milo so ne podreti Pred kratkim objavljena vest, da se milo iznova podraži, se preklicuje. Cene ostanejo neispremenjene. — V Novem mostu konji na kilo. Po Pautičevem principu: „Vsaka šola nekaj košta," se je sklenila v Novem mestu konjska kupčija, ki išče svojega para in vzbuja po Dolenjskem mnogo smeha. Pa je pri vsi neverjetnosti vender resnična in za kupca dokaj resna. O tem dogodku se nam iz direktnega vira poroča: Prideta v kavarno neki Čevljarski mojster — Dimitrij mu je ime — in v konjskih kupčijah znani posestnik Rogelj iz Kandije. Dimitrij pokaže K'oglju 120 K rekoč: „ah maš kaj za to?" Rogelj misleč, da hoče D. vedeti, če ima tudi on toliko denarja, mu je isto vsoto prezentiral. Ne, ne, pravi D., jaz bi le rad vedel, če imaš za ta denar konja zame." „Za ta denar ravno ne, se odreže Rogelj toda za 180 K pa. „Naa,u jaz bi rad kupil na kilo. Po čem daš? „Po 60 bi bilo prav zame," pravi Rogelj. Tisto ne, ampak po 40 pa plačam. „Dobro, kupčija velja " Dimitrij je odštel 20 K are, pogodil se je, da se mora konj zjutraj pripeljati v Ferličev hlev, zvečer pa poj de na tehtnico. Krmit med tem se ne sme. To se je zgodilo. Konj je vagal 463 kg in je torej znašala vsota 185 rl 20. Ta „špas," se je zdel seveda Dimitriju več nego predrag, Skušal je kupčijo razveljaviti, o stvari so že razpravljali juristi, a konstatiralo seje, daje kupčija veljavna. Po dolgih debatah sta se končno vendar le pogodila, da se kupčija sicer razveljavi, a za „šolo" mora D. plačati R 50 K odškodnine in par novih čevljev. — Od vojakov Je zbežal Ferdinand Samide iz Kočevja. Služil je pri polku v Celovcu. Sumijo, da je tudi poneveril 45 K, ki jih je njegov tovariš dobil po pošti. — Ravnateljstvo meščanske Šole V Postojni priredi dne 14. t. m. roditeljski sestanek. Govoril bo ravnatelj g. Josip Brinar o vprašanju „Kako naj podpirajo roditelji in stanodajalci vzgojno delovanje šole?" — Narodno delo nemškega visokošolskega dljaštva. Mariborska zveza ondotnih nemških visoko-šolcev je imela pred kratkim svoj občni zbor, ki dokazuje, kako so nemški visokošolci delavni v nemškem narodnem oziru. Nabrali so več sto kron za „Schulverein" in „Siid-marko" in sodelovali pri raznih narodnih nemških slavnostih. Delali so kot agitatorji pri občinskih volitvah novembra 1906, zdaj pa delajo v volilnem odboru za bodoče državno-zborske volitve. Nemci vse dosežejo. Nem- škutarji v Rogaški Slatini so dosegli pri naučnem ministrstvu, da se je kraj izločil iz kraj nega šolskega sveta Sv. Križ ter se ustanovi lastni šolski svet za zdravilišče s par posestniki. Večina hiš je namreč deželnih. Obenem je postala dosedanja zasebna šulferajnska šola javna. Kaki Nemci so slatinski posestniki, kažejo imena članov novega krajnega šolskega sveta: dr. Hoisel (njegov oče je bil kmetski „šolmaster" Hojzel), Losch-nigg (Lešnik), Migiitsch, dr. Muli in A. Stoinschegg. — Detomor. 201etna služkinja Julija Ditrih iz Slovenje Bistrice je v Mariboru umorila novorojenega otroka in ga vrgla v stranišče. Našli so ga čez en teden v gnojnici, nečloveško mater pa aretirali. — Pogorelo jO v Slovenji Bistrici v noči od nedelje na ponedeljek poslopje gostilničarja Ivana Prošenj aka. Zažgala je zlobna roka. — V ljutomerskem okraju kandidira proti Roškarju soc. demokrat Viktor K u k o v e c. Narodna stranka še v tem okraju ni proglasila svojega kandidata. — Umrla je v ČrniČah na Goriškem gospa Julija Leban roj. Fišer, veleposestnica in mati gosp. Frana Lebana, o. kr. poštnega ravnatelja v Ljubljani. — Istotam je umrl ondotni župan g. Josip Kosovel, značaj en mož in zvest pristaš narodno-napredne stranke goriške. — V Konjicah je umrl pisarniški šef okrajnega sodišča g. Martin Er-meno, zaveden Slovenec. — Pl odi ms tatvina. Ko je v nedeljo popoldne v Gorici F r. Brav-lin zaprl svoj žganj etoč in se Čez tri Četrt ure povrnil, je videl, da so ga obiskali tatovi in odnesli okoli 50 K vrednosti. Prijeli so sobnega slikarja Emila Gabrička, ker je sumljiv, da je izvršil tatvino. — Zastrupiti so Jo kotel 42- letni zidar Josip Rudolf is Srebelj na Goriškem. Revežu se je zmešalo. Oddali so ga v 'opazovalnico goriške bolnice. — Avstrijski „UeydM je imel v preteklem upravnem svetu 949.923 K čistega dobička, ki se porabi za pokritje deficita v letu 1905. Parniki so vredni nad 76 milijonov K, razpoložljivega kapitala ima 17 milijonov, rezerv pa skoraj 7 milijonov K. — Nesreća pri deta. Na kletnega delavca Jožefa FuŠarjav Trstu je padel kup lesa in ga po vsem telesu močno poškodoval. — Boparskl napad. Antona Piščanca so neznani lopovi v Trstu napadli in mu vzeli ves denar. Prijeli so nekega Franca Devi-d e t a, ker je na sumu, da je izvršil ta rop. — Zastrupila se jO v Trstu 231etna Frančiška Sovič ker ji je pred mesecem umri mož, s katerim je bila poročena samo tri mesece. > — Ljnbeznjivmož. L Beržon v Trstu je svojo ženo udaril s sekiro po glavi in ji prizadel globoko rano. Žena mu je ušla na ulico, kjer se je nezavestna zgrudila. — Poskusen umor. 54ietni kupčevalec s tiči Jožef Bratuš v Trstu je prišel snoči v gostilno gosp. Aleksandra Z al o k ar j a. Svojo ljubico, natakarico Antonijo Kju-der, je našel v intimnem razgovarja-nju s 34letnim delavcem Ivanom Bizjakom. Brez vsake besede j e potegnil Bratuš samokres in ustrelil na žensko, ki jo je zadel v pas, kjer se je pa krogla odbila. Bizjak je ves prestrašen tekel na ulico, Bratuš pa za njim in oddal nanj dva strela. Eden ga je zadel v nogo, drugi je pa zgrešil svoj cilj. Ko so prihiteli redarji in prijeli napadalca, je rekel, da je izvršil svoj Čin v ljubosumnosti. Oddali so ga sodišču, Bizjaka pa v bolnico. — Prememba posesti. Sodarski mojster g. Avgust Repič je kupil hišo gospe Terezije Faj-d i g e na Enionski cesti štev. 31 za 8000 K. — 0 pogrešanem Romanu se nam Še poroča: Ko jeKoman po polnoči zapustil kavarno „Merkur", je šel od tam po Rožnih ulicah, najbrže proti Ljubljanici, v katero je menda zabredel, kar se sklepa iz tega, ker se pri „Marijinih toplicah" v vodi poznajo neke stopinje in tudi klobuk, katerega je Komanova agnoscirala za moževega, se je našel tam. Včeraj je dala policija Ljubljanico po ribičih preiskati z mrežami, in sicer od „Marijinoga kopališča" pa do Sv. Jakoba mostu, kjer ga pa niso našli. Ker je voda uarastla, se sodi, da ga je odnesla dalje. — Kaznovana nagajivost. Včeraj se je leta 1882. v Polhovem gradcu rojeni Jožef Vrhovec s svojima dvema tovarišema samo zato napil, da so bili nezmožni za delo, in hoteli s tem svojemu gospodarju nagajati. Ker so pa svoje veselje preveč javno kazali, je vse tri vzela pod svoje okrilje sv. Hermandida. Ker je Vrhovec v policijski tiralnici in ima obsedeti pri sodišču lOdnevni zapor, so ga oddali, ko je prespal svojo pijanost, še tja zdravit mačka in tako se je fant uve-ril, da je največ nagajal le sam sebi. — Pošten premogar. Ko je včeraj premogarski hlapec Jožef Oce-pek, rojen leta 1888. v Blagovici, pristojen v Kras njo, prodal za svojega gospodarja za 19 K premoga, je prišel domov z vozom, potem pa takoj odšel v mesto v dobri nadi, prisvojeni denar pognati po grlu, a mu je to še pravočasno preprečila policija. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 85 Hrvatov, 48 Macedon-cev in 150 Slovencev. 108 Hrvatov je šlo v Heb, 40 Lahov je šlo v kočevski in novomeški okraj, 50 jih je prišlo v Ljubljano in okolico, 800 se jih je pa odpeljalo na Ogrsko in v Spodnjo Avstrijo. — Izgubljene ln najdene reći. Častniški sluga Fran Oberhauser je izgubil srebrno moško uro z verižico, vredno 32 K. — Na južnem kolo dvoru so bili izgubljeni, oziroma najdeni trije žepni robci, star črn klobuk, zavitek stare obleke, zavitek slašči-čarij, siva pelerina, slovenski molitvenik in srebrna ura s Častniško verižico. — Jugoslovanske vesti. Občni zbor „H rvatskega Sokola11 v Zagrebu. „Hrvatski Sokol" je imel v soboto svoj občni zbor. Predsedoval je zboru starosta dr. Juraj Vr banić. Iz blagajnikovoga poročila posnemamo, da je imelo društvo lani 798 članov. Dohodkov je bilo 19.593 K, stroškov pa 17.226 K, torej prebitka 2366 K. Lanski „Vsesokolski slet" v Zagrebu je vrgel v celem 22 000 K dohodkov, od katerih je pripadlo „Hrvatskomu Sokolu" v Zagrebu 4000 K, „Zvezi hrvatskih sokolskih društev" pa 18.000 K. Društvena aktiva znašajo 132.572 K, pasiva pa 60.189 K, torej ima društvo 72.383 K čistega premoženja. Na predlog staroste dr. Vrbanica je občni zbor izvolil za svojo Častno članico vdovo pokojnega podsta-roste dr. Jos. Fona gospo Ano Fon v priznanje njenih izrednih zaslug, ki si jih je pridobila za letošnji vsesokolski zlet. Tudi odbornik dr. Bošnjakovi e je bil izvoljen za častnega člana v priznanje istih zaslug. — Hrvatska vseučiliška zastava. Ker so se pogajanja hrv. dijaštva z vlado glede nabave nove vseučiliške zastave na vladne stroške razbila, je dijaštvo sklenilo nabaviti na svoje stroške zastavo v obliki tro-bojnice s hrvatskim grbom in s sliko boginje znanosti. Istočasno z razvitjem zastave se bo slavila tndi 35-letnica akademiČnega podpornega društva. Dotična slavnost se priredi o BinkoŠtih 19. in 20. maja. Na to svečanost bodo povabljeni akademiki vseh slovanskih vseučilišč. Priprave za to svečanost so že v polnem tiru. • Najnovejše novice. — II. mirovna konferenca v Haagu se otvori 15. junija, t. 1. — Pogajanja med grofico Montignoso in saksonskim dvorom za izročitev princezinje M o n i k e so se razbila, ker grofica nikakor noče dati otroka iz rok. — Velike povodnji so po Hrvatskem, Srbiji in Bolgariji. Med Srbijo in Bolgarijo je pretrgan železniški promet. Po hrvatskem zagorju so skoraj vse ceste poplavljene, mostovi razdrti ter je sploh napravila povoden zelo veliko škode. * Ljubezen prostitutke. V Sarajevu se je vrgla iz 2. nadstropja prostitutka Marija Dikica in obležala nezavestna. Vzrok poskuše-nega samomora je nesrečna ljubezen. En mesec je živela v intimnem razmerju z muzikantom Dušanom Tuparanom in ker tega ni bilo štiri dni k njej, sklenila je nesreČ-nica, da si vzame življenje. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10 aprila. Nagodbena pogajanja med ogrsko in avstrij sko vlado se danes nadaljujejo. Tudi jutri se bodo pogajanja še nadaljevala, dasi ni nobene nade na končni uspeh. Budimpešta 10. aprila. Danes je imela poslanska zbornica silno burno sejo. Rumunski poslanec Vajda je naglašal, da ni imel namena sramotiti madjar-skega naroda. (Klici: Ven z njim! Sicer se pa uklanja sklepom zbornice. Predsednik je nato odredil glasovanje o ukoru, ki ga je dal Vajdi. Vsa zbornica je glasovala za ukor razen par narodnostnih poslancev. Nato je Vajda zapustil zbornico. Mlajši člani neodvisne stranke so hiteli za njim in so ga hoteli dejansko insultirati Le težko se je posrečilo jih odvrniti od tega namena. Sofija 10 aprila. Odpuščeni vseučiliški profesorji so predložili vladi spomenico, v kateri nagte-šajo, da prevzamejo iznova s* oje službe pod pogojem, da se dovoli univerzi avtonomija in da senatu pravica, imenovati profesorje, kaznovati dijake in eventuvalno tudi zaključiti vseučilišče. Sofija 10 aprila. Ministrski svet je sklenil naročiti 370 železniških tovornih vozov za 1 milijon 684.000 levov pri avstrijskih tovarnah. Berolin 10. aprila Iz Rima se poroča, da je stališče papeže vega državnega tajnika Mery del Vala silno omajano radi Montag-ninijeve afere. Baje odstopi v najkrajšem času Borolin 10 aprila. Japonski princ Hunin iz cesarske rodo-vine prispe meseca junija v B*-rolin, kjer nastopi službo v cesarskem gardnem polku, da izpopolni svojo vojaško izobrazbo. London 10. aprila Zatrjuje se, da odpotuje kralj Edvard iz Kartagene na Malto in od tam v Algir. Na povratku iz Algira obišče tudi Palermo v Siciliji, kjer 89 sestane z vojvodo Aosta. Avstrijska spscljalltsta. Na selodcu bo ehajočim ljudem priporočati te porabo pristnega »Mollovega Seidlitz-praika", ki je pre-sanieno domačo zdravilo in vpliva na želo doc krepilno ter pospešimo na prebav ljenje in sicer s rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji iaapotuja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni salaaateij, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan a varnostno znamko in s podpisom. 5 16-5 FRANC JOZEFOVA Izvrstno odvajalno sredstvo. Dva gospoda Pozor! Le „Tempel- vrelec** in ,,8ty-ria-vretec** sta kot rv^aski slatini postavno varovana Vsi drugi izdelki, ki nimajo oznamemla „Tempel-vrelec*" ali ,.Styria vrelec *4 temveč se opravljajo goliu-flvo pod imenom vRogaska slatina" v promet, naj ae zavrnejo. - Oskrboistvo deželnih vreloev Rogatec-Slatin a Dobiva se pri firmah M. Kastnerviu Peter liSSSnik v Ljubljani. . -ti se sprejmeta nran*. ■a ataMvaaJe ia Se doti povsod! Marij« Taramtja caata it 1, \ III. nadatropje. iv:-* 2 i Pozor! Trjovd! Novost! j 75 kosov aauah nuvoati fin peciva po 2 vin. za j prodajnnje za t K 10 vin ] 38 kosov pripravnih sa kavarne in gostilne po * vin. za prodajanje za 1 K 0 vin. razpošilja vse v lepih kartonih po povzetju; ako se sa H kron naenkrat naroči tudi poštnine prosto: S. Srandt, tovarna finega pecivs 966 7 neobhodno potrebno zobno Cremi vzdržuje zobe cisie, bele in zdrave. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za droibo sv. Cirila in Metoda: Gg. Gvido Mihelič. c. kr. sod. pristav K 2" -; Kranjo Arb, davčni kontrolor KI"—; Ivan I »robnik, davčni pristav K 1*—, vsi v Linji, i.o^odom povišanja plače Skupaj 4 K. Hvala! Heteorolotlčno porodio. \Mu* nad mozjem 062 Srednji zračni tla* 758 0 mm = 1 jopazo-- , vanja Stanje barometra ▼ mut 25 9 -c > s s Vetrovi Nebo 9 j 9. 7325 62 si. svzhod oblačno 10 J 7. sj. . 2. pop. 780 8 728 7 42 79 al. svzh. si. jvzh. * oblačno oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 4 8° nor-male: 8 6°. — Padavina v mm 8 7. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je naš iskreno ljubljeni nečak, oziroma brat, svak in stric, gospod Josip Povše včeraj, dne 9. t m., ob 8 uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni, previden s sv zakramenti za umirajoče, v 36. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki predragega pokojnika se bodo prepeljal v četrtek, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Vc dnikova cesta št 9, na pokopališče v Štefanovo vas. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi oo. frančiškanov. Nepozabljeni pokojnik bodi priporočen v spomin in iskreno molitev. 1207 Štefanova vas pri Ljubljani, dne 10. aprila 1907. Žalujoči sorodniki. Trpfsli piči mešane stroke, 20 let star, želi takoj vstopiti v službo. 1200 Naslov: j, w. Mokronog. D V ' za dobro delo in 1201—1 viijenko za čevljarsko trjouino sprejme tako, MATEJ OBLAK Ljubljana, Kongresni trg 6. 12C3 S^snP anmaTamrnai «3bb^ zmožen cbeb dež. jezikov, vajen izdelovanja mehkega in trdega sira, tudi Emmeotalca in presnega masla na roke ali na stroj, ki labko položi kavcijo, bi rad s i. majem dobrega stalnega mesta — Ponudbe /. Davedbo plaće upravo. „Slov. Naroda- pod a|airar". Na Starem trgu št 13 v LJubljani se da v najem za avgust lopo stanovanje 8 5 sobami 8 pritiklinami. Ra v notam se tudi sa avgust dajo v najem s o To 3* kabinet in knbinja in pa podstrešno stanovanje x 2 sobama in kuhinjo. Vpraša se na Starei 13» IL nadstropje. 1199 it s pritlično, prostorno sezidano, % opeko krito klaO| lepim prostornim hlevom, v hhiini kozelc, s 15 orali (lepo < kronano) njiv, travnikov in gozdov, v n&jlepsi legi iu bližili župne cerkve v Zagorja ob Savi, se zaradi rodbinskih r&zmer pod ugodnimi pogoji po nizki ceni Ogled posestva, pogoji prodaje in drago se v/, prijaznosti izve v trgovini Ivan Mnller st, v Žagarja ob Savi. 1205 i . Zidarski polir dobro uurjeu, lito StatbO v mestu ali na deželi. Vstopi lahko takoj. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda*. I2f6—1 Z lOVSlHI psa prepeličarja, v staresti 2 in pol in 1 leta, so poceni prodnata. 1122-3 Pojasnila daje upravništvo nSlov. Naroda". Lep sMaije popolnoma separirano, v 1 nadstropja, z električno razsvetljavo, obstoječe iz 2 velikih sob s predsobo (alt kuhinjo) so takoj odda- 1198-1 Vpraša naj se Prod Škofijo 3 I, dop. ob 11., pop. od 2. do 3. Štiri službe pohvali rinilo? proti stalni plači In proviziji razpisuje generalni zastop banke „Shrolle" o UabUpni. r; > Nastop takoj. snW9 1183- 1 Ston dobro vpeljana trgovina z meianlm Matom v Kranju nasproti stolne cerkve se pod ugodnimi p o po ji s 1. majem ozir. s 1. avgostom Oddali Prostorna proda jamica, pripravno skladišče itd. Ravnotam je v I radstr. tadi lopo atanovanjo. 1166-2 Ponudbe na gospo: Irmo v Ljubljani, Stari trg it 30. Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu 1906 (av&tr. juror.) primarij dobrodelnega zavoda v Trsio, izjavlja, da je spoznal, da ob obolelosti želodca iu Čreves točno iu hitro deluje žel (tudi odvajalna) j lekarnarja Piccolijav Ljubljani na Dunajski cestL ___Stokleničica 20 vinarjev. 12 stekieoieic s zavojem vred 2 70 K 24 „ . , .512*, <0 ... . 14- . »S*? MS poštni zavitek. III 4364—& Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod iz Ljubljane inž. žel.: | 7*iO zlit .*i Osebni vlak v smeri: Jesenice, l Gorica c. kr. urž. že!., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7- 17 nutraj Osebni viak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. II-30 pr*»i->oidn8. Osebni vlak v smeri: Jesenice, C&rica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bre^enc. los popoi&r % Orebni viak v smeri: Novo mesto, Straži-Topiice, Kočevje. * OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7 08 zvećT Osebni vlak v smeri. Novo mesto, Kočevje. 730 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponoći. Osebni vlak v smeri : Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano j ni. tel.: 7*00 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. II iS pr^dpoldne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. .r ^2 pouo ^n« Osebni vlak iz Stražc-Top'ice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 i.ćer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-45 i-e6o'. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel , Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. H-3* ponoći. Osebni vlak iz Pontablja. Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž Odhod ta Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 tO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 45 ponodi. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 649 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 99 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 6io zveoer. Mešani vlak iz Kamnika. O-os ponodi. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih zelenic v Trstn. ® ©■©.(di©!©!®!© £ Proda se posestvo s I radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji, tik tržaške državne ceste, I \ 10 minut od Ljubljane oddaljeno, kjer je že nad 50 let obstoječa i ©t©|®J® <9> gostilna z velikim senčnatim vrtom in vrtom za sočivje. Zraven je velika viuaka klati pripravna 1 za vsako kupčijo, posebno pa za vinskega trgovca. 1C69—9 Naslov pove upravništvo „SIov. Narodau ®l<ž;|©l§l© Literarna redkost! O. 8Un. Škrabem lvPlatnUeoM .Cvetja s vrtov sv. F ran «Ška8, popolne (t i. od lete 1080 do konca 1 1906), sol dno in elegantno vezane v dveh svezkih, 10 u le 40 K M prOdaf. (Že lete 1891 jo pisal »Ljnblj. Zvon- n» str. 49: Koliko lih je sposnslo eeno teh .Platnic- o pravem čssa? Koliko jih je, ki bo jih shranili?) Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". 1194- 2 Trg. pomočnik vei£ slovenskega iu nem&kega jez ka, »zučrn v meSatii trg vini, tali allltbO prem eni 11| evi nta»ivo lahko nastopi takoj. Naslov: f|J. K Št 350", pOŠU Hraatnlk. uoa i 30 kron M ttdra 1204—1 si lahko zaslužijo gospodje in dame, ki bi obiskovali privatne osebe. Ponudbe pod „Vertretung 56", Trat, glavna pošta reatante Kleparskega pomočnika sprejme takoj v trajno delo Franc tnlek, klepar na Bledu. Ravuotam se sprejmeta 1181 2 dva učenca za kleparsko ob t, Naznanilo. Podpirani naznanjam tem potom svojim ceuiebim odjemaleom k^ker l>. t. t«hč:iJ!»tvu splob, da gL»pr RajkO Sušnik, steklar v Spodnji Š *k\, m vec v mo|i n\ufM in da njegova prodaialna v 8p« dnji Šiški ui moja tilijalkb, zatorej tudi nmiH pravice, H^reieuaTi ua moje ime naročitve afi celo »tefelarka dela. V Ljubljani, 3. aprila 1907. Stavbno In umetno steklarstvo AVG. AGNOLA zaloge** »tefe lt* In norce I a n a v Ljubljani na Dunajski cesti št. 13. 11*9—2 Dra kleparska pomočniki sprtjni« takoj 11*7-2 Ifan Roj ina, Sp. Šiška. Lopo meblirana mesečna joba s posebnim vhodom, 80 takoj Odda. pove upravuištvo „Slov. Kje, Narodau. H6-J-3 Najme se več drvarjev proti d<«bri plači za vse leto. 1120-4 NatloT! oskrbništvo graščine Boštanj, pošta Radna, Kranjsko, Umetni mlin Z manjšim posestvom na Koroškem, na prav primernem kraju tik železniške postaje, se iz proste roke takoj proda- Naslov pove upravništvo -Slov. Naroda". 1103- Stara, izvrstno upeljana trgovina S C© i' i nI J na najboljšem prostoru v Ljubljani so radi bolesni takoj proda Glavnice je treba 3000 gld. Samo piameoe ponudbe ood „redka priložnost" na upravništvo „rflov. Naroda". ll&ti—2 V novi vili v Zgornji Šiški se odda takoj lepo, moderno stanovanje s tremi velikimi sobami, kopaino nobo in drugimi pntiklioami (v vili je na peljan vodovtdt zraven se nahaja tudi lep vrt). —t Več ne p<ranc*rt, trgovca v Novem mestu glasom inventarne£a zapisnika c. kr. okrožnega sodišča z dne 31. jauuarja 1907 S 1,7 lrveDtirano tu sodno na 12 447 K IG vin. cenjeno razno trgovsko manufakturno blago, nejmarski voz, dve veliki šipi, nekaj stelaž, pudelj, nekaj pobtštva iu še ne i /.terjane terjatve v znesku okolu 2300 K se proda v .sled sklepa upniškemu odboru onemu, ki največ ponudi pod sledečimi pogoji: 1 ) Konkurzna masa ne prevzame jamstva za natančnost mer blaga m ne za resničnost, izterljivost terjatev. 2.) Vsak ponudnik je takoj vezau na svojo ponudbo in mora ostati v besedi do 10. maja t. 1.; Čez 8 dni po dobljenem obvestila o sprejeti ponulbt pa plačati v roke podpisanega upravnika vso ponudbeno eeno. 3 ) Upniški odbor si pridržuje pravico, da presodi ponudbe, j*h »prejme ali odkloni. Odbor je tudi opravičen, ako ne dobi zadostne ponudbe, prodajo vkup opustiti in sam na drobno razprodati. Ponudbo naj so pošljejo podpisanemu upravniku konkurzne mase, ki tudi dalo natančnejša pojasnila. V Novem mestu, 3. aprila 1907. 1169— 2 Dr. Slane advokat v Novem mestu, upravnik konkurzne mase Jos. Morauca. Bprejema »»varovanja človeškega iiv-Ijenja po najrainovratuej&fh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlaati je ngodno zavarovanje na došivege ia smrt % manjšajo<5imi te vplačili. Viak član ima po preteka petih let pravico do dividende. ■.m - m m m vzujoivino iavarovalna banka v Pragi. - - - • Raz. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačana odškodnine in kapitalije 87,176.383 75 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica ua-c države z vatealteial nle« anaka-nerodne upravo. Vsa pojasnila daje: ■aftap ▼ LJuln^aaif čigar pisarne ao ▼ laatnej bančnej hiši w *^**a>n»€»#ltdUfe a*ai«?aaa» 12,_ aaiaananaaaBnaaianaai smmmmmv******"****"*' ^ ^^v-^^ 1 »■ 1 ■ nt mi*m\ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjgje takoj in najkulantneje. Uži?a najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička iadutne podpore v narodne in obenokoristne namene. Iadajatelj in odgovorni urednik: Raito Puntoilemiek. Laatnina in isk .Narodne tiskarna" 18203027